r;vj<ts»OA
Hg JELOVICA
PODPISANA VELIKA POGODBA V ZDA
Izvoz montažnih hiš v Ameriko
Znano je, da je Jelovica skupaj z Gradisom — LIO Škofja Loka v začetku leta izvozila v Združene države Amerike, in sicer preko Slovenijalesa, ki je tam našel tržišče, 16 montažnih hiš. Narejene so bile posebej na zahtevo in po željah ameriškega kupca, hkrati pa so seveda bile poizkusne hiše. Od zadovoljstva kupca je namreč bilo odvisno, ali bo sklenjen posel o večjem in pomembnejšem izvozu.
Očitno je, da je ta naša montažna hiša dobra in ustreza ameriškim zahtevam. Tako je bila v juniju podpisana pogodba o dobavi kar 330 montažnih hiš, in sicer od meseca oktobra letos pa do konca tretjega kvartala v letu 1989. Vrednost tega posla je okoli 8,5 milijona ameriških dolarjev.
Seveda že sedaj lahko ugotovimo, da je sklenjena izredno pomembna pogodba, ki bo
namreč zaposlila večji del proizvodnje montažnih hiš in torej na tem obratu za lep čas ne bi smelo biti težav v proizvodnji. Seveda hkrati to pomeni tudi polno zavzetost vseh delavcev, da bomo te podpisane roke tudi izpolnili. Dodam lahko, da so dosežene cene za te hiše ugodne in torej mora biti ustvarjen tudi ustrezen dohodek.
V tem izvozu oziroma njegovi vrednosti sodelujeta Jelovica in
Gradis vsak s približno polovico. Hiše bodo stale v državah New York, New Yersey in Connecticat, vse to je na zahodni obali Združenih držav Amerike ob Atlantski obali. Kupec bo hiše montiral sam, saj je to ceneje, kot pa če bi poslali tja naše monterje. Ob tem poslu naj dodamo, da se ob tem zadovoljnem kupcu zanimata za naše izdelke še dva resna kupca, kar daje upati, da bo prišlo do novih pogodb. Tako prav lahko postanejo ZDA novo in dolgoročno zanimivo tržišče in s tem bi se nam resnično v izvozu odprle možnosti, ki si jih vsi že dolgo želimo.
M. Čepin
Dobrih 13 let je v Novi Gradiški poslovalnica Jelovice. Vendar je bila doslej v neprimernih prostorih, kar se je seveda poznale tudi pri rezultatih prodaje. Sedaj pa je tam nova poslovalnica — montažni objekt Jelovice, v kateri je dovolj prostora za razstavo in prodajo celotnega prodajnega programa. Na ta način bo Jelovica rešila tudi nekatere druge neustrezne poslovalnice, na prvem mestu pa je obnova v Skopju.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
LETO XVII	ST. 5
JULIJ 1988
IZ VSEBINE
—	Dobra prodaja v maju
—	Težave v LIO Gradis
—	Poslovalnica Nova Gradiška
—	Zmaga Jelovice na igrah sozda G LG
—	Milanski sejem Interbi-mal
—	Nogometna tekma leta
REFERENDUM USPEL
Dne 30. 6. 1988 smo delavci Jelovice glasovali o sprejemu pravilnika o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo.
Od vseh vpisanih delavcev se je odločilo ZA pravilnik 61	%, kar
pomeni, da je pravilnik sprejet. Podrobni rezultati bodo objavljeni po zasedanju delavskega sveta, ki bo ugotovil rezultate referenduma. Isti dan smo delavci Jelovice izvolili tudi delegate iz Jelovice v delavski svet in samoupravno delavsko kontrolo SOZD GLG.
Predsednik komisije za izvedbo referenduma in volitev Igličar Alojz




ZAČASNI UKREPI DRUŽBENEGA VARSTVA V TOZD LIO GRADIS
Velike težave Gradisovega TOZD-a
Zbor delavcev TOZD LIO Gradis Škofja Loka je dne 20. 6. 1988 predložil izvršnemu svetu skupščine občine Škofja Loka pobudo za začasne ukrepe družbenega varstva za njihovo TOZD. S to pobudo delavci ugotavljajo naslednje:
TOZD ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti in da je prišlo do bistvenih motenj v samoupravnih odnosih, kar je po 601. členu Zakona o združenem delu razlog za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva.
TOZD je v prvem tromesečju leta 1988 ugotovil izgubo, prenehal plačevati nekatere prispevke iz dohodka, določene z zakonom oziroma samoupravnim sporazumom in se soočal z velikimi likvidnostnimi težavami, prezadolženostjo in krizo vodenja. TOZD je slabo zaključil poslovanje v letu 1987, saj je ustvaril le toliko dohodka, da je do 31. 12. 1987 še izplačeval osebne dohodke iz lastnih sredstev, ni pa ustvaril sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela. Komisija za ugotavljanje odgovornosti odgovornih delavcev in organov v TOZD z delom še ni zaključila, je pa že ugotovila določene nepravilnosti, neučinkovitost posameznih organov in neorganiziranost dela v TOZD. Ugotovila je tudi, da se sklepi, določeni v pred-sanacijskem programu iz leta 1986 niso izvajali, zato se tudi stanje ni izboljšalo.
Izvršni svet je na svoji seji dne 21. 6. 1988 obravnaval pobudo zbora delavcev TOZD in ugotovil, da je pobuda utemeljena in ob tem ugotovil, da je TOZD družbeno ekonomsko nesmotrno uporabljal družbena sredstva, ter jih ni trajneje obnavljal, povečeval in izboljševal, čeprav so za to bili podani ekonomski in drugi pogoji ter da ni zagotovil uresničevanja pravic delavcev glede njihove materialne in socialne varnosti.
Izvršni svet to ugotovitev utemeljuje s tem, da v TOZD:
—	v obdobju od 1. 1. do
31. 3.	1988 izguba znaša
293.757.000 din in da se ta še povečuje in da je to posledica nesmotrnega gospodarjenja v letošnjem in preteklih letih
—	tuja sredstva presegajo celotna obratna sredstva
—	dolgovi daleč presegajo njegove odplačilne zmožnosti iz tekočega poslovanja
—	v prvem tromesečju na trgu dosegli le 79 % lastne cene
—	niso uspeli prilagoditi proizvodnje potrebam trga
—	zadolžitev in izguba presegata možnost poravnave iz rednega poslovanja
—	glede na veljavno zakonodajo in trenutno stanje v TOZD socialna in materialna varnost zaposlenih delavcev ni zagotovljena oziroma je ogrožena, zato je v mesecu maju izplačeval zajamčene osebne dohodke.
Osnovni cilj začasnih ukrepov družbenega varstva je ob ustrezni kadrovski in finančni pomoči DO G IR Gradis Ljubljana sanirati obstoječe razmere in zagotoviti pozitivno finančno poslovanje.
Izvršni svet je predlagal, da TOZD v času ukrepa družbenega varstva v skladu s predlogom DO GIF Gradis Ljubljana, ki bo zagotovil tudi potrebna finančna sredstva za sanacijo in TOZD LIO Gradis Škofja Loka, vodi tričlanski začasni kolegijski poslovodni organ, in sicer:
1.	predsednik: Ilovar Leopold, dipl. oec.
2.	Član: Franc Vodopivec, oec. (odgovoren za finančno-plan-skojjodročje)
3.	Član: Božidar Lukač, gradbeni tehnik (odgovoren za komercialno področje)
Izvršni svet ugotavlja, da je potrebno v čim krajšem času zagotoviti trajno rešitev vodenja TOZD, zato bo naknadno predlagal 4. člana začasnega poslovodnega organa, ki naj bi po uspešni sanaciji prevzel vodenje TOZD. Predlagani predsednik začasnega poslovodnega organa, tov. Ilovar je sicer upokojenec s 40 leti delovne dobe, vendar izvršni svet ugotavlja, da kljub vsestranskemu angažiranju ni bilo mogoče najti kadrovske rešitve, zato predlaga skladno s 173. členom Zakona o delovnih razmerjih tovariša Ilovar Leopolda. Izvr-
šni svet ugotavlja, da je predlagana kadrovska zasedba sprejemljiva in v tem trenutku edina možna.
Mnenje in predlog za uvedbo družbenega varstva je podal tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja in prav tako Občinski svet zveze sindikatov, ki je zato imel izredno sejo predsedstva.
O celotnem gradivu, ki je bilo pripravljeno za skupščino občine, je razpravljalo tudi predsedstvo Občinske konference
SZDL in ob tem vsklajevalo stališča vseh občinskih predsedstev DPO. Sprejet je bil sklep z večino glasov, da pooblaščeni delegat tega organa na družbenopolitičnem zboru podpre predloge za uvedbo ukrepa družbenega varstva, Skupščina občine Škofja Loka pa je predlog ukrepa družbenega varstva v TOZD LIO Gradis na svojem zasedanju 29. 6. 1988 v predloženem besedilu tudi sprejela.
Potočnik Viktor
Maja najslabši rezultati v proizvodnji
Zelo ugodna prodaja stavbnega pohištva na domačem trgu je v mesecu maju prispevala k trenutnemu izboljšanju rezultatov za petmesečno obdobje, vendar se v juniju že zelo naglo poslabšuje. Zaradi sprostitve cen na trgu so porasle cene vsem repromaterialom, prodaja je zastala in najtežji problem prehodnega obdobja, do umiritve cen, bo nelikvidnost in pomanjkanje denarja tudi pri bankah.
Proizvodnja
V maju je bil dosežen rezultat v proizvodnji samo z 88 % plana in tako najslabši v letošnjem letu. Dosežena proizvodnja v primerjavi s planom v petih mesecih je tako 94 %. Izdelali smo 2 % več kot preteklo leto. Zaradi večje količine razpoložljive hlodovine delajo v večjem obsegu žagalnice, ki so proizvedle kar 29 % več od planiranih količin žaganega lesa (dodatnih 1000 m3). Nad planirano količino je izdelano več še vratnih kril za domači trg (113 %), vendar je ob izpadu proizvodnje za izvoz skupen rezultat nizek (86 % mesečnega plana). Zaradi uvedene druge izmene smo predvidevali v planu 37 % večjo proizvodnjo celotnega programa vrat kot v ena-
kem obdobju preteklega leta, dosegamo pa 31 % povečanje. Zaradi plansko predvidenega zmanjšanja proizvodnje programa oken (Jelobor), ki naj bi jo nadomestili s povečano proizvodnjo programa Termo-ton, so tako o' oknih količine manjše k preteklo leto. Vendar tudi piana ne dosegamo (93 %) n n- izpad na plan 3.650 kosov oken, na lansko proizvodnjo pa 10.700 kosov. Najbolj povečan obseg proizvodnje na lansko leto dosegamo pri programih podbojev in senčil. Z izdelano količino podbojev je presežen tudi letošnji plan, medtem ko senčil izdelamo manj, kot smo planirali (— 1.600 omraic z roleto, — 2.800 polken). Povečana proizvodnja oblog pomeni 29 % preseganje v 5-mesečnem planu in 2 % nad lanskoletno
proizvodnjo (+	36.600 m2
oziroma + 2.900 m2). Količinsko je izdelano (odpremlje-no) tudi več montažnih hiš za domači trg, vendar le v zadnjem mesecu, za obdobje pa je izpad proizvodnje 19 %. Tudi zaradi izpada proizvodnje za izvoz (ZRN in ZDA) je doseganje plana na programu MO v obdobju le 65 %. Vzporedno s tem je izpad tudi v montaži (67 %). Celoten obrat MO tako ne glede na malenkostno večjo proizvodnjo oblog zaostaja za planom petih mesecev kar 24 % in 15 % za lanskoletnimi rezultati. To je tudi izpad, ki kvari celotno sliko dosežene proizvodnje delovne organizacije. Zaradi tržnih potreb po kompletaciji prodaje stavbnega pohištva na domačem trgu je ključnega pomena za uspešnost tekočega poslovanja izpad proizvodnje oken in polken.
Prodaja
Z zastrašujočo politiko interventnih ukrepov po 15. maju je očitno tržišče reagiralo s pospešenim povpraševanjem in z nakupi ,,po starih cenah". Tako je prodajni plan v maju presežen kar za 48 % in v obdobju za 2 %. Povečanje vrednosti prodaje je nominalno kar 3-kratno na isto obdobje preteklega leta. Znižale so se zaloge stavbnega pohištva in celo primanjkovati je začelo določenih artiklov. To je seveda trenutna situacija, ker je ob povečanju cen po 1. juniju prodaja zelo upadla. Upadanje je večje od doprinosa v maju, tako da bo polletni rezultat prodaje nekako na nivoju rezultatov v proizvodnji.
Ob zelo ugodni prodaji poslovalnic (70 % preko mesečnega plana in 10 % nad planom obdobja) je tudi prodaja montažnih objektov na domačem trgu dobra (125 % preko mesečnega plana). Pri tem plan obdobja prodaje stanovanjskih hiš še ne dosegamo (81 %). Povsem obratna situacija je pri izvozu, kjer z mesečnim doseganjem plana z 18 % (MO — brez realizacije, SP — 42 %) kvarimo rezultate petmesečnega poslovanja na 58 % doseganje plana (SP — 101 %, MO - 11 %).
Ne glede na trenutno ugodno prodajo hiš na domačem trgu ni zadovoljivega povpraševanja za drugo polovico leta. Ta del proizvodnje in prodaje je še vedno močno vezan na izvozne možnosti in na naročila za tržišče ZRN in ZDA. Dosežen izvoz z 973.557 ameriškimi dolarji (po tečaju ZIS) je le 56 % po dinamiki letošnje-
ga prodajnega plana. V istem obdobju preteklega leta smo izvozili za 1.002.722 ameriških dolarjev.
Po rangu doseganja vrednostnega obsega prodaje so najuspešnejše poslovalnice: Škofja Loka s 3,6 mia din, Kragujevac z 2,4 mia din in Stara Pazova z 2,0 mia din. Vse tri poslujejo s predstavništvi. Vse tri plan tudi presegajo.
Glede na plan obdobja so uspešne še poslovalnice: Pula (+ 2 %), Zadar (+ 34 %), Šibenik (+ 26 %), Split (+ 28 %), Valjevo (+ 13 %), Zaječar (+ 19 %), Peč-Dečani (+ 44 %), Priština (+ 31 %) in Bar (+ 9 %). Tudi v začasno tako ugodni tržni situaciji pa 9 poslovalnic ni izpolnilo prodajnega plana obdobja, pri čemer izstopa Zagreb (63 %).
Osebni dohodki
so bili za obdobje januar-maj izplačani v povprečju 421.692 din na delavca oziroma obračunani v breme DO 425.049 din. Z upoštevanjem izplačila regresa za letni dopust iz sredstev skupne porabe je bilo izplačanih v breme DO v povprečju na delavca 444.997 din.
Mesečno povprečje za maj je bilo izplačano v breme DO v višini 465.381 din in je za
4 % višje od aprilskega. Z upoštevanjem izplačila regresa je bilo majsko povprečje 563.945 din, kar se tudi upo-6teva pri kontroli izplačil po interventnem zakonu. Z izplačilom regresa smo začeli koristiti tekoča sredstva skupne porabe za leto 1988, ki se oblikujejo na račun skupne mase možnih izplačil za osebne dohodke. Tako smo izkoristili vse možnosti po interventnem zakonu in nimamo za junij rezerve za povečanje osebnih dohodkov. Lahko bi rekli, da smo vodili ustrezno politiko delitve osebnih dohodkov za obdobje januar—april, ker nam ni bilo treba „vračati" že izplačanega in tako zniževati izplačil za maj. Vendar zakon zelo ..omejevalno" opredeljuje tudi možnost povečevanja osebnih dohodkov vse do
konca leta. Nekaj % povečanja imamo možnost izkoristiti pri izplačilih za obdobje julij-sep-tember, pri tem pa se začne upoštevati uspešnost letošnjega poslovanja po akumulativnosti šele s septembrom. Takratna izplačila bodo torej odvisna od finančnih kazalcev za obdobje obračuna I. polletja in 9-me-sečja.
Struktura delovnega časa
je še vedno neugodna zaradi
povečanega deleža boleznin glede na preteklo leto. Istočasno se je povečala tudi udeležba porodniških dopustov, ki sicer zmanjšujejo fond razpoložljivega časa za delo, vendar kot strošek direktno ne bremenijo sredstev DO. V okviru časa, ko smo prisotni na delu, je povečan delež režijskih ur na račun izdelavnih ur oziroma dela v normi.
Novi izdelki
V letošnji 4. številki glasila Jelovica smo vas informirali o novem izdelku — zložljivi vrtni garnituri. Ker še nismo imeli posnetka kompletne garniture, ■am jo naknadno predstavljamo v zloženi in razstavljeni obliki. Kaj ni še bolj simpatična z dodatnima stolčkoma!
s
Če Sonca ni, od kod to hrepenenje, ki v srcih burno nam kipi in vre?
Od kod v očeh mladini to žarenje, ki sivi dvom pred njim se v nič razspe?
O, sonce je! Je, ker ga slutimo, ker ga v globini duše čutimo!
(Oton Župančič)
8. LETNE IGRE SOZD-a GLG
Ekipna zmaga Jelovici
Za šport že dolgo pravijo, da združuje ljudi, To je bil tudi eden izmed osrednjih motivov, ko so pred leti sklenili na seji sindikata sozda GLG, da bodo vsako leto tekmovanja med delavci, zaposlenimi v članicah tega gorenjskega združenja lesarjev in gozdarjev. Sedaj po 8 takih igrah že lahko trdimo, da so te igre edini večji združevalni trenutek med temi delavci. Vse ostale oblike namreč nimajo tako velikega števila udeležencev, saj se teh iger vedno udeleži več kot 200 delavcev — letos jih je bilo denimo kar 250.
Organizacijo letošnjih letnih športnih iger sozda GLG je v zadnjem trenutku prevzela Jelovica, saj je bil prvotno določen za organizatorja tozd LIO Gradis Škofja Loka. Vendar jih je prav nekaj dni prej doletela dolžnost organizirati podobne igre tudi za svoj sozd Gradis in seveda niso uspeli v sicer težkem obdobju, ki ga doživljajo v svojem gospodarjenju organizirati še enega tekmovanja. Zato je, kot rečeno, vso organizacijsko stvar prevzela športna sekcija v Jelovici in uspešno organizirala te igre.
Igre, ki so potekale v dvorani Poden v Škofji Loki, sta pred 250 tekmovalci odprla direktor Jelovice Matjaž Čepin in pred-
sednik sozda GLG Rok Gašperšič. Seveda sta oba poudarila pomen takih tekmovanj za zbliževanje delavcev, hkrati pa tudi dodala, da so takšna tekmovanja in sploh športno udejstvovanje izrednega pomena za boljše delovne rezultate. Športniki so namreč po običaju sposobni tudi na delu premagovati najtežje napore.
Seveda je bilo po končanem tekmovanju slovesno. Tokrat so se vsi zbrali v menzi Gradisa na Trati. Podelitev pokalov, priznanj, nagrad in spominskih daril je bila vsekakor bučno spremljana pa nagrajena z aplavzi za vse najboljše. Sicer pa poglejmo, kakšni so bili rezultati:
Letne igre sozda GLG —_ že osme po vrsti — sta slovesno odprla direktor Jelovice Matjaž Čepin in predsednik sozda Rok Gašperšič.
Ekipno je prvo mesto osvojila Jelovica, 2. Alples, 3. LIP Bled. Sledili so po vrstnem redu:	Aero	Medvode, Zlit
Tržič, Gradis, GG Kranj in GG Bled.
V posameznih disciplinah pa je bil vrstni red sledeč:
mali nogomet
1.	GG Kranj
2.	Gradis
3.	Aero
4.	Jelovica
streljanje — moški
1.	Gradis
2.	Alples
3.	LIP Bled
5.	Jelovica
streljanje — ženske
1.	Alples
2.	Gradis
3.	LIP Bled
4.	Jelovica
kegljanje — moški
1.	Alples
2.	Aero
3.	LIP Bled
4.	Jelovica
Pokal za skupno zmago so tekmovalci Jelovice osvojili že petič. S tem so si pridobili pravico do trajne lasti in drugo leto bo potrebno kupiti nov pokal za skupnega zmagovalca. Nov pokal bo torej še motiv več za dobre rezultate.
kegljanje — ženske
1.	Jelovica
2.	LIP Bled
3.	Alples
namizni tenis — moški
1.	Jelovica
2.	GG Bled
3.	GG Kranj
Vlečenje vrvi je bila nova disciplina na tekmovanju gorenjskih lesarjev in gozdarjev. Za Jelovico so ,,štrik" vlekli Ivan, Janez, Boštjan, Damir, Jože in Vanek.
namizni tenis — ženske
1.	Zlit
2.	Jelovica
3.	Alples
balinanje
1.	Zlit
2.	Aero
3.	Alples
6.	Jelovica
Spremembe in dopolnitve zakonodaje na področju urejanja delovnih razmerij
17. decembra 1987 je zvezna skupščina sprejela spremembe in dopolnitve Zakona o združenem delu, ki so začele veljati 2. 1. 1988.
Zaradi sprememb zveznega zakona (Zakon o združenem delu) je treba uskladiti tudi republiško zakonodajo.
Skupščina SR Slovenije je 6. 5. 1988 sprejela spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih.
Spremembe Zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih imajo za posledico določene vsebinske spremembe na področju pravic in obveznosti delvcev v delovnem razmerju.
Da bi v DO lahko začeli v praksi uporabljati spremembe zakonodaje, je treba o spremembah informirati delavce in sprejeti začasne ukrepe DS.
Spremembe so naslednje:
1.	Strokovna izobrazba ob sklenitvi delovnega razmerja in prednost pri izbiri kandidatov
V	razvidu del in nalog lahko za določena dela in naloge določimo največ dve zaporedni stopnji strokovne izobrazbe.
V	primeru, ko imamo za določena dela in naloge določeni dve zaporedni stopnji strokovne izobrazbe, ima prednost pri izbiri oziroma imenovanju kandidat z višjo stopnjo strokovne izobrazbe, če izpolnjuje tudi druge pogoje oglasa oziroma razpisa.
Če je določena samo ena stopnja strokovne izobrazbe, nima prednosti pri izbiri kandidat, ki ima višjo izobrazbo.
2.	Poskusno delo
Razvid del in nalog mora izrecno določiti, pri katerih delih je dovoljeno določiti poskusno delo. Poskusno delo mora biti določeno za vsako delo posebej in lahko traja največ 6 mesecev.
3.	Delovno razmerje pripravnikov
Zaradi sprememb Zakona o združenem delu in Zakona o delovnih razmerjih morajo organizacije združenega dela obvezno sklepati delovno razmerje s pripravniki v skladu z merili, določenimi v samoupravnem splošnem aktu in zakonu.
4.	Razporejanje delavcev
V	primeru ko je DO po zakonu dolžna zagotoviti delavcu delo, pa znotraj DO ni del
in nalog, ki ustrezajo delavčevi strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožnosti, lahko DO sklene sporazum z drugo OZD, na podlagi katerega je delavec dolžan pričeti z delom v drugi DO. V primeru, da delavec njemu ustrezno delo odkloni, mu delovno razmerje preneha.
5.	Disciplinska odgovornost delavcev
Zaradi zakonskih sprememb ni več potrebno posebej izvoliti predsednika disciplinske komisije in zunanjega člana disciplinske komisije. Predsednika in namestnika disciplinske komisije izberejo člani disciplinske komisije izmed sebe.
Za lažje kršitve delovnih obveznosti lahko izrekajo disciplinske ukrepe tudi direktor DO in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, vendar po enakem postopku kot disciplinska komisija. O izreku disciplinskega ukrepa je treba obvestiti delavski svet DO. Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka ne sme več vložiti sindikat, ker je njegova vloga predvsem v varovanju pravic delavcev, zato ni logično, da bi bil sindikat istočasno v vlogi tožnika in branilca. Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka morajo pooblaščeni organi oziroma delavci vložiti v roku 15 dni od dneva, ko se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca, disciplinska komisija pa mora pričeti z delom v roku 30 dni od prejema zahteve. Navedeni roki niso obvezni, ampak priporočljivi
zaradi hitrejšega postopka.
V primeru, če direktor delovne organizacije, pomočnika direktorja ali vodje področij opustijo vložitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka v predpisanem roku, začne odbor samoupravne delavske kontrole postopek za razrešitev delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki bi moral vložiti zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti. Določba, da morajo pooblaščeni delavci začeti disciplinski postopek, ne velja za tiste kršitve delovnih obveznosti, če ima sicer dejanje vse znake kršitev delovnih obveznosti, nima pa materialnih oziroma moralnih posledic ali so neznatnega pomena za DO.
Disciplinski ukrepi
Disciplinski ukrepi so ostali enaki kot pred spremembami zakonodaje, to so:
—	opomin
—	javni opomin
—	denarna kazen
—	razporeditev na druga dela in naloge
—	prenehanje delovnega razmerja.
Sprememba je le v tem, da je pri denarni kazni in razporeditvi na druga dela in naloge zamenjan vrstni red, kajti s spremembo zakona se šteje, da je razporeditev na druga dela in naloge hujši ukrep kot denarna kazen.
Denarna kazen
Pred spremembo zakona se je denarna kazen lahko izrekla le za tiste hujše kršitve delovnih obveznosti, ki jih je določal zakon. Po spremembi zakona
—	sedaj — se disciplinski ukrep denarne kazni lahko izreče za katerokoli kršitev delovnih obveznosti.
Pred spremembo zakona je bila denarna kazen zelo majhna — 10 % enomesečne akontacije osebnega dohodka, in še ta se je lahko pogojno odložila. Sprememba zakona je denarno kazen zvišala. Sedaj se sme delavcu izreči denarna kazen v višini do 15 % povprečnega čistega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih in sme trajati do 6 mesecev.
Denarna kazen se ne more več pogojno odložiti.
Razporeditev na druga dela in naloge
S spremembo zakonodaje tudi pri razporeditvah na druga dela in naloge ni več omejitev, kar pomeni, da se ta disciplinski ukrep lahko izreče za vsako kršitev delovnih obvez-
nosti.
Delavec je lahko razporejen na vsaka dela in naloge ne glede na njegovo strokovno izobrazbo, vendar največ za 12 mesecev.
Prenehanje delovnega razmerja
Disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja se mora obvezno izreči za naslednje hujše kršitve delovnih obveznosti:
1.	neopravičeno izostajanje z dela zaporedoma najmanj 3 delovne dni
2.	neopravičeno izostajanje z dela 5 delovnih dni v 12 mesecih
3.	neizpolnitev ali nepravočasna izpolnitev delovne obveznosti (določene v opisu del in nalog ali naložene po pristojnem delavcu oziroma organu), če zaradi tega drugi delavci niso mogli opravljati svojega dela, če je bila delovni organizaciji povzročena večja škoda (prek enoletnega povprečnega osebnega dohodka v organizaciji združenega dela v preteklem letu), če je delovna organizacija izgubila pomembno pravico, če je kdo izgubil življenje ali je bilo več oseb huje poškodovanih.
4.	nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi, če je zaradi tega delovna organizacija utrpela večjo škodo (prek enoletnega povprečnega osebnega dohodka v organizaciji združenega dela v preteklem letu), če si je delavec na škodo družbenega premoženja pridobil večjo korist (prek mesečnih povprečnih osebnih dohodkov v organizaciji združenega dela v preteklem letu).
5.	če poslovodni organ (individualni ali predsednik kolegijskega poslovodnega organa oziroma vodja delovne skupnosti) ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne zahteva disciplinskega postopka v tridesetih dneh, ko je izvedel za hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja, ne sprejme delavca nazaj na delo v petnajstih dneh po pravnomočni sodni odločbi, ne informira delavcev o stanju v temeljni organizaciji, pa pride zaradi tega do prekinitve dela.
6.	če delavec zaporedoma tri mesece med letom neupravičeno dosega le 75 % rezultatov dela, ki se običajno dosegajo, in to bistveno ovira delovni proces v delovni organizaciji ali drugače bistveno otežuje poslovanje delovne organizacije.
7.	Kršitev predpisa oziroma samoupravnega splošnega akta o varstvu pred požari, eksplozi-
Ogled Milanskega sejma
Maja smo si v Milanu ogledali sejem strojne opreme za lesno industrijo, ki ga prirejajo vsaki dve leti. Milanski sejem, imenovan Interbimal, je po obsegu drugi največji sejem lesno-obdelovalnih strojev v Evropi. Večji je le hannovrski sejem Ligna. Ta dva sejma se prirejata izmenično vsaki dve leti, tako da je eno leto Interbimal, drugo leto pa Ligna.
Razstavni prostor milanskega sejma se razprostira skozi 9 hal, v katerih je razstavljalo preko 650 proizvajalcev strojev in naprav iz vse Evrope, vendar v glavnem iz Italije. To je bil že enajsti sejem. Za nas, kot proizvajalce stavbnega pohištva je bila zanimiva predvsem oprema za proizvodnjo oken in vrat. Na tem področju so bile zanimive predvsem naslednje stvari.
Tako izgleda Harbsova Unija (del) za maloserijsko izdelavo izven-tipskih okenskih profilov. Taki stroji, ki so numerično krmiljeni (NC), omogočajo izdelavo oken po naročilu, kar daje zaslužek malim tovarnam v sosednji Italiji, kjer takih naročil nikdar ne zmanjka.
Področje izdelave oken
Pri izdelavi okenskih elementov je bil poudarek predvsem na maloserijski proizvodnji. To je tudi razumljivo, saj na Zahodu pri izdelavi oken prednjačijo manjša podjetja z dnevno kapaciteto 20—80 oken najrazličnejših dimenzij in oblik. Vzrok za to je izdelava oken za znane naročnike in množično prenavljanje starejših stanovanj, v katera so vgrajena okna, ki odstopajo od tipskih dimenzij in oblik. Več proizvajalcev je razstavljalo stroje za izdelavo dolžinsko neodvisnih okenskih elementov. Stroji so sestavljeni iz enostranskih obdelovalnih enot za čepljenje in vzdolžno profiliranje. Na elementu, ki mora biti predhodno debelinsko poskobljen, se najprej izdelajo čepi in vzdolžni profil z ene strani, v drugem prehodu pa čepi in profil na drugi strani. Obdelovalna orodja, čepilne plošče in rezkarji so pri večini strojev naloženi na vretena, ki so pomična in avtomatsko nastavljena po vertikalni osi. Stopnja avtomatizacije je pri teh strojih zelo visoka, saj so v glavnem numerično krmiljeni (N.C.).
Italijanska firma CIPSY je predstavila stroje za avtomatsko izdelovanje najrazličnejših izvrtin in utopitev za okovje, ki bi bili zanimivi tudi za nas kot zamenjava za naporno ročno utapljanje na dotrajanih strojih HOLZMA. Stroj je numerično krmiljen in sestavljen iz enega ali več agregatov, ki se pomikajo po vodilu in izdelujejo izvrtine in utopitve na elementu.
Za ploskovno brušenje okenskih elementov ni bilo kakšne posebne ponudbe, saj na tem področju prednjačijo nekateri nemški proizvajalci, ki pa v Milanu niso bili zastopani, zato pa je bilo razstavljenih več strojev za brušenje robov in profilov. Ti stroji so bili sestavljeni iz različnih brusnih agregatov z nastavitvami za
brušenje najrazličnejših profilov. Na teh agregatih se poleg brusnega papirja uporabljajo tudi brusilne krtače iz odpornih sintetičnih vlaken. Uporaba brusilnih krtač se je v zadnjih letih zelo povečala in predvsem pri brušenju profilov vse bolj izpodrivajo brusne papirje, ki zahtevajo ustrezne protipro-file in zelo natančne nastavitve. Klasične okvirne stiskalnice za okenske okvire nadomeščajo hitro nastavljive avtomatske stiskalnice, ki pa pridejo do izraza predvsem pri maloserijski proizvodnji oken. Firma MAVVEG je predstavila avtomatsko stiskalnico z vhodnim transporterjem, na katerega se polaga posamezne elemente, olepljene z lepilom, potem pa posebna prijemala na stiskalnici sestavijo in stisnejo okvir. Na stiskalnico je mogoče montirati tudi agregate za avtomatsko izdelavo utopitev za okovje. Površinska obdelava oken je bila bolj slabo predstavljena, razstavljenih je bilo le nekaj manjših sistemov za površinsko obdelavo z brizganjem.
Tehnologija za izdelavo in obdelavo vratnih kril
To področje je bilo na milanskem sejmu kar dobro zastopano, tako da smo lahko ugotovili, da predvsem pri brušenju in površinski obdelavi že zaostajamo za novejšimi tehnologijami.
Firma SERGANI je predstavila izpopolnjen tip desetetažne stiskalnice Leopida, firma OMMA pa nanašalnike lepila s črpalkami, ki pri dvokom-ponentnih lepilih črpajo vsako komponento posebej in se zmešata šele v črpalki. Neverjetno veliko je bilo razstavljenih brusilnih strojev. Firma STE-MAC je svoje brusilne stroje opremila z računalnikom in ekranom, na katerem je shematsko prikazan prehcd elementa skozi stroj, ter vključevanje agregatov in kontaktnih segmentov, vendar pa je to
bolj lepotni oziroma komercialni kot pa uporabni dodatek, ki je povrhu še precej drag.
Več firm je razstavljalo stroje za obdelavo robov z nalimki, furnirji ali različnimi folijami. Za izdelovanje najrazličnejših izrezov in reliefov v plošče ter elemente pa proizvajalci ponujajo avtomatske, predvsem pa NC nadmizne rezkarje z enim ali več agregati.
Pri površinski obdelavi je poudarek predvsem na bogatih nanosih, ki jih dosežemo z najmanj dvakratnim nanosom UV temeljnega laka. To področje je najbolje zastopala firma SUPERFICCI, ki je razstavljala UV sušilnike in vertikalne sušilnike na slikah, pa tudi celotne linije za obdelavo ploskovnih elementov, v katere je vključena tudi površinska obdelava robov.
Ostala področja
S področja primarne predelave lesa so bile razstavljene predvsem tračne žage s suporti, seveda vse NC krmiljene. Švedska firma VIPEN Industri je razstavljala zanimiv polnojar-menik za razrez moralov do dimenzije 220 x 1500 mm na lamele, ki se lahko uporabljajo tudi kot nalimki za površine ožjih elementov, npr. podbojev, okenskih okvirov itd.
Širinski razrez lesa je bil zastopan z velikim številom več listnih krožnih žag. Najpopolnejšo tehnologijo s tega področja pa je predstavila firma RAIMANN s sistemom širinskega optimira-nega razreza desk.
Tudi stroji za razrez plošč so NC krmiljeni z možnostjo izračuna optimalnega razreza, kar
je pomembno predvsem v industriji ploskovnega pohištva z velikim številom različnih elementov.
Firma KUPER je predstavila stroje za spajanje furnirja, med katerimi je bil zanimiv predvsem stroj za spajanje z lepilom in ne z nitko, ter stroj za dolžinsko spajanje krajših kosov furnirja v neskončni trak, ki je namenjen predvsem za izrabo ostankov.
Na področju rezil gre razvoj v smeri sestavljenih rezilnih orodij z rezilnimi ploščicami, ki se ne brusijo, ampak enostavno zamenjajo, kot npr. pri rezilnih orodjih na naši liniji H ARBS. Stroji za brušenje rezil pa omogočajo vse večje točnosti.
Pomembno področje v lesni industriji predstavlja tudi izraba lesnih ostankov. V Milanu je bilo razstavljenih več sistemov za briketiranje in izrabo ostankov v energetske namene. Glede na večjo količino lesnih ostankov (predvsem skobljanja), bi bilo tudi pri nas v Jelovici smiselno še enkrat razmisliti o predelavi le-te h v brikete.
Posebno zanimivost in vrh tehnologije v obdelavi lesa pa predstavljajo tako imenovani obdelovalni centri, ki so računalniško krmiljeni roboti. Razviti so bili v 80. letih za potrebe vojaške industrije in za obdelavo kovin, v zadnjem času pa se uporabljajo tudi v lesni industriji, predvsem za izdelavo različnih lesenih elementov najbolj kompliciranih oblik, kot so npr. deli stilnih stolov in miz, puškina kopita, različni deli glasbil in okrasnih predmetov. Seveda pa so obdelovalni centri izredno dragi in morajo produktivno obratovati
neprenehoma najmanj dve izmeni polnih 16 ur na dan, da povrnejo vložena sredstva.
Če še enkrat na kratko povzamemo vtise z milanskega sejma, lahko rečemo, da tehnološki razvoj ne predstavlja več revolucije v smislu novih izvedb, strojev, novih konstrukcij, novih linij itd., temveč predstavlja pravo revolucijo v smislu krmiljenja strojev, nastavitve orodij, nastavitve različnih mer, funkcij stroja, kar pa je v vseh primerih povezano z računalniško opremo. Najenostavnejši primer je mizna krožna žaga, pri kateri je razvoj pripeljal tako daleč, da se masa nastavlja avtomatsko s tem, da željeno širino, oziroma razdaljo med maso in žag-nim listom odtipkamo na tasta-turi, nakar se nastavitev izvrši avtomatsko po pritisku na ustrezen gumb. Vse to se je doslej nastavljalo ročno, z večjo ali manjšo natančnostjo, ki pa je pri avtomatski nastavitvi točnejša. Kot najvišji nivo razvoja pa lahko smatramo robote, ki posnemajo delo
človeka in so namenjeni predvsem za delo v človeku neprijaznem okolju: lakirnicah in drugod. Ti roboti delajo na osnovi programa, ki je natančen posnetek potrebne krivulje gibanja obdelovalne enote. Pomembno pri tem je, da so pri dejanski proizvodnji vsi parametri popolnoma enaki tistim, ki so predvideni s programom, kajti v nasprotnem primeru pride do slabe kvalitete.
Med omenjenima primeroma je nešteto variant in možnosti, pač glede na potrebe. Strojna oprema dandanes ni več tipski izdelek, temveč je osnovna varianta stroja dodelana po željah kupca, z vključitvijo več ali manj elektronike, z večjo ali manjšo kapaciteto, s takimi ali drugačnimi tolerancami itd. Skratka, tudi mi bomo morali misliti na posodobitev strojne opreme in na uvedbo strojev, kf nam bodo dali predvsem večjo možnost prilagajanja zahtevam tržišča.
Franc Prevodnik Iztok Ribnikar
Poslovalnica Nova Gradiška
Pritlični prostori stare stanovanjske hiše, utesnjeno dvorišče ter lesena uta so služili kot poslovni prostori dosedanje poslovalnice v Novi Gradiški. Vse to je zamenjal reprezentančni poslovni montažni objekt, izdelek Jelovice na novi lokaciji v Novi Gradiški blizu avtoceste. Veliko zaslug pri tem ima zelo požrtvovalna Draga Filak — vodja poslovalnice.
Poslovalnica v Novi Gradiški posluje od leta 1975. Njen teritorij je v osrednji Slavoniji, na jugu pa sega še malo čez Savo tja v severno Bosno, kjer ima celo največje poslovne partnerje. Tudi val zdomcev, ko prihajajo domov ob praznikih ali na letni dopust, se ustavi na tem prodajnem mestu, kar lahko hitro opazimo v povečani realizaciji teh obdobij. Sedaj, ko bo utesnjene skladiščne prostore zamenjalo novo cca 300 m2 veliko skladišče, bo navedena poslovalnica lahko za manipulacijo v skladišču uporabljala mehanizacijo. V skladišču bo kompleten program Jelovice, ki ga bodo dopolnjevali z izdelki iz nakupa. Tako bodo tudi kupci lahko bolje in solidneje postreženi. V prodajnih prostorih poslovalnice bodo razstavljeni vzorci naših oken, vrat, polken, rolet, žaluzij. Za predstavitev montažne gradnje bo služil sam objekt, stene
pisarn bodo krasile fotografije montažnih hiš, za prodajo montažnih sten pa bo služil izdelan vzorec sendviča zunanje in notranje stene. V novih, svetlih prostorih bo tudi kvaliteta naših izdelkov prišla bolj do izraza. Seveda pa bo kupcu potreben zlasti dober nasvet prodajnega osebja pred odločitvijo o nakupu naših izdelkov. Za to pa bodo morali poskrbeti:
Filak Draga - vodja poslovalnice, Kumič Zvonimir — blagajniška opravila, Jakirčevič Mirko — vodenje skladišča in F tantal Franjo - skladiščni delavec.
Od realizacije bo odvisna tudi kadrovska okrepitev.
nb
Taka je notranjost poslovalnice v Novi Gradiški. Pisarniški prostori so sestavljeni iz izdelkov Jelovice in tako imajo kupci priložnost neposredne izbire in seveda tudi preizkušnje izdelkov.
OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE 1988
Uspeh gasilcev Jelovice
Kot vsako leto je Občinska, gasilska zveza Škofja Loka tudi letos organizirala občinsko.«gasilsko tekmovanje. Tekmovanje je potekalo dva dni. V soboto, 2l. 5., so se v raznih gasilskih spretnostih preizkusili pionjrji, pionirke, mladinci in mladinke, v nedeljo, 22. 5., pa člani, qlanice in veterani.
Iz našega društva smo se je bilo letos strožje tudi ocenje-tekmovanja tudi letos udeležili vanje in tako se je precej ekip
s štirimi ekipami: mladinci, člani, članicami in veterani. Mladinci in članice so zasedli tretje mesto, veterani pa drugo mesto v konkurenci. Ekipa članov pa je imela smolo, saj so člani ocenjevalne komisije ugotovili, da je ekipa po letih premlada in se je tako uvrstila izven konkurence na 2. oziroma 3. mesto.
Značilnost letošnjega tekmovanja je bilo to, da je potekalo zelo organizirano in nemoteno, kar je dokaz, da je tudi občinsko tekmovanje možno organizirati tako, kot je potrebno. Hkrati z boljšo organizacijo
(največ ekip pionirjev in članov) lahko udeležilo tekmovanja le izven konkurence, ker niso izpolnjevali razpisanih pogojev. To je povzročilo pri teh ekipah tudi precej slabe volje, vendar pa je to verjetno edini način, da tudi občinsko tekmovanje dobi večjo veljavo in postane pravi prikaz spretnosti in sposobnosti gasilcev vseh starosti: od pionirjev — najmlajši je imel komaj 6 let, pa do veteranov — najstarejši udeleženec tekmovanja je imel 86 let.	1
Danica M.
TRADICIONALNO NOGOMETNO SREČANJE V GORAJTAH
NESREČE PRI DELU - MAJ 1988
Veliko malih nezgod -veliko izgubljenih ur
Dne 5. 5. 1988 obrat Gorenja vas — Naš Roman S. se še dobro „segrel" ni, pa ga je že doletela nesreča pri delu.
Sreča v nesreči, da ga porušeno steklo ni še huje poškodovalo po levi roki.
Dan kasneje, 6. 5. 1988, pa je imel podobno nesrečo tudi Avgust D. z obrata notranjih vrat. Vzrok, ravno tako padec palete, to pot na srečo prazne.
Z valjčne proge je namreč paleta zdrsnila na Avgustov palec leve noge in posledica je bil nekoliko počrnel, odebeljen prst.
18. 5. 1988 — proizvodnja montažnih objektov. Tudi naš Matija ES. ni imel sreče z valjčno progo. Namesto da bi prečkal pot po označenem prehodu, jo je veselo mahnil kar čez valjčno progo. Toda Matija je ta ruleta pokopala. Dobil ni nič, razen mavčne obloge na gleženj leve noge in par dni bolniške.
Pa se preselimo na obrat in DP, 23. 5. 1988. Vincencij N. je pri potiskanju letve v stroj z levo roko udaril po rezilu in jo skupil v kazalec. Če kaj velja Vincencov priimek, potem je bila ta nesreča verjetno še posledica noči.
Iz zgoraj navedenih nesreč je razvidno, da se je v mesecu maju najbolj črno pisalo prav transportu. Tudi naslednja nesreča se je pripetila pri transportiranju obdelovancev.
Naš vrli mizar Ivo S. si je dne 24. 5. 1988 pri prevozu obdelovancev poškodoval gleženj desne noge. To se je zgodilo v prototipni delavnici obrata montažnih objektov.
Isti dan pa je v Gorenji vasi pri prekladanju sestavnih delov za okna Matevž U. staknil iver v dlan desne roke. Čeprav nedolžna ,,špička" — pa je tudi krepkega Matevža spravila v par dni bolniške.
Pa še ena ta-klasična: kot že ničkolikokrat poudarjeno opozorilo ,,ne segaj v stroj med obratovanjem", ali pa ,,preden sežeš v stroj, se prepričaj, če rezila resnično mirujejo", pa tudi to pot ni zaleglo in nesreča je bila zopet tu. Vrli Stane M. v proizvodnji MO je dne
25.	5. 1988 čistil stroj kar s „prosto" roko in seveda ,,prijel" tudi za rezilo. Na srečo to pot le švrk po konicah prstov desne roke.
26.	5. 1988 — maloprodaja Škofja Loka — poškodovanec Iztok U. Poškodba: žebelj v stopalo desne noge. Kaj lahko stakneš, če ne pospraviš zavrženega kosa palete, je okusil naš mladi skladiščnik. Tako nesrečno je stopil na ta kos z žebljem, na žalost obrnjenim navzgor, da ga je ta krepko požgečkal po podplatu.
G. J.
ZAHVALA
Ob prerani smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izkazano sožalje in podarjeno cvetje, posebej se zahvaljujem pevcem, ki so jo z občuteno pesmijo pospremili na zadnjo pot.
Dunja Ogrizek z družino
Za prvomajsko nagradno križanko smo prejeli 23 rešitev. Ugotovili smo tudi, da nekateri pošiljajo na uredniški odbor več rešitev, in tu moramo dodati, da se pri žrebanju upošteva le ena rešitev, saj mora vsak imeti enako število možnosti.
1.	nagrada:	konec tedna na
Pokljuki - BERNIK STANE, upokojenec
2.	nagrada: tapetarska mizica — JARC STANE, razvoj
3.	nagrada — zaboj lesnih odpadkov - ŠIBERLE KATARINA, Zg. Jezersko
Okna : vrata 4:5
Tudi letos so se na igrišču v Gorajtah pomerili fantje nogometaši z dveh obratov: oken in vart. Vreme je bilo nedoločno: oblačno, občasno deževno, nogometni teren pa temu prmerno razmočen in seveda blaten, da je bilo veselje.
„5f/7 je važen, pa čeprav gola ne bo". Tak bi lahko bil komentar ob tej sliki. Dodati pa je le treba, da je bila tekma borbena, napeta in na koncu le za tiste z dobrimi živci.
Dve ekipi, ki sta se kljub temu, da je bila tekma šaljivega, prijateljskega značaja, predvsem pa bi morala biti v duhu boljšega spoznavanja mladih med seboj, pomerili kot najbolj zagrizeni nasprotni ekipi. Vzdušje je bilo enako kot na kaki prvenstveni tekmi: vsaka ekipa strogo na svoji strani poti, ki je bila kot nekakšna pregrada. Tekma je bila lepa, vendar pa od časa do časa tudi precej ostra, saj je sodnik Igor Šubic — Mišo dejal, da bi nekateri fantje zaslužili krepak rumeni kartonček. Gledalcev je bilo okoli 30, bili so zelo zadovoljni s tekmo, rekli pa so, da bi bilo navijačev več, če bi bilo vreme lepše.
Prvi, ki je uspel spraviti žogo v gol, je bil Aleksander Kajba iz ekipe Vrat in s tem je povedel svojo ekipo v vodstvo. Izenačil je Ivo Bokal in to je bil tudi rezultat po rednem času igranja —1:1. Ker pa zmagovalec mora biti, je to pomenilo, da se bodo fantje pomerili tudi v spretnosti prostega streljanja na gol. To so bili najbolj razburljivi trenutki tekme, saj so bili prvih pet rund fantje kar uspešni — do
rezultata 4 : 4, nato pa kot da se nihče več ni upal zatresti mreže. Po štirih neuspelih poskusih na obeh straneh je to ,,črno serijo" prekinil Igor Matjaž in dal zmagoviti gol za ekipo Vrat.
Končni rezultat je tako bil 5 : 4 za ekipo Vrat.
Tako igralci kot gledalci so bili mnenja, da je bila tekma lepa in zanimiva, ekipi sta bili dokaj enakovredni, pa čeprav je bila včasih ekipa Vrat precej v premoči, kar je bilo tudi razumljivo, saj so bili po letih precej mlajši od fantov iz ekipe Oken.
Po tekmi so fantje organizirali tudi piknik, žal pa so se precej hitro poslovili fantje z obrata oken, tako da smo nekateri imeli občutek, da se nekako niso hoteli vključiti v praznovanje uspešno izvedenega srečanja. Vendar pa upam, da je bil to le trenuten občutek in da bo prihodnjič še bolj veselo, ko se bodo vsi skupaj tudi poveselili kot prijatelji in ne samo pomerili na igrišču kot nasprotniki.
tekst: Danica M. fotografija: Tone Bežek
UREDNIŠKI ODBOR: glavni in odgovorni urednik Danica Miklavčič, člani: Stanka Žbogar, Franc Ziherl, Milan Omahen, Jana Debeljak, Anton Zupan, Irena Košnjak.
Tehnični sodelavec Janez Čadež. Naklada 1.750 izvodov.
Tisk: Tiskarna LINKE, Sp. Pirniče