cena 200 dinarjev številka 28 (983) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 16. julija 1987 Zasedanje zborov Sob Velenje 22. julij — dan vstaje slovenskega naroda Ob tej zgodorinski prelomnici, prszaite partizanov, borcev, aktivistov in vseh zavednih slovenskih ljudi, ki so pripomogli k zmagi nad tujim in domačim sovražnikom ter z njo zagotovili našo lepšo bodočnost iskreno čestitamo: Skupščina občine Velenje, Izvršni svet skupščine ob- čine svet Občinska konferenca ZSMS VeJenjer Občinski odbor ZZB NOV Velenje, Občinska konferenca ZRVS Velenje, Občinski štab TO Velenje, čestitki se pridružujeta tudi uredništvi Našega časa in Radia Velenje Gornja Savinjska dolina Kljub težavam dobri obeti Tirenutne gospodarske in družben« razmere nujno terjajo sprotno spremljanje proizvodnje, ocetnjevanje dosežkov in odpravljanje slabosti. Tega se zavedajo tudii v Gornji Savinjski dolini, saj so prve ocene poslovodnih organov o poslovanju vseh temeljnih in dlrugih organizacij združenega delat za prvo polletje obravnavali že z:adnje dni junija, podrobnejši in celovitejši podatki z ukrepi za boljjše gospodarjenje pa so tudi že pripravljeni in jih bodo obravnav,ali v prihodnjih dneh. Z'elo dobre rezultate imajo ponovno v Gorenju —Mali gospo-dinjjski aparati. Tudi letošnje pollletje bodo uspešno sklenili, že sice;r največji izvozniki pa so v prviih šestih mesecih izvoz v pri-merrjavi z lanskim polletjem po- večali za 12 odstotkov. Seveda izvoz na konvertibilni trg, na klirinškem pa nekoliko zaostajajo za načrti. Tudi v Modni konfekciji so rezultati pozitivni, čeprav so bili v prvem trimesečju boljši. Zaradi slabih vremenskih pogojev so prodali nekoliko manj kolekcije za poletje, v celoti pa je prodan program za jesen in zimo, čeprav se razmere na trgu zaostrujejo. V Lesni industriji Gorenje-Glin načrtovane proizvodnje za prvo polletje ne bodo dosegli, predvsem zaradi nesreče v tovarni ivernih plošč. Finančni rezultati so kljub temu zadovoljivi, izvozili pa so za 2,5 milijona dolarjev izdelkov, pretežno pohištva, oken in vrtnih garnitur. Ob tem računajo, da bodo do konca leta dosegli izvoz v vrednosti 6 milijonov dolarjev. V nazarskem gozdnem gospodarstvu bodo ob polletju težave v dveh temeljnih organizacijah, ostale dobro poslujejo. Problemi so zlasti v temeljni organizaciji Transport, saj nenehno manjka prevozov, nesreča v Iverni pa jih je še dodatno zmanjšala. V Komunali Mozirje, Turistu Nazarje, Smreki Gornji Grad in Kemiji Mozirje bodo rezultati pozitivni, povsod pa nekoliko zaostjajo za načrti. Zelo dobro poslujejo v Iskrinem obratu na Ljubnem, manj uspešni pa so ob polletju ljubenski gradbeniki. Po šestih mesecih bodo namreč še pisali rdeče številke, vse zmogljivosti v naslednjih mesecih pa imajo zasedene, SfeSHT* "J # • §§|8s§šiP» f Karir precej sočnih, vročih in soparnih, prav zares pasjih dni, kot jim rečemo, se je zvrstilo pred ' «,, kralatkim. zato upajo na ugodne dosežke ob koncu leta. Uspešnost rekreacijsko-turisti-čnega centra na Golteh je odvisna od nakazanih sredstev po družbenem dogovoru, saj so jih od načrtovanih dobili le tretjino. Problem je predvsem občina Žalec, ob njej pa še samoupravna komunalna skunost. Tudi na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi bodo uspešni, čeprav jim glede na znane razmere v kmetijstvu težav nikakor ne manjka. To velja tudi za Kovinarstvo na Ljubnem kjer so presegli načrte na vseh področjih, učinek šestmesečnega poslovanja pa je žal odvisen od uspeha pri terjatvah za plačilo njihovih izdelkov, ki so jih že dobavili kupcem. Stanje v gospodarstvu mozirske občine torej ni izrazito kritično, glede na boljša predvidevanja do konca leta, pa lahko kljub težkim razmeram pričakujemo še boljše rezultate. Odmiki tam, kjer je doslednost osnova za nadaljnji razvoj Osrednja točka četrtkovega zasedanja zbora združenega dela je bila gotovo »Majska analiza«, odraz zaostrenih gospodarskih razmer. V drugem letu srednjeročnega plana ugotavljamo odmike na vseh tistih področjih, kjer je doslednost osnova za nadaljnji razvoj — naložbe, neustrezno zaposlovanje, nerešen družbenoekonomski položaj energetike in premogovništva, varstvo okolja. Ker smo o majski analizi že pisali, je tokrat ne bomo posebaj predstavljali. Delegati zbora združenega dela so v celoti podprli oceno in stališča Izvršnega sveta, ki poziva združeno delo v izvajanje dogovorjene politike. Tiste organizacije združenega dela, kjer je razvidno, da upada trend proizvodnje, da slabijo ekonomski odnosi s tujino, da je šibka investicijska dejavnost, poziva, da preverijo srednjeročne in letne planske usmeritve. Če vidijo, da jih ne bodo sposobne uresničiti, naj pristopijo k spremembam teh planov. Do jeseni je treba napraviti tudi analizo izvajanja srednjeročnih investicij in pregledati, katere bomo lahko uresničili in katere ne. Tiste organizacije združenega dela, ki so v prvih treh mesecih letos poslovale z izgubo ali na meji rentabilnosti, bo izvršni svet sproti spremljal, posebno pozornost pa bo posvetil Veplasu, Paki, EKU, TUS-u in Tiskarni. Tiste organizacije združenega dela, ki niso upoštevale sklepov in določil zakonodaje in sklepov izvršnega sveta na področju razporejanja dohodka za osebne dohodke, so dolžne izvršnemu svetu posredovati obrazložitve, zakaj je do odstopov prišlo. Na področju varstva okolja pa so naložili Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ter komisiji, da preveri izvajanje programov s tega področja in opozori na vsak odmik od zastavljenih nalog. V razpravi so delegati EKA, Tiskarne, TEŠ-a, RLV-ja, sozda REK, ESA^ Modnega salona in Veplasa spregovorili o svojem delu in rezultatih, pojasnili pa tudi nekatere podatke. Večina jih je izpostavila tudi nesorazmerja pri osebnih dohodkih gospodarskih in negospodarskih organizacij združenega dela. Zbor je sprejel vse ugotovitve in predloge izvršnega sveta, ki ga je tudi zadolžil, da vse sugestije in pripombe iz razprave upošteva pri sestavi jesenske analize. Na tiste pripombe delegatov, kjer je možno dati konkretni odgovor, pa naj se ti tudi pripravijo in posredujejo v skupščinskem delegatu. (Dalje na 3. str.) Zveza rezervnih vojaških starešin V Makedoniji srečanje »bratstva in enotnosti«! Letošnje, že 17. tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, je bilo od 2. do 4. julija v socialistični republiki Makedoniji; kot vemo je bilo lani v Sloveniji. Srečanja se je udeležilo preko tisoč starešin iz vse Jugoslavije. Predstavniki iz Slovenije so bili gostje makedonskih občin Skopje — center, Tetovo, Probištip in Ko-čani. Iz velenjske občine se je srečanja in osrednje proslave udeležil Viktor Brglez, član predsedstva občinske konference ZRVS Velenje. Na osrednji proslavi združeni z bogatim kulturnim programom sta med ostalimi spregovorila predsednik predsedstva zvezne konference ZRVS in član predsedstva CK ZKJ Jugoslavije in SR Makedonije. Na kraju so predstavniki zveze rezervnih vojaških starešin iz Srbije sprejeli zastavo srečanj rezervnih starešin Jugoslavije, ki jo bodo hranili do naslednjega srečanja bratstvo in enotnost, to bo namreč prihodnje leto v tej socialistični republiki. Naravna kopališča in bazeni so bili polni, poln poletnih slik in utrinkov pa je tudi tokratni Naš čas. (posnetka vos) 2. stran ★ fiaS C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje ★ 16. julija 1987 Socialno skrbstvo Še več takšnih skupščin Za prejšnje skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva bi lahko brez pretiravanja zapisali »dolgčas«, saj so delegati še največkrat le nemo dvigovali roke za tiste predloge, sklepe, ki so bili zapisani že v gradivu. Zadnja skupščina tega sisa pa si takšne ocene resnično ne zasluži. Tokrat so bili delegati zelo zgovorni, konkretni. Pri skupnosti socialnega skrbstva se »tolažijo« s tem, daje morda k takšni skupščini, ki so si jo pejšnja leta močno želeli, pripomogel prostor. Zaradi zasedenosti skupščinske dvorane je bila namreč seja v prostorih Delavske univerze. Morda so delegati sami spoznali, da njihov glas kljub vsemu ven- darle nekaj velja. Sicer pa bo že naslednja seja skupščine pokazala, če to ni bila muha enodnevnica. Med sedmimi točkami dnevnega reda so se delegati zadržali najdlje pri obravnavi uresničevanja programa te skupnosti v prvih štirih mesecih letos. Burno razpravo pa je »povzročil omejitveni program. Z velikimi napori so pri skupnosti uresničili načrtovane naloge na področju družbeno denarnih pomoči, socialni in vzgojni zavodi, dejavnost Centra za socialno delo Titovo Velenje in drugi izvajalci, izpolnjevali obveznosti do republike in uresničili še nekatere druge nalo- ge. Razni interventni zakoni so namreč krepko posegli na področje skupne porabe in tako povzročili vrsto likvidnostnih težav. Če bodo ta zakonska določila veljala tudi za naprej, napori za dosledno izvajanje zastavljenih nalog ne bodo dali željenih rezultatov. Omejitveni program, pa naj bo še tako skrbno izdelan, pri skupnosti socialnega skrbstva nima kaj iskati, so bili glasni v razpravi delegati. Glavna naloga tega sisa je zagotavljanje kolikortoli-ko normalnega življenja tistim delovnim ljudem in občanom, ki si tega iz objektivnih razlogov ne morejo zagotavljati z lastnim delom. Če kdo močno občuti vsakdanjo rast cen, potem jo gotovo najbolj ta kategorija prebivalstva. Gotovo so, po mnenju delegatov, še kje področja, kjer denarja ne trošijo tako umno kot pri socialnem skrbstvu. Ob infor- Zavrnitev predlaganega povišanja cen stanarin in najemnin ter cen komunalnih storitev in dobrin v občini Velenje, oboje s I. julijem letošnjega leta, je sprožilo bogalo delegatsko aktivnost. Obe skupščini — tako Samoupravna stanovanjska kol Samoupravna komunalna, o njih ta leden razpravljata in sklepata še enkrat. Delegati zbora uporabnikov skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje so o tem že razpravljali v torek, strokovna služba je pripravila ustreznejše obrazložitve k predlogu zvišanja stanarin 61 odstotkov so predlagali, če bo predlog sprejet pa bo veljal od I. avgusta letos. Kaj in kako so sklenili delegati še ne moremo zapisati, ker je bila seja po sklepu redakcije. Zato o tem več prihodnji teden. Samouprava komunalna skupnost pa bo o cenah odločala spet jutri. Dva dni po junijskem zasedanju zbora uporabnikov, ki so zavrnili predlagano povišanje, se je sestalo predsedstvo skupščine Komunalne skupnosti in sprejelo vrsto ugotovitev, sklepov in stališč. Med drugim tudi to, da smo se z nesprejetjem predlaganih cen zavestno odločili in prevzeli odgovornost, da bomo maciji, da se bodo socialno varstvene pomoči po usmeritvah republiške skupščine socialnega skrbstva povečale letos štirikrat, so se odločno zavzeli za 40-od-stotno povišanje družbenodenar-nih pomoči od 1. julija dalje. Ob koncu razprave o omejitvenem programu so sprejeli tudi sklep, da mora slednjega izdelati tudi republiška skupnost socialnega skrbstva. Z velikim zanimanjem so delegati prisluhnili tudi poročilu o skrbništvu v občini Velenje. Po zbranih podatkih Centra za socialno delo Titovo Velenje je bilo 31. decembra lani šest mladoletnikov ter 50 odraslih oseb pod skrbništvom, 44 osebam pa so slednje določili v posebnih primerih. Po ustavah lahko posebno družbeno varstvo uživajo mladoletniki, za katere ne skrbijo starši in tudi osebe, ki same zase ne morejo skrbeti. Prav tako zmanjšali že sprejete načrte za letošnje leto, pa tudi srednjeročne, kar pomeni, so menili, še dodatno siromašenje že tako nizkega standarda na komunalnem področju. Organi Komunalne skupnosti so zato za jutrišnjo sejo pripravili tri variantne predloge cen ter rebalans plana, Vekos pa program ukrepov varčevanja s komunalnimi dobrinami in notranjih ukrepov za boljše gospodarjenje. Ob tem so povsod povedali tudi, kaj kakšna varianta prinese, oziroma vzame. Prvi predlog je, da se uveljavijo cene predlagane že na junijski skupščini, drugi predlog, da se uveljavijo predlagane cene enostavne reprodukcije, prispevki, ob ceni ostanejo za široko potrošnjo na ravni dosedanjih, za industrijske uporabnike pa veljajo predlagani, in da se zberejo prispevki iz čistega dohodka; po tretji varianti pa bi cene na široki in industrijski potrošnji rastle v poprečju 10 odstotkov hitreje od rasti drobnoprodajnih cen, prispevki za razširjeno reprodukcijo naj bi ostali na ravni dosedanjih, obveznosti iz čistega dohodka pa naj se ne bi uveljavile. Kako se bodo odločili delegati pa bomo zvedeli jutri. (mkp) ne za svoje pravice in interese. Zaradi tega ustavnega določila je treba skrbništvo še naprej strokovno in društveno razvijati ter izpopolnjevati, da bo ta oblika družbenega varstva dosegla svoj namen. Med drugim so delegati ob obravnavi tega ocenili delo Centra za socialno delo dobro, čeprav pogrešajo širših posvetovanj in seminarjev za dopolnjevanje svojega znanja, izmenjavo izkušenj za nove oblike in metode dela na tem področju. Prav tako naj bi v prihodnje v občini skrbnike bolje seznanjali z njihovimi nalogami, jim nudili čim širšo informacijo o njihovem delu, strokovni delavci pa jim morajo biti predvsem v pomoč in manj Na podlagi objave ugotovitve Ustavnega sodišča v Ur. listu SRS št. 26, z dne 3. 7. 1987 je nekaj občanov že klicalo v našo strokovno službo za pojasnilo. Ker je v zadnem obdobju bilo sprejetih precej sprememb na področju pravic do porodniškega dopusta, želimo v tem članku pojasniti, o čem je odločalo Ustavno sodišče SRS ter kakšne pravice izhajajo iz te odločitve. Pravice v zvezi s porodniškim dopustom se urejajo enotno na nivoju republike, naša strokovna služba izvaja naloge po navodilih Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Od 14. 2. 1987 je v veljavi nov SaS o porodniških dopustih, ki je prinesel podaljšanje dopusta od 8 mesecev na 1 leto, ustrezno podaljšanje tudi za nego prizadetega otroka oz. dveh ali več hkrati rojenih otrok ter družbeno pomoč ob rojstvu otroka iskalkam zaposlitve, isto študentkam in dijakinjam. Med drugim je določal tudi višino nadomestil za OD med porodniškim dopustom — in ta člen je sporen. Osnova za nadomestilo je bil OD iz leta pred nastopom porodniškega dopusta, ki seje nato ustrezno valoriziral glede na rast OD v SRS iz meseca v mesec z določilom, da po zaključku koriščenja porodniški dopust ni več nikakih poračunov za nazaj. — Odločitev Ustavnega sodišča je, da ni pravilno zaključiti poračunavanje razlik na način za nadzor. V boljše delo na področju skrbništva pa se morajo vključiti še matična služba, krajevne skupnosti zlasti pri pridobivanju ustreznih skrbnikov, urediti za slednje nagrade oziroma priznanja ter preveriti smiselnost nekaterih ukrepov. Čeprav so delegati ob koncu seje potrdili za 15 odstotkov višje cene oskrbnega dne v Domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju, veljajo že od 1. julija dalje, so dali dosedanji direktorici doma Mariji Lešnik ob odhodu v pokoj vso priznanje za njeno de-io. Njen delež pri vseskozi dobrem poslovanju in ohranjanju solidne življenjske ravni oskrbovancev je gotovo precejšen. valorizacije z dnem nastopa dela. - Od I. 5. 1987 dalje je v veljavi sprememba SaS o porodniških dopustih; sprememba se nanaša prav na način obračunavanja nadomestila OD. Nadomestilo je enako OD, ki bi ga upravičenka prejemala, če bi delala, torej je odpravljena prejšnja osnova — OD preteklega leta z vlori-zacijami. — Sporni 18. člen SaS le bii v veljavi od 14. 2. 1986 do 30. 4. 1987; Ustavno sodišče je sicer odločilo, da lahko upravičenec uveljavlja pravico za 12 mesecev nazaj od 22. 12. 1986 (ko je bii vložen zahtevek na Ustavno sodišče), v tem primeru pa le od 14. 2. 1986 do 30. 4. 1987. Zahtevki bodo po tej odločitvi zastarali v 6 mesecih po 18. 6. 1987. kot je sodišče odločilo. Upravičenci vlagajo zahtevke v svoji DO, zaposleni pri obrtnikih in obrtniki pa v strokovni službi. Na podlagi zahtevka bo služba izračunala pripadajočo razliko, ki je nastala, ko je bila ugotovljena po nastopu dela rast OD za nazaj — za obdobje, ko je bil upravičenec še na koriščenju porodniškega dopusta. Obračunske službe za OD v OZD so prejele ustrezna navodila za izračune razlik. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE VELENJE - SKUPŠČINA - Na osnovi izredne seje predsedstva Komunalne skupnosti 2. julija in seje odbora za plan in ekonomsko politiko Komunalne skupnosti 6. julija in 23. člena statuta sklicujeva 7. izredno sejo zbora uporabnikov skupščine Komunalne skupnosti občine Velenje V PETEK, 17. JULIJA 1987 OB 11. UR! v sejni dvorani Skupščine občine Velenje ter ponovno 6. redno sejo zbora izvajalcev skupščine Komunalne skupnosti občine Velenje, ki bo V PETEK, 17. JULIJA 1987 ob 13. UR! v prostorih DSSS SIS gospodarskih dejavnosti občine Voleme Šaleška 19/a PREDLOG DNEVNEGA REDA ZBORA UPORABNIKOV: 1. Otvoritev seje zbora uporabnikov, določitev organov za sejo ter potrditev dnevnega reda 2. Obravnava pogojev za realizacijo plana Komunalne skupnosti za leto 1987 z variantnimi predlogi povišanja cen komunalnih storitev ter dobrin in prispevka RR ob ceni s 1. 8. 1987 3. Poročila DO VEKOS: — poročilo o oddaji investicijskih del po planu Komunalne skupnosti — plan dejavnosti in ukrepov pri izvajanju srednjeročnega plana Komunalne skupnosti v obdobju 1986 — 1990 v letu 1987 4. Delegatska vprašanja PREDLOG DNEVNEGA REDA ZBORA IZVAJALCEV: — Dnevni red ostane enak kot za 6. sejo z dodatnim gradivom kot je za 7. izredno sejo zbora uporabnikov. Pozivamo vse delegacije zbora uporabnikov ter izvajalcev, da zagotove udeležbo svojih delegatov na sklicanih ločenih sejah zborov. PROBLEMATIKA JE IZREDNO NUJNA IN POMEMBNA! Predsednik zbora uporabnikov: Anton HLADIN, I. r. Predsednik zbora izvajalcev: Milan Ramšak, I. r. ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET VELENJE Odbor za inventivno dejavnost OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE Odbor za inventivno dejavnost razpisujeta NAGRADNI NATEČAJ '87 za najuspešnejše inovacije v občini Velenje s področja: a) razvojno-raziskovalne dejavnosti b) množične inventivne dejavnosti v OZD c) ustvarjalnosti društev (Ll, Dll) in posameznikov izven OZD d) ustvarjalnosti v samostojnem osebnem delu e) najuspešnejše TOZD na področju inventivne dejavnosti Nagradni sklad sestavljajo: pod a) — nagrada din 200.000 — nagrada din 120.000 — nagrada din 60.000 pod b) — nagrada din 100.000 — dve nagradi po din 60.000 — dve nagradi po din 40.000 pod c) — nagrada din 60.000 — nagrada din 40.000 pod d) — nagrada din 100.000 — nagrada din 60.000 — nagrada din 40.000 pod e) — pismeno priznanje. Vsi nagrajenci denarnih nagrad prejmejo tudi pismeno priznanje. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo delavci OZD, skupnosti, v samostojnem osebnem delu, društva in posamezniki izven OZD, katerih inovacijski predlogi so bili podani v letih 1986 in 1987 (oziroma bili v letih 1986/87 sprejeti na samoupravnem organu) ter TOZD oziroma enovite DO, v katerih na področju množične inventivne dejavnosti dosegajo zelo dobre rezultate. Prijave podajo: pod a) — vodje registriranih raziskovalnih organizacij in enot ter razvojno raziskovalnih služb oz. sektorjev, pod b) — komisije za inovacije iz OZD oziroma DS OZD, ki predhodno opravijo ožji izbor med množičnimi inovacijami (maksimalno 3), pod c) — upravni odbori društev in posameznik, pod d) — samostojni obrtniki oziroma Obrtno združenje Titovo Velenje, pod e) — delavski sveti ali konference OOZS na nivoju DO, ki predhodno opravijo izbor (maksimalno 1 TOZD). Ob prijavi predlagatelji dostavljajo naslednje podatke oziroma dokumentacijo: osebne in splošne podatke (ime in priimek avtorja oziroma avtorjev ter morebitnih sodelavcev, izobrazba, opis del in nalog, ki jih avtor opravlja oziroma jih je opravljal v času izvedbe razvojno-raziskovalne naloge oziroma inovacije, TOZD oziroma delovna skupnost, kjer je zaposlen), pod a) — programsko zasnovo razvojno raziskovalne naloge, kot je bila zastavljena pred pričetkom njenega izvajanja, z obvezno opredelitvijo izhodišč, namena in ciljev razvojno raziskovalnega dela, — kratek opis znanega stanja na področju, ki ga razvojno raziskovalna naloga obravnava, — zaključno poročilo (elaborat) o opravljeni razvojno raziskovalni nalogi, — mnenje recenzenta, v kolikor je bila naloga recenzirana, — druga dokazila in listine, ki skupaj z ostalo dokumentacijo omogočajo ocenitev razvojno raziskovalne naloge po naslednjih kriterijih: 1. prispevek k napredku na gospodarskih in negospodarskih področjih družbenega življenja, zlasti k ustvarjanju nove vrednosti in povečanju produktivnosti, 2. družbena aktualnost problematike oz. njena usklajenost z opredeljenimi cilji razvoja OZD, DPS ali stroke, 3. koristnost za tehnološki in ekonomski razvoj stroke, 4. uporabnost pridobljenih rezultatov v gospodarstvu in družbeni praksi (področje njihove uporabnosti, realiziran prenos in ekonomski učinki, v kolikor jih je mogoče izračunati ali oceniti), 5. izvirnost in povezanost z inventivnostjo (patentna, modelna ali druga ustrezna prijava), pod b) — kratek opis in skico z naslednjimi podatki: 1. izvirnost — inventivnost predloga — opisati stopnjo izvirnosti predloga 2. dohodek — letno ustvarjena gospodarska korist; navesti tudi prihranek na enoto proizvoda (izdelka) 3. varnost pri delu in izboljšanje delovnih pogojev (preprečevanje ali zmanjšanje nezgod na strojih in napravah, fizično lažje delo, čistejši zrak, boljša osvetljenost, zmanjšanje oziroma odprava hrupa ter prepiha itd.) 4. organizacija dela — uvedena inovacija je prispevala k boljši in sodobnejši organizaciji dela ter s tem k boljšim rezultatom poslovanja 5. pojasnilo, da je inovacijo že obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali delavski svet v OZD oziroma upravni odbor društva. pod c) Enako kot pod točko b), s tem da posamezniki izven OZD ali skupnosti priložijo še poročilo uporabnika inovacije o uporabnosti, pod d) — Kratek opis in skico, načrt ali fotokopijo inovacije z naslednjimi podatki: 1. v čem je izvirnost izdelka — opisati, ali ima vgrajene lastne izvirne rešitve ali nove rešitve, ki so sicer že znane, predstavljajo pa bistveno novost na našem tržišču 2. pridobitev oziroma gospodarska korist, ki jo nudi nova rešitev oziroma izdelek 3. uporabnost inovacije oziroma če je realizirana, navesti kje Prijavljene inovacije morajo biti razstavljene (eksponat, slika ali risba) na razstavi inovacij, ki bo oktobra 1987 v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Odbora bosta obravnavala predloge, ki bodo prispeli na Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje do 15. 9 1987 in bodo dokumentirani v skladu z navedenimi razpisnimi pogoji. Nagrade in priznanja bodo podeljena v času razstave inovacij. Odbora pozivata OZD, skupnosti in samostojne obrtnike iz občine Velenje, da predstavijo inventivne dosežke na razstavi inovacij, ki bo oktobra 1987 v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Navodila bodo poslana v OZD in Obrtno združenje Titovo Velenje. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla- ninc, Bogdan Mugerle, Janez-Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Br- zojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 200 dinarjev. Mesečna naročnina 755 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 4.530 dinarjev, za tujino 7.670 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektu^ re, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Samoupravna stanovanjska in samoupravna komunalna skupnost Spet o cenah Pojasnilo Pravice v zvezi s porodniškim dopustom 16. julija 1987 * titovo velenje OD TU IN TAM * stran 3 Zasedanje zborov skupščine občine Velenje Odmiki tam, kjer je osnova za nadaljnji razvoj Turistično gostinska dejavnost (Nadaljevanje s 1. strani) Že v septembru leta 1985 je izvršni svet Skupščine občine Velenje dal v obravnavo gradivo o stanju in razvojnih možnostih turistično gostinskega gospodarstva v naši občini. Vsi trije zbori pa so dopolnjene usmeritve enkrat že obravnavali — oktobra lani. Javna razprava, ki je sledila, je v celoti podprla predlagane razvojne usmeritve in jih ocenila za realne in dosegljive, vendar s sodelovanjem vseh družbenogospodarskih dejavnikov. Posebno pa je bil izpostavljen ekološki vidik. Izvršni svet je letošnjega maja ocenil, da se lahko javna razprava sklene, saj ni bilo pomembnejših vsebinskih pripomb razen že prej omenjene ekologije. Ker je turistično gostinska dejavnost pomemben dejavnik prestrukturiranja gospodarstva občine, jo je potrebno v času do leta 1990 opredeliti kot dejavnost posebnega pomena. Nosilci turistično gostinske dejavnosti v občini so se sporazumeli, da je zaradi široko odprtega razvojnega koncepta smiselno določiti za osnovnega nosilca te dejavnosti poslovni sistem Gorenje. S tem Gorenje prevzema tudi nalogo in odgovornost nosilca razvoja turizma v občini. Za enotnejši nastop in učinkovitejšo ponudbo zmogljivosti in storitev pa se pristopi k organiziranju delovne organizacije v sklopu sestavljene organizacije Gorenje. Skupščina občine je tudi predlagala sestavlje- Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade RAZPISUJE v letu 1987 podelitev PRIZNANJ IN NAGRAD, ki jih v občini Velenje podeljujemo posameznikom, skupinam in organizacijam zaradi njihovih dosežkov splošnega pomena. Za leto 1987 razpisuje komisija postopek sprejemanja predlogov za naslednje nagrade in priznanja: 1. Proglasitev za častnega občana, 2. Zlati grb občine Velenje, 3. Srebrni grb občine Velenje, 4. Bronasti grb občine Velenje, 5. Nagrada »8. oktober«, 6. Nagrada Karla Destovnika-Kajuha. Razpisni pogoji: Predlagatelj mora upoštevati splošne in posebne pogoje, ki so določeni z Odlokom o priznanjih in nagradah občine Velenje. I. Proglasitev za častnega občana Za častnega občana je lahko proglašen posameznik, ki je izredno zaslužen za vsestranski razvoj občine Velenje, za krepitev samoupravnih socialističnih odnosov na vseh področjih v občini Velenje in v širši skupnosti, za utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, za krepitev mednarodnega sodelovanja ter za druge izjemne dosežke na področju človeške ustvarjalnosti, ki dviga ugled občine Velenje v celotni jugoslovanski skupnosti. II. Zlati grb občine Velenje Zlati grb občine Velenje se podeljuje posameznikom za večletno izjemno uspešno delo, pomembno za gospodarski in družbeni razvoj občine Velenje ter za izredna prizadevanja pri utrjevanju občine kot družbenopolitične skupnosti. Zlati grb občine Velenje se lahko podeli tudi tujim državljanom, ki pripomorejo k širjenju ugleda občine Velenje v svetu. V tekočem letu se lahko praviloma podeli en zlati grb. III. Srebrni grb občine Velenje Srebrni grb občine Velenje se podeljuje posameznikom v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih za večletno izredno uspešno delo na področju utrjevanja samoupravnih odnosov, izjemnih aktivnosti družbenih organizacij in društev ter za dosežke na drugih področjih, s katerimi se povečuje ugled občine Velenje. Srebrni grb občine Velenje se lahko podeli tudi predstavnikom skupnosti in organizacij občin ali mest, s katerimi občina Velenje razvija gospodarske in druge stike. V tekočem letu se lahko praviloma podelita največ dva srebrna grba. IV. Bronasti grb občine Velenje Bronasti grb občine Velenje se podeljuje posameznikom, skupinam in organizacijam za zgledne uspehe pri delu in s tem pridobljene zasluge za napredek občine Velenje v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in za posamezna družbeno koristna in humana dejanja ter za delovne in druge uspehe, dosežene v krajšem časovnem obdobju. V tekočem letu se lahko praviloma podelijo največ trije bronasti grbi. V. Grb občine Velenje se daje v obliki pozlačenega, posrebrenega ali bronastega odlitka. Posameznik lahko prejme samo en grb iste vrste, višjega pa po preteku petih let. VI. Nagrada »8. oktober« Nagrada »8. oktober« se podeljuje posameznikom in organizacijam združenega dela za izredne delovne uspehe in dosežke pri razvoju gospodarstva, utrjevanju družbenoekonomskih odnosov v občini Velenje, za izjemne dosežke na področju Inventivne dejavnosti ter za uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela. Nagrada je denarna. Nagrada znaša 3 povprečne mesečne neto osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto. Dobitnik nagrade dobi listino, v katero se vpiše ime in priimek, namen in datum podelitve nagrade. V tekočem letu se lahko praviloma podeli največ tri nagrade »8. oktober-. VII. Nagrada »Karla Destovnika-Kajuha« Nagrada Karla Destovnika-Kajuha se podeljuje posameznikom in organizacijam za izredne delovne uspehe in dosežke na področju družbenih dejavnosti v občini Velenje v širši skupnosti. Nagrada Karla Destovnika-Kajuha se daje v denarju. Nagrada znaša 3 povprečne neto osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Dobitnik nagrade dobi tudi listino, v katero se vpiše ime in priimek, namen in datum podelitve nagrade s podpisom predsednika občinske skupščine. V tekočem letu se lahko praviloma podeli največ tri nagrade »Karla Destovnika-Kajuha«. VIII. Razpisana priznanja in nagrade se lahko dajejo posameznikom, skupinam, samoupravnim organom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim, drugim organizacijam in organom ter enotam naših oboroženih sil. IX. Predloge za podelitev priznanj in nagrad za leto 1987 sprejema komisija do 22. avgusta 1987. Predloge'je nasloviti na Komisijo za odlikovanja, priznanja in nagrade Skupščine občine Velenje, Titov trg 1. PREDSEDNIK KOMISIJE mag. Drago Šulek dipl. ing. fiz. ni organizaciji Gorenje in sestavljeni organizaciji REK Franc Leskošek-Luka, da to dejavnost opredelita kot dejavnost skupnega pomena za vse združene organizacije v sestavljeni organizaciji in skladno s tem tudi dopolnita svoje razvojne usmeritve in plane. Turistična društva in njihove zveze, obrtno združenje, kmečki turizem, servisi in druge uslužno-stne dejavnosti, PTT, banke, interesne skupnosti in izvajalci ter vsi drugi, ki kakorkoli nastopajo kot infrastrukturna podpora turistične ponudbe, pa so dolžni kakovostno podpreti skupno turistično ponudbo. Za uresničitev razvoja turistično-gostinske dejavnosti morajo nosilci zagotoviti materialne, kadrovske in organizacijske pogoje. NAČRT ZAPOSLOVANJA V juliju smo. Načrta zaposlovanja za letošnje leto pa še ved- no nimamo. Kot smo v Našem času že nekajkrat pisali — je osnovni razlog, neusklajenost z re-solucijskimi cilji. Namen pa je — uskladiti rast zaposlovanja z viri, ki jih imamo na voljo. Zato so tudi delegati zbora združenega dela sprejeli sklep, da se vse tisto, kar je bilo v zvezi z načrtom zaposlovanja sprejeto na zasedanju zborov že v marcu letošnjega leta, še naprej uresničuje. Skupnost za zaposlovanje pa mora zahtevati obrazložitev od prekoračiteljev rešolucijskih ciljev. V oktobru bodo delegati načrt zaposlovanja — usklajen — spet obravnavali. Sprejeli pa so poročilo o izvajanju pripravništva. Delegati zbora združenega dela so v nadaljevanju dali v javno razpravo tudi osnutek odloka o organiziranju in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti občanov, sprejeli poročilo o delu delegatov SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ, potrdili zaključni račun davkov in prispevkov občanov za lansko leto, sprejeli predlog družbenega dogovora o združevanju sredstev za razvoj bolnišnice Celje, predlog odloka o priznanjih in nagradah občine Velenje, predlog spremembe odloka o zazidalnem načrtu Topolšica center, odlok o ureditvenem načrtu kareja Zdravstvenega doma Velenje in poročilo o stanju likvidacijskega postopka v DO HPH. M. Krstič-Planinc Zbor krajevnih skupnosti Ne dajo se odpraviti kar tako Vse je že kazalo, da četrtkove seja zbora krajevnih skupnosti ne bo, saj je bilo do devete ure, ko naj bi se začela, na »svojih« prostorih le malo delegatov. Toda, sklepali smo preuranjeno. Delegati so namreč kljub dopust-niškemu času prišli na zadnjo sejo pred »glavno sezono«. Na njej so največ pozornosti namenili obravnavi majske anlize, predlogu stališč in sklepov o nadaljnjem razvoju turizma in gostinstva v velenjski občini ter načrtu zaposlovanja v občini Velenje za letošnje leto, kateremu je bilo priloženo tudi poročilo o izvajanju pripravništva v preteklem letu. Z zanimanjem so med drugim prisluhnili še poročilu o delu delegatov SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ. Spotaknili pa so se tudi na osnutek odloka o organiziranju in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti občanov. K majski analizi, predloženim sklepom in stališčem, delegati zbora krajevnih skupnosti niso imeli kaj dodati. Poudarili so le to, da so lani v tem času enako ugotavljali: padec obsega proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, ekonomsko nestabilnost, ki jo povzroča inflacija, zato tudi zapisanih re-solucijskih nalog ne uresničujemo dosledno. Vsi sprejeti ukrepi na področju gospodarjenja so očitno premalo učinkoviti, saj njihovo izvajanje doslej še ni prineslo željenih rezultatov. Bolj ali manj naloge prenašamo, kar še posebej velja za področje drobnega gospodarstva. Še vedno v občini beležimo visoke izgube, zlasti na področju energetike, načrtovani živahni naložbeni politiki zmanjkuje »sape« kot vsa leta doslej, še najbolj zvesto pa so menda v delovnih kolektivih zasledovali gibanje osebnih dohodkov. Finančni rezultati sicer kažejo neko realno rast, vendar vse bolj prihajajo v ospredje ugotovitve, da ustvarjenega dohodka ne delimo ustrezno. Kolikortoli-ko le z izvoznimi prizadevanji. Pri obravnavi razvojnih usmeritev turistično gostinske dejavnosti v naši občini so se delegati tega zbora znašli v dokaj čudni vlogi. Medtem ko so že sprejeli sklepe in stališča občinskega izvršnega sveta ter menili, da moramo na tem področju končno od besed k dejanjem, so na koncu koncev odločali tudi o tem, ali se bodo pri tem pridružili delegatom zbora združenega dela 300 največjih Pred nami je ponovno pregled 300 največjih delovnih organizacij v SR Sloveniji s krajšim komentarjem in tabelo, ki vključuje podatke za leti 1985 in 1986 za dosežen dohodek, popreno število zaposlenih, poprečno uporabljena poslovna sredstva in celotni prihodek. Ker so trije od štirih kazalcev vrednostni, se je koristno spomniti, da se je lani obseg industrijske proizvodnje v republiki globalno povečal za 1,9 odstotka, zaposlenosti za 1,6 odstotka, povečanje cen pri proizvajalcih je znašalo 83,7 %, cen za drobno pa celo 93,1 %. Po podatkih, objavljenih v Gospodarskem vestniku z dne 3. 7. 1987 je razvidno, da je bila po dohodku lani najuspešnejša Železarna Ravne na Koroškem (33,7 milijarde din), po zaposlenih in celotnem prihodku Tovarna avtomobilov Maribor (8013 zaposlenih, 253 milijard din), po poslovnih sredstvih Nuklearna elektrarna Krško (264,2 milijarde din.) Kako so se v tej gospodarski tekmi lani odrezale delovne organizacije iz občine Velenje? Iz podatkov, ki jih je zbrala republiška SDK izhaja, da se jih je tokrat v seznam uvrstilo 10, torej ena več kot lani. Novinec je Zdravstveni center Velenje, ki v letu 1985 še ni bil vključen med 300 največjih, je pa lani med vsemi v odstotku najbolj povečal dohodek in se uvrstil na 224. mesto. Po vseh štirih kazalcih pa so se povzpeli navzgor še GIP Ve-grad, REK-Elektrostrojna oprema, Gorenje—Procesna oprema. Podrobnejši prikaz mesta naših DO med 300 največjimi v SRS je po omenjenih kazalcih naslednji: (To je le nekaj kazalcev, ki jim kaže ob obravnavi polletnih rezultatov posvetiti vsaj malo pozornosti. Z namenom, da bi nekaj več vedeli o času in prostoru, v katerem živimo; in tudi z namenom, da bi bili nekateri rezul tati čez leto še boljši.)' ali stališčem in sklepom delegatov družbenopolitičnega zbora, kjer so menili, da bi morali poslovnemu sistemu Gorenje, kot izbranemu nosilci razvoja gostinsko turistične dejavnosti v naši občini, dati proste roke za uresničitev zapisanih nalog oziroma ga pooblastiti, ba bo vodil vse aktivnosti sam. Ker je bil pač delegat družbenopolitičnega zbora pred delegatom zbora združenega dela, so nato glasovali za spremenjena stališča in sklepe. Od njihovega »glasu« pa je bilo namreč odvisno, katere sklepi in stališča bodo obveljala. Kako se je vsa stvar končala, ne vemo. Vemo pa to, da so se delegati zbora krajevnih skupnosti nejevoljni razšli. Predložen načrt zaposlovanja v občini Velenje za letos so delegati zbora krajevnih skupnosti zavrnili s pripombo, da ga je treba uskladiti z resolucijo, torej doseči le enoodstotno rast zaposlovanja. V razpravi so se med drugim vprašali, ali se resnično nekateri ob dejstvu, da domača generacija ob koncu šolanja ne bo našla več zaposlitve, ne znajo ustaviti oziroma zakaj to počnejo. Tudi jim ni bilo jasno, kako lahko nekateri brez občutka krivde še vedno zaposlujejo nekvalificirano delovno silo, ki ne ustvarja dovolj dohodka za pokritje svojih potreb. Zelo zaskrbljujoč je med drugim tudi odhod domačega strokovnega kadra iz občine. Ob koncu razprave o tem vprašanju so zahtevali odgovornost tistih delovnih organizacij, ki še vedno trmasto vztrajajo pri svojem in ne uresničujejo-resolucijsko zapisanih usmeritev na tem področju. Načrt zaposlovanja za letos bodo obravnavali šele takrat, ko bo ta dokončno usklajen resolucijo. Osnutek odloka o organiziranju in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš ter stanovanj v lasti občanov je med delegati povzročil slabo voljo in seveda bil deležen tudi številne kritike. Po njihovem mnenju bi izvajanje tega odloka samo razburilo občane. Pomislekov, kaj hoče predlagatelj, občinski izvršni svet — po mnenju razlagalca je takšen odlok potreben iz več razlogov — s tem doseči, je bilo veliko. Ob koncu so se vendarle ze-dinili: pobudo sprejmemo, če v to ne bodo vpletene krajevne skupnosti, črtan osmi člen (lastnik stanovanja oziroma stanovanjske hiše je dolžan omogočiti kontrolni ogled prostorov za pridobitev oziroma preverjanje podatkov za popis stanovanj oziroma stanovanjskih hiš), upravni organ pa mora k izvajanju določil tega odloka pristopiti na osnovi ankete. To je bila šele pobuda. Prepričani smo, da bodo delegati zbora krajevnih skupnosti temeljito odlok proučili, ko bo na dnevnem redu vseh treh zborov osnutek in nato še predlog odloka. Prav tako so med drugim potrdili še zaključni račun davkov in prispevkov občanov za lansko leto, predlog družbenega dogovora o združevanju sredstev za razvoj bolnišnice Celje, predloge priznanj in nagrad občine Velenje, sprememb odloka o zazidalnem načrtu Topolšica center, sprejeli poročilo likvidacijskega postopka v delovni organizaciji HPH, izvedli volitve in imenovanja, ter sprejeli odlok o ureditvenem načrtu kare Zdravstveni dom Velenje. Strokovne službe sis družbenih dejavnosti Zanimive pobude in pripombe Med nalogami, ki so si jih zadale v juliju lani ustanovljene skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, je tudi čimbolj približati področje občanom oziroma tako izvajalcem kot uporabnikom. Slednje so z anketnimi listi, ki so jih prejeli delegati za zadnje zasedanje skupščin posameznih sis, tudi začele uresničevati. In kaj je pokazala anketa? Med drugim, da postajajo delegati vse bolj osveščeni, da jim ni vseeno, kako »zapravljajo« svoj čas, kako bodo odločili o tej ali oni zadevi. Pri skupnosti skupnih strokovnih služb sicer pravijo, da niso imeli namena izdelati obširne in poglobljene analize, ampak so se z njo hoteli bolje približati tudi uporabnikom. Z njo naj bi se na nek način povezali z delegacijami. To naj bi bili tudi nekakšni začetki usklajevanja, uresničevanje skupnih hotenj in želja. Število odgovorov od toliko anketnih lističev kot je bil poslanih pooblastil za posamezno sejo skupščine, je bilo zelo različno, od dveh na raziskovalni do 10 na občinski skupnosti otroškega varstva. Obravnava posameznih vprašanj je pokazala, da delegati nimajo posebnih pripomb, razen nekaterih splošnih, češ da nimajo pri nekaterih zadevah možnosti odločanja, ker pač to določajo že predpisi. In kaj anketiranci menijo o dnevnem redu? Za večino je slednji primeren, tu in tam je kdo od delegatov menil, da je zastarelo gradivo, kakšen akt preveč formalističen, zopet drugi, da je preobsežen. Smernice za naprej? Čim manj fotmalnih točk in čimveč takšnih, o katerih bomo lahko resnično odločali in se tako sporazumevali z izvajalci. Za večino je gradivo razumljivo, za peščico pa bi morale biti obrazložitve še bolj preproste. Po mnenju delegatov raziskovalne skupnosti pa je razumljivost gradiva odvisna od izobrazbe delegata. Vsi, ki so izpolnili rubrike na anketnem lističu, so si bili zelo enotni pri tretjem vprašanju. Zelo dobro so namreč ocenili objavo kratkih obrazložitev za posamezne seje skupščin sisov na straneh našega tednika. Takšna oblika informiranja, ne samo delegatov, ampak tudi drugih občanov, mora ostati tudi v prihodnje. S temami za naslednje skupščine pa je tako — bolj ali manj so jih predlagali le delegati zbora izvajalcev. Pobude so se dotikale predvsem življenjskih stvari, od težav usmerjenega izobraževanja, povezovanje organizacij združenega dela s Centrom srednjih šol, do kulturnega in teles-nokulturnega osveščanja otrok, šolske prehrane, onesnaženost okolja,... Predvsem delegati iz krajevnih skupnosti pa so razmišljali o eni splošni delegaciji za vse sise družbenih dejavnosti. Skratka, analiza ankete je pokazala, da se delegati želijo vključevati na področja družbenih dejavnosti tam, kjer imajo možnost resničnega odločanja. Ne marajo formalističnega sprejemanja raznih aktov, odlokov, zakonov, o katerih tako ali drugače odločajo v njihovem imenu drugi, če jim je to všeč ali ne. Pri skupnosti skupnih strokovnih služb pravijo, da jim bodo te prve ugotovitve pomagale pri nadaljnjem uresničevanju zapisanih nalog, da bodo poskušali vse pobude in predloge v največji možni meri upoštevati. Tudi te, da se bodo strokovne delavke posameznih skupnosti udeležile sej delegacij, na dnevni red uvrstiti čimveč konkretnih problemov, skratka oživeti delegatski sistem tako, da bo ta »delal« tako kot mora. Ime DO Dohodek Popr. število zaposlenih Popr upor. posl. sredstva Celotni prihodek REK-Rudnik lign. Gorenje—Gosp. ap. REK—Termoelektr. GIP Vegrad Gorenje Servis REK—Elektr. opr. Zdravstveni c. Gorenje—Proc. opr. Gorenje—Commerce ERA Mesto Mesto Mesto Mesto 1986 1985 1986 1985 1986 1985 1986 1985 11 3 8 8 9 26 59 59 14 19 12 10 23 20 4 4 125 77 257 245 38 32 143 127 127 146 85 99 185 205 151 160 172 137 112 108 257 255 220 209 204 215 247 251 218 232 229 236 224 240 280 295 231 242 195 206 205 208 177 190 234 244 185 184 82 19 165 101 247 265 237 237 198 198 87 92 Miroslav Žoteir 4. stran ★ PAS C3S IZ MOZIRSKE OBČINE titovo velenje * 16. julija 1987 Modna konfekcija Elkroj Krajevna skupnost Nazarje Že kolekcija pomlad poletje 88 Končno nov in lep lokal V Modni konfekciji Elkroj so s poslovanjem v prvem polletju precej zadovoljni. Zlasti to velja za fizični obseg proizvodnje, saj so naredili za 19 odstotkov več kot v enakem lanskem obodbju in za 6 odstotkov več kot so načrtovali. S številkami povedano, načrtovali so 780.000 hlač, naredili pa so jih 826.000. Načrtovanega izvoza na konvertibilni trg niso dosegli v celoti zaradi tega, ker sta dva tuja partnerja zašla v težave, v zelo kratkem času pa količinskega izpada niso mogli nadoknaditi s sodelovanjem z drugimi poslovnimi partnerji. Tudi pro- dajnih načrtov, vrednostno gledano, niso povsem uresničili. Za predvidevanji so zaostali za 210 milijonov dinarjev. Pravijo, da to ni veliko in bodo vsoto do konca leta uspeli nadoknaditi. Menijo namreč, da so na drugo polletje izredno dobro pripravljeni, zato ni razloga, da letnih načrtov ne bi v celoti dosegli. To velja tudi za načrtovano prodajo na konvertibilnem in klirinškem področju in za domače tržišče, čeprav so razmere bistveno težje kot v lanskem letu. Večina delavcev je trenutno sicer na kolektivnem dopustu, to pa ne pomeni, da v Elkroju ne de- lajo. V polnem zagonu je namreč delo v vzorčni delavnici, saj mora biti kolekcija za pomlad in poletje 1988 nared že prve dni avgusta. Tudi v šoštanjski temeljni organizaciji se je položaj bistveno izboljšal. Kolektiv je uspel zbrati dovolj moči in je uspešno premagal lanske kratkoročne težave, v katere so v Šoštanju zašli tudi zaradi medsebojnih odnosov. Letos so razmere krepko boljše, kar se seveda pozna tudi na proizvodnih dosežkih. Ob tem je potrebno poudariti, da šoštanjska temeljna organizacija dela v glavnem za izvoz na zahodnonemško tržišče. V Šoštanju so prebrodili težave in letos uspešno poslujejo Obiska trenutno ne manjka in ga zlepa ne bo Nazarje so industrijsko središče Gornje Savinjske doline in se nenehno širijo, z gostinsko ponudbo in prenočitvenimi zmogljivostmi pa se niti slučajno ne morejo pohvaliti. Zato je toliko bolj dobrodošel nov, okusno urejen lokal z bogato ponudbo in primerno postrežbo. Prebivalci Nazarij in okolice so namreč že leta nazaj.želeli in terjali gostinske prostore, namenjene slaščičarskim in pekovskim izdelkom ter brezalkoholnim pijačam. Dolgo je trajalo, v lanskem letu pa so se v Gostinsko-turističnem podjetju Turist temeljito lotili priprav za obnovo prostorov nekdanje mesnice in prodajalne sadja in zelenjave. Izvedbo so v celoti namenili Ponudba je po eni strani splošna in zajema vse slašči- čarske izdelke znane mozir-ske slaščičarne, posebnost pa so razni napitki, ki jih sicer ni moč dobiti daleč naokrog (ledena čokolada, ananas kupa, sladoled s šampanjcem in podobno). Resno razmišljajo tudi o tem, da bi številnim prebivalcem mozirske občine, ki imajo med drugim veliko opravkov v bližnjem na-zarskem zdravstvenem domu, zjutraj ponudili različno pekarsko pecivo s toplimi napitki, saj sicer nimajo l^je zaj-trkovati in se okrepčati. Skratka, vtisi vseh obiskovalcev so lepi in prijetni, lokal je bil torej zares potreben. Lesninini temeljni organizaciji Inženiring in oprema. Potrebnih je bilo precej rušitve-nih del in notranjih pozidav, z njimi pa so pridobili 34 sedežev v notranjosti in še 32 na terasi. Dvome glede notranje ureditve in opreme so kaj kmalu razrešili in se namesto opreme, značilne za mestne bi-stroje, odločili za kamen in les. Izvajalec se je izkazal, če ne upoštevamo časovne zamude, lokal je zares lepo urejen, prilagojen okolju Gornje Savinjske doline in obiskovalci so vsi po vrsti zadovolj- Slavje na Rečici NOVO VOZILO TUDI V GORNJEM GRADU V soboto popoldne so 105-letnico obstoja in bogatega delovanja proslavili člani gasilskega društva Rečica ob Savinji. Gasilci enega najstarejših društev daleč naokrog so v preteklih letih dosegli izjemne uspehe, med drugim so zgradili nov in prostoren dom, visoko obletnico pa so obeležili s prevzemom dveh novih gasilskih vozil. Pridobili so jih s pomočjo stanovskih tovarišev iz Zvezne republike Nemčije. Stiki z njimi segajo že veliko let nazaj in se vsako leto krepijo. Sorodstvene vezi so se najprej razširile na gasilsko društvo Gorica ob Dreti, zajele kasneje širše gasilske vrste, na vrsto je prišla izmenjava tabornikov mozirske občine in občine Kurten, lani in letos pa je sodelovanje prešlo še na turistično področje in na raven občin in njihovih vodstev. Zadnje dni prejšnjega tedna je namreč Gornjo Savinjsko dolino obiskalo 80 gostov iz te zahod-nonemške občine z vodilnimi občinskimi možmi na čelu. V petek dopoldne so bili najprej na sprejemu pri predsedniku skupščine občine Mozirje, nato so obiskali nekatere delovne organizacije, obisk pa so izkoristili tudi za ogled lepot Gornje Savinjske doline. Vse te vezi so potrdili na sobotni slovesnosti, ko so predstavniki obeh držav posebej poudarili pomen širitve vezi z gasilskega področja na utrjevanje prijateljskih stikov med prebivalci obeh dežel, ki so ne glede na različnost, že danes dovolj pristni in bodo v prihodnje še bolj. Po slavnostnem sporedu z govori, pozdravi in podelitvijo priznanj, so gostje domačim gasilcem izročili terensko vozilo in cisterno. Slavja so se seveda udeležili številni gasilci od vsepovsod in krajani. KONČNO DRUŽBENA I dijo nov stanovanjski blok, STANOVANJA — Na Reči- za reševanje stanovanjski ci ob Savinji pospešeno gra- J stisk še kako potreben. Prav tako in še bolj prizadevni so bili gasilci iz Gornjega grada. Z izjemno požrtvovalnostjo, prostovoljnim delom, s pomočjo delovnih in drugih organizacij, predvsem pa z veliko mero razumevanja in pomoči krajanov, so na slovesnosti izročili namenu novo kombinirano vozilo mariborskega TAM-a, danes vredno že šest starih milijard. Lep in pomemben dosežek, (zgoraj) Slavljenci ip gostje ob prevzemu vozil Vojaški vojni invalidi Šoštanj V partizanski vasici Šmihel v združenje vojaških vojnih invalidov Šoštanj je včlanjenih 71 invalidov NOV, partizanskih vdov in mater s šoštanjskega področja. Prizadevni odbor s poverjeniki in predsednikom, pravobranilcem Ivanom Gušičem, članom posveča vso skrb in pomoč z rednimi obiski na domu ter z občasnimi obdaritvami, nudenjem pravne pomoči pri razreševanju njihovih zdravstvenih, socialnih, materialnih in stanovanjskih problemov. V skladu z letošnjim delovnim načrtom so pred nedavnim pripravili enodnevni izlet v partizansko vasico Šmihel nad Mozirjem. Udeležilo se ga je 52 članov, ki so preživeli lep dan na turistični kmetiji Jeseničnik. Kmetijo Pavla Goličnika so izbrali zato, ker je bila v času okupacije središče narodnoosvobodilnega boja na tem področ- ju, na njej so se sestajali obveščevalci, kurirji, aktivisti in borci, vojna pa je terjala hud davek. Očeta in sina so Nemci ustrelili v celjskih zaporih, mati je umrla v Auschvvitzu, otroci so vojno preživeli po raznih nemških taboriščih in se domov vrnili sredi junija 1945. Po vojni so izropano domačijo obnovili in danes je to trdna kmetija pridnih ljudi. Miloš Volk Udeleženci izleta na Jeseničnikovi domačiji 16. julija 1987 k titovo velenje OD TU IN TAM •k stran 5 Gorenje Servis Osnovno vodilo: med najboljšimi v Jugoslaviji in med najboljšimi v Zahodni Evropi Delavci Gorenja Servis, največjega industrijskega servisa v Jugoslaviji in enega največjih servisov bele tehnike v Evropi si bodo prizadevali, da bi do konca srednjeročnega obdobja 1986—1990 postali najboljši servis v Jugoslaviji, hkrati pa bi se radi kar najbolj približali najboljšim sorodnim servisom v Zahodni Evropi. V ospredju — skrb za zadovoljstvo naročnikov uslug Gorenjevi serviserji opravijo v povprečju na dan okrog 6.000 do 6.500 storitev. Zato je razumljivo, da namenjajo v delovni organizaciji Gorenje Servis posebno pozornost zadovoljstvu naročnikov servisnih uslug. Da bi ugotovili mnenje koristnikov uslug o kvaliteti opravljenih storitev, so lani izvedli poskusno anketo v Sloveniji. Na tisoč naslovov so odposlali anketni list s 17 vprašanji, prejeli pa so polovico izpolnjenih lističev. Ocena dela Gorenja Servis, ki izhaja iz izpplnjenih anketnih lističev, je zadovoljiva. Kar 71 % strank je ocenilo opravljeno delo Gore-njevih serviserjev za dobro oziroma zelo dobro. 71 % vseh okvar so opravili serviserji že ob prvem obisku, sicer pa si v Gorenju Servis prizadevajo, da bi med prvim obiskom odpravili večino okvar. Na to oziroma nasploh na skrajšanje časa popravila naj bi pomembno vplivalo tudi uvajanje mobilnih radijskih zvez; Ljubljani in Gorenjski, kjer so prvi začeli s to novostjo, bo sledilo širše celjsko območje, nato pa še druga večja Gorenjeva servisna območja po vsej državi. Večina strank (74 %) je zadovoljna s kvaliteto uslug, kar 93 % pa tudi z obnašanjem serviserjev. Sicer pa je strokovnost poglavitni razlog, zaradi katerega so se stranke odločale za storitve pri Gorenju Servis. Vsake tri mesece po 10.000 anketnih listov V prizadevanjih, da bi do leta 1990 postali, kot smo uvodoma že omenili, najboljši servis v JUgoslaviji in se kar najbolj približali tovrstnim vodilnim servisom v Evropi, bo delovna organizacija Gorenje Servis odslej vsake tri mesece poslala koristni-kom njihovih servisnih storitev 10.000 anketnih listov, da bi izvedeli za njihovo mnenje o kvaliteti opravljenega dela. Rezultati ankete bodo, med drugim, tudi eno od meril za oceno dela serviserjev in servisnih enot oziroma za njihovo nagrajevanje. Industrijska obnova rezervnih delov zavzema vse večji razmah Eden od rezultatov prizadevanj, da bi dosegli kar največjo kvaliteto servisnih storitev oziroma kar najbolj ustregli lastnikom Gorenje-vih izdelkov, sta tudi obnova in proizvodnja rezervnih delov. Pomembna pa je tudi proizvodnja sestavnih oziroma rezervnih delov za izdelke, ki ne prihajajo več s tekočih trakov iz Gorenjevih tovarn. Z obnovo rezervnih delov se Gorenje Servis, ki ima trenutno po Jugoslaviji 78 servisnih enot, vključuje v vsesplošna prizadevanja za varčevanje s primarnimi surovinami in energijo. Zagotavljajo pa rezervne dele za izdelke, narejene tudi pred 10 in več leti. Poudariti velja, da so industrijsko obnovljeni rezervni deli Gorenja Servis najmanj 20 % cenejši od novih, so enako kvalitetni kot novi, zanje pa dajejo tudi 6 mesečno jamstvo. Od slikovnih cevi do elementov za kabelsko distribucijske sisteme Najprej so začeli v Gorenju Servis obnavljati slikovne cevi za televizijske sprejemnike; do konca junija so jih obnovili 20.455. Obnovljene slikovne cevi tudi izvažajo. Z obnovo slikovnih cevi, oziroma ekranov, kot jim popularno rečemo, prihranijo na leto najmanj 3 milijone zahodno-nemških mark, številnim lastnikom televizijskih sprejemnikov, posebno starejših letnikov, pa omogočijo gledanje televizijskega sporeda, kar sicer ne bi bilo primer. Obnavljajo pa tudi vrsto sestavnih oziroma rezervnih delov za druge Gorenjeve izdelke. Doslej so tako obnovili blizu 30.500 programator-jev za pralne stroje, skoraj 33.000 elektromotorjev, 4.000 modulov za televizijske sprejemnike, 2.600 stikal vrat z zaporo za pralne stroje, začeli pa so tudi z obnovo kompresorjev za hladilno zamrzovalne aparate, motorjev za malo kmetijsko mehanizacijo, črpalk za pralne stroje ter elementov za skupinske antenske naprave in za kabelsko distribucijske sisteme. Skratka — v Gorenju Servis se bodo lotili industrijske obnove vseh tistih sestavnih delov za Gorenjeve izdelke, ki jih je tehnično možno obnoviti in ki so zanimivi tako za potrošnika kot za delovno organizacijo. Podkraj v Čistilna naprava — čistejše okolje Problem fekalnih odplak v krajevni skupnosti Podkraj— Kavče je prisoten že vrsto let. Zlasti so se težave razmahnile v zadnjem času, ko se je število novogradenj precej povečalo. Odplake iz osednjega dela Podkraja so odtekale na bližnje travnike in napnej v potok Ložnica, s tem pa zastrupljale floro in favno. V začetku so odpadne vode dajale videz učinkovitega gnojenja kmetijskih površin, vendar se je kasneje jpokazalo, da imajo vode po-mešaine z najrazličnejšimi kemikalijami in detergenti nasprotni učinek. Povečala se je močvir-nost, spreminjalo se je rastlinstvo, nekatere travniške površine pa sro postale celo neuporabne. Vse glasnejši so bili lastniki ome-njeniih površin in so upravičeno zahteevali, da se nekaj ukrene. To vprasšanje je bilo redno prisotno na vsseh zborih krajanov, zato je bilo ] potrebno poiskati najustrez-nejšoD rešitev tega perečega vprašanja!. 2es v pripravah na 4. krajevni samooprispevek je imela kanalizacija vv Podkraju vsestransko prednost. . V vzhodnem delu Podkraja je bil la v tem času prva veja kanalizacije že končana, to je bil obenem izziv za drugi del Podkraja. Lani i jeseni so imeli prvi načrt, ki je prredvideval čistilne lagune, ki bi zajemale približno 1,5 hektarja poovršin. Tolikšnih površin ni bil ppripravljen odstopiti noben kmet,t, ob dejstvu, da bi morali z ustrezzno kanalizacijo zemljo iz-boljšaati in je ne dodatno uničiti. Zato > so iskali boljšo rešitev, ena med i njimi je bila, da bi odpadne vode ; speljali v mestno kanalizacijo. Tudi to je odpadlo zaradi števililnih težav, ki bi se pojavile. Ponujijena je bila tretja možnost, da biii speljali kolektor do Pesja, tudi t; ta ni bila sprejemljiva. Šele četrti i predlog projektanta, bio-disk č čistilna naprava, je bil spre-jemljijiv in ustrezen. Seznanili so se z d delovanjem čistilne naprave in s s soglasjem Vekosa pričeli z deli. I Pojavila se je nova težava, kako a zbrati dovolj denarja, sredstva s£ samoprispevka so zadoščala le za i polovico naložbe. Na pomoč ji jim je priskočila komunalna skupnost, prav tako pa so ves denar za redno dejavnost krajevne skupnosti namenili za to naložbo. Do letošnje zime se je tako gradbeni odbor za izgradnjo čistilne naprave zainvestiral za približno 250 milijonov dinarjev. Da so sploh lahko kupili čistilno napravo, so morali od krajanov čistilne naprave, ki so jo zgradili v dobrem letu dni, svečano pa odprli ob dnevu borca, 4. julija. Ponosni so tudi na to, ker je to prva tovrstna naprava v Šaleški dolini in v občini Velenje sploh. Z njo je uresničena tudi ena od nalog iz programa varovanja našega življenjskega okolja. Kon- čno so povsem prepričani, da bo življenje v skoraj mrtvem potoku Ložnica ponovno oživelo. Projektant čistilne naprave je bil Kunst, ki je tudi nadzoroval gradnjo. Napravo bio-disk, ki jo bodo v bližnji prihodnosti zgradili tudi v Kavčah, so izdelali v Tehprojektu na Reki. (b. m.) Napravi v Podkraju bodo zagotovo sledile še druge zbrati še približno 3 milijone dinarjev, prav toliko je prispevala še skis. Čeprav je kanalizacija s čistilno napravo v Podkraju go-tovaje še vedno za okrog 3 milijone dinarjev nepokritih računov. Seveda bodo morali manjkajoči denar zbrati, kako in kje še ne vedo. Ob tem je treba poudariti, da so krajani sami z 8.700 urami prostovoljnega dela prihranili preko 13 milijonov dinarjev. Sicer pa vrednost čistilne naprave s kanalizacijo, na katero je priključenih 58 gospodinjstev, velja 5 milijard dinarjev. V krajevni skupnosti Podkraj —kavče so naredili tudi seznam višine denarnega prispevka, ki ga mora plačati vsako gospodinjstvo, odvisno pa je od tega, koliko časa kdo živi v tem kraju. Kljub nekaterim in prej omenjenim težavam so krajani Podkraja zelo ponosni in veseli nove prepotrebne pridobitve bio-disk Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Vinska gora Ohranjanje preteklosti Ob prazniku občine Žalec so v krajevni skupnosti Vinska gora ob vrsti prireditev pripravili v tamkajšnji podružnični šoli tudi zanimivo razstavo predmetov, ki gredo počasi v pozabo, ročnih izdelkov, kuli-narike in lovskih trofej. Kar težko so po razredih razporedili številne predmete, ki so jih krajani Vinske gore in okolice izdelali ali poiskali v tem ali onem skritem kotičku. Nekateri razstavljeni predmeti so prava redkost in jih današnja mladina že ne pozna več, babicam in dedkom pa so bili še kako potrebni in koristni. Prav zato so takšne in podobne razstave toliko bolj koristne in nujne, saj ohranjajo našo kulturno preteklost, popravljajo mačehovski odnos, ki smo ga imeli v preteklosti do teh predmetov, končno pa je to najprimernejši način, da spoznamo predmete, ki so jih nekoč uporabljali v vsakdanjem življenju. Da so razstave starih predmetov in ročnih izdelkov za obiskovalce vedno zelo zanimive, se je pokazalo tudi tokrat v Vinski gori, saj je bil odziv izjemno velik. Vsi obiskovalci so razstavo pohvalili in organizatorjem zeželeli še več takšnih in podobnih uspehov. B. Mugerle Razredi v osnovni šoli so bili premajhni, toliko predmetov se je nabralo Topolšica Vija, vaje ne V prejšnji številki našega tednika smo pisali o zanimivi prireditvi za najmlajše v To-polšici. Organizatorji otroških prireditev v treh julijskih sobotnih popoldnevih, Zveza prijateljev mladine občine Velenje, Radio Velenje ter naravno zdravilišče Topolšica, naj bi z raznimi igricami, plesom, skratka zabavo popestrili sobotne popoldneve otrokom in tudi njihovim staršem. bo Ker je pač čas počitnic, dopustov in se otroci zabavajo po svoje, so se organizatorji zaradi premajhnega zanimanja odločili, da bodo načrtovane aktivnosti zanje pripravili v jeseni. Zagotovo bodo otroške igrice, plesi in pesmi pod naslovom »Premagaj tremo in nastopi« ter prava zabava »Vija, vaja — ven«, enako zanimivi in privlačni tudi takrat. Povemo pa naj, da so organizatorji prejšnjo soboto kljub vsemu pripravili prvo otroško likovno kolonijo. Objave potreb po delavcih DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. del. OBČINA VELENJE REK DO ESO DSSS dipl. ing. strojništva konstruiranje, projektiranje st. d. 1 nč 15 250.000 več REK DO ESO DSSS dipl. ing. elektrotehnike konstruiranje, projektiranje el. d. 1 nč 15 250.000 več GORENJE DO ELEKTRONIKA dipl. ing. elektrotehnike samostojni razvojni konstruktor 4 nč 8 280.000 1 GORENJE DO ELEKTRONIKA dipl. ing. elektrotehnike višji razvojni konstruktor 4 nč 8 320.000 1 GORENJE DO ELEKTRONIKA dipl. ing. elektrotehnike ing. kakovosti dela 3 nč 8 280.000 1 ZC TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO višja medicinska sestra višja medicinska sestra 2 dč 8 240.000 1 GORENJE DO ELEKTRONIKA skladiščnik skladiščna dela 2 nč 8 180.000 1 ERA TOZD MALOPRODAJA prodajalec prodaja blaga X nč 9 150.000 1 ERA TOZD MALOPRODAJA kuhar kuhar X nč 8 170.000 1 ZC TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO voznik reševalnega avtom. voznik reševalnega avtomobila 1 nč 8 240.000 1 REK DO ESO DSSS voznik viličarja voznik lahkega viličarja 1m nč 15 185 000 1 OBČINA MOZIRJE SKUPŠČINA OBČINE višji upravni delavec organizacija in odmera davka in pri- ELKROJ DSSS spevkov iz kmetijstva 2 nč 15 200.000 1 administrator administrator 1 dč 8 160.000 1 LEGENDA: Dl = delovne izkušnje NČ = nedoločen čas. DČ -- določen čas, ROK P = rok prijave, CD - csebni dohodek, ŠTEV. DEL - število delavcev 6. stran ★ fiaS C8S AKCIJA titovo velenje * 16. julija 1987 Z inšpektorji po gostinskih lokalih e Poletne prireditve nimajo s hladno pijačo nič skupnega »Nudimo vam jedi na žaru« — toda med ponudbo in kopalci je ograja Rože so bile krive___ Kar nekako v navadi je že, da se v začetku julija odločimo za akcijo, ki je sicer vsako leto na isto temo — turistična sezona, pa pripravljenost gostincev nanjo, ogled gostinskih lokalov in tako naprej, a vsako leto ta akcija prinese kaj novega. Z inšpektorji smo šli tudi letos. Točenje prejšnjo sredo popoldan. Dobili smo se pred Skupščino občine Velenje, z nami pa so odšli: Jože Kandolf — vodja inšpektorata, Romana Jedoncky — sanitarna inšpektorica in Majda Potušek — tržna inšpektorica. Kar na hitro smo si zarisali pot. Najprej na grad, potem v bife Bazen, pa v Merx, potem se bomo zapeljali proti Šoštanju, se ustavili v Pesju v Hramu pod godzom in naprej v Kajuhovem domu v Šoštanju, tu se bomo spet obrnili nazaj, malo zavili s poti in se ustavili v restavraciji Jezero. Tako je tudi bilo. Kar se poti tiče smo načrt izpolnili stoodstotno, kar se nalog, pa po našem mnenju sodeč tudi. A na to vprašanje bi najbolje odgovorili tisti, ki smo jih obiskali. Mogoče pa je le ostalo kaj skrito budnim očem inšpektorjev? NA GRADU NUDIJO HLADNO PIJAČO Grad. V gradu Grajski hram. Pred Grajskim hramom tabla. »Nudimo hladno pijačo in odojka.« Ja, krasno. A vsaj prvo bi moralo biti v teh vročih poletnih dneh razumljivo. Ali pa ni povsod tako in je treba to hladno ob vročem posebaj poudariti? Bomo videli. Pred vhodom v grajske zidove, v Grajski hram so pogrnjene mize z zelo lepimi prti, prazne čakale goste. Ti bodo prišli, a verjetno niso tako neumni kot mi, da bi v vročini lazili okoli. Verjetno so sedeli v kaki senci, na kakšnem košatem vrtu. Notranjost izredno prijetna, hladna. Pa tudi lepo urejena, čista. Mož, ki je stal za šankom ni bil šef. »Šef je skočil na kosilo, pa ga ta čas jaz nadomeščam,« je na vprašanje, kdo je in kje je, Brako Rošer, ki vodi Grajski hram, odgovoril priložnostni natakar. »Ste prijavljeni pri njem, imate živilski pregled?« so ga spraševali inšpektorji. Ne eno ne drugo, ker šefa nadomešča samo takrat, kadar gre na kosilo. »Preglejmo cenik,« so odločili inšpektorji. »Šef ga je dal tiskati,« je bil odgovor. Ker šefa nismo uspeli dobiti, so inšpektorji odredili: »Šef naj se takoj na-sledni dan oglasi na občinskem inšpektoratu, da plača kazen.« Veliko prireditev je v juliju na gradu, te so bile posebno bogate v tednu od 6. do 13. julija — cela vrsta koncertov. Prireditve bodo na gradu tudi v avgustu. »Veste kaj o njih?« je bilo vprašanje. »Ne, ker nismo nič dobili,« pa odgovor. Ta »ne, ker nismo nič dobili,« se je pojavljal potem povsod, ko smo spraševali, če vedo kaj o poletnih kulturnih prireditvah. Bi znali gostu, turistu, povedati, kaj se na kulturnem področju dogaja v občini Velenje v poletju? »Ne, ker nismo nič dobili.« Za to, da niso nič dobili pa res niso krivi gostinci. Nekdo pa je le zadolžen, da bi jih o tem obvestil. Saj prireditve niso same sebi namen! Z GRADU NA BAZEN No, ne čisto tako. Med Bazenom in Kopališčem je ograja. Ostra meja loči bife Bazen, ki smo ga obiskali mi, in ki je pod okriljem Pake in Kopališče, ki ga ima v domeni Rdeča dvorana. Med njima je tako visoka meja, bolje rečeno pregrada, da kakšnemu kopalcu v bazenu Rdeče dvorane še na kraj pameti ne more pasti, da bi jo preskočil in skočil po sendvič recimo v bife Bazen, kije od Pake. Potem se pa včasih sprašujemo, kako je mogoče, da nas ločujejo občinske, pa regijske, pa republiške meje!!! No ja, hot-dog lahko koristnik storitev Rdeče dvorane dobi kot gostinsko storitev Pakinega bifeja Bazen. A najprej se mora potruditi, da si dobro ogleda, kako bi bilo to mogoče. Tik ob ogradi je namreč kiosk, v kiosku delajo hot-doge, vrata kioska so odprta, ker se odpirajo na strani ograje, ki jo zakriva še drevje. Potem pa takole: Čez ograjo poveš svojo željo, tovarišica v kiosku ti jo izpolni, ti skozi »šipke« denar, ona tebi skozi »šipke« hod-dog. Pa naj še kdo reče, da Jugoslovani nismo mojstri za iskanje lukenj. Še v ogradi jih najdemo. No, pa šalo na stran. Malo hecno je pa le vse skupaj. Ko bi se ti dve organizaciji le lahko dogovorili o skupnem sodelovanju, v korist obeh, še posebno pa kopalcev. Pred bifejem terasa, tudi lepa, čista, samo gostov ni. Pa tudi šefa ne. Ker ta dela samo dopoldan. Popoldan pa praktikant, ki je na Bazenu šele štiri dni, ki sicer ve, kaj mora delati, a odgovarjati? Verjetno ne. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da smo letos za razliko od lani, našli bife lepo urejen. Pa še enkrat se moramo povrniti k tistemu, kar smo zapisali v začetku. V bifeju vam ponujajo: mleko, jogurt, sendvič, sladice, pa še kaj. A — komu? Kopalcem, ki bi se jim te dobrote najbolj prile- gle? Tem verjetno ne, ker jih loči visoka ograja. MERX - VIDEO PRITEGNE GOSTE? Poleti je v Merxu restavracija zaprta. Se jim ne splača. Premalo gostov. Odprta pa je točilnica, kjer lahko dobite tudi tople sendviče, recimo. Imajo pa hladno pijačo. Ja, smo se prepričali! Pa jo ponujajo brez posebnega reklamiranja. Pa video. »Je to tisto, kar pritegne goste?« smo spraševali. »Po pravici povedano, smo ga uvedli zaradi konkurence,« so dejali. Tudi tukaj o poletnih kulturnih prireditvah bolj malo vedo. Toliko kot se zanje zanimajo sami. Da bi dobili kakšno informacijo, s katero bi lahko postregli gostom, ki jih to zanima: »Dajte no, kdo bi nam jo pa poslal?« je bil odgovor. Marsikateri ali kar vsak gost je vesel cvetja na mizi (iz Kajuhovega doma) No, inšpektorji pa so našli tudi tu eno pomanjkljivost, ki jo bodo z malo dobre volje tudi odpravili, če jo že niso. Žensko stranišče imajo zakle- njeno, da vsaj eno ostane čisto, predvsem pa popolno. Tudi s sifonom. Ker te baje kradejo. »Ampak ključ pa lahko dobite. Tudi za ženski WC. Samo reči je treba zanj.« HRAM POD GOZDOM »Kje imate pa delovno obleko?« je bilo prvo vprašanje, ki so ga inšpektorji postavili lastnici Hrama pod gozdom, ko je pritekla vsa zadihana in bosa. »Nimam je, ker ne delam. Samo poklicali so me, da so inšpektorji tu, pa sem pritekla,« je odgovorila lastnica. Z njo smo se pogovarjali o ponudbi, predvsem hrane. Včasih so v tem gostišču vsak dan gostom ponujali ribe in čevapčiče. Potem pa so prenehali. S prvim zato, ker seje vse nalezlo vonja po ribah, z drugim pa zato, ker bi morali (?) tako jim je bilo rečeno, za vsako porcijo čevapčičev me- so posebej mleti, ga začiniti in šele potem speči. »To pa ne gre. Ne zaradi tega, ker je tako več dela, ampak zato, ker tako pripravljeni čevapčiči ne morejo bito okusni. Pa smo prenehali tudi s tem,« je povedala. Predlagala pa, da bi se enkrat dobili, gostinci, inšpektorji, pa še kdo in se dogovorili, kako in kaj bodo delali. Tudi pečenice z zeljem so imeli včasih vedno. Tudi teh ni več. Zakaj? »Pečenice smo delali sami, potem pa so nam to prepovedali.« Pogled na cenik je pokazal, da imajo pijačo poceni, pogled na delovni čas pa so nam zakrivale rože. Teh je res veliko in lepe so, tako da je pri njih prav prijetno. Samo te lepe rože so bile tudi krive kazni 1000 dinarjev, ker zakrivajo tisto, kar bi moralo biti vedno vidno. Kdaj je gostilna odprta. KAJUHOV DOM »Kje je šef oziroma kdo je šef?« Takšno vprašanje so inšpektorji tisto sredo že postavili nekajkrat. »Šef je Jožica.« Kje pa je? »Doma,« je bil odgovor. »Imate receptor-ja?« pa naslednje vprašanje. »Ja pride ob 21. uri,« odgovor. »Pa če pride gost ta trenutek in bi želel sobo?« spet vprašanje in odgovor— »Mi imamo zasedeno vse!« In turist prenočišča ne more dobiti, bi dodali mi. Splošni vtis v Kajuhovem domu: vse lepo in prav. Urejeno, ponudba dobra, tudi jedilne liste imajo, opremiti jih morajo samo še z novimi cenami. Za kulturne prireditve pa tudi tu — ne vedo. Ker niso dobili. V točilnici tudi samo ena pripomba inšpektorjev: »Igralni aparati ne smejo biti tukaj! Ker jih ne smete imeti v najemu oziroma ker zanje ne smete oddajati prostora!« »Da, tu so, a ne delajo,« je bil odgovor. Tisto popoldne res niso. SKLEP AKCIJE PA NA JEZERU Restavracija Jezero je gotovo eden od biserov gostinske ponudbe v občini Velenje. To mesto ji daje njena lokacija in njena ureditev. V njej ali zunaj nje je prav prijetno posedeti. Okolica je lepo urejena, ponudba velika, obisk precejšen ... A takoj, ko smo vstopili, so se inpšek-torji zapičili v hidrant. »Cevi nima,« je bila ugotovitev. Pa še bežen pogled na gasilni aparat. »S pregledom gasilnega aparata zamujajo.« »Kdo je tukaj popoldan šef?« »Nobeden,« odgovor. Je že tako, da so šefi popoldan doma. Od tistih, ki delajo pa — ali nihče noče biti šef oziroma ni nobenega, ki bi šefa nadomeščal. Je že tako, da mora imeti šef več »točk«. Te »točke« pa so tudi zato, da odgovarja, če je kaj narobe. »Kam bi šli po šefa, če bi ga gost zahteval?« Vprašanje bilo gotov na mestu, ostalo pa brez odgovora. Inšpektorji so stopili tudi v kuhinjo. Posoda za smeti ni bila pokrita, zato je bilo okoli nje tudi nekaj smeti, ki niso vedno pristale tam, kjer bi morale. Inšpektorica je ukrepala z listkom, na katerem je bilo zapisano — 2000 dinarjev kazni. Kdo bo plačal, če ni šefa? Kazen je poravnal natakar, upajmo, da je račun že predal naprej. Sicer pa so bile tukaj res samo te pomanjkljivosti, pa so Jezero inšpektorji vzeli pod kar precejšen drobnogled. To pa je bilo tudi vse, kar smo obiskali skupaj z inšpektorji. Oni pa so se že prej oglasili v Šmartnem ob Paki, kjer je kot so rekli, odprt samo Merx, pa še ta ima popoldan kuhinjo zaprto. Je pa, so dejali, na zelo visoki ravni železniška postaja v Šmartnem ob Paki. Samo eno pomanjkljivost ima. Turistično karto bi pa le morali izpopolniti, predvsem pa »posodobiti«, da ne bo koga zavedla. Tako se je končala naša akcija. Splošna ocena je zadovoljiva. Vsaj kar se gostinstva tiče. Kar pa se tiče informacij, ki bi jih .gost lahko po pričakovanju tu dobil pa — tako tako. Odkrito je treba povedati, da o poletnih kulturnih prireditvah, za katere smo spraševali povsod, niso nikjer vedeli. Vedeli so le toliko, kolikor se zanje gostinski delavci kot občani sami zanimajo. Kaj bi nas stalo, če bi jim poslali tudi o tem kakšno informacijo. Vse pride prav. Milena Krstič-Planinc Stane Vovk 16. julija 1987 * titovo veienje POLETNE (NE)RAZGLEDNICE __ nas čas» 1 i Kopanje — previdnosti ni nikoli preveč la velenjskem bazenu je Parkirnih prostorov vsepovsod primanjkuje. Nekateri pa si jih »prisvajajo« tudi z avtomobili za odpad (gornji posnetek). Še so pošteni ljudje med nami. Posnetek smo napravili v nedeljo na Petrolu ob Celjski cesti v Titovem Velenju in upamo, da je kosilnica (neprivezana) bila še v ponedeljek na istem mestu. V nedeljo namreč pri tem Petrolu niso delali (vos, L. O) Kratko in jedrnato varnost n Vroče poletne dni je najlaže preživeti kje v senci. Pod kakšno košato lipo, ali pa kje ob vodi: jezeru, na bazenu, ob reki. Voda pa skriva pasti. Zato smo se spraševali, kako je za varnost kopalcev poskrbljeno tam, kjer je kopanje »organizirano«, kamor pride vsak dan po nekaj sto kopalcev tako kot naprimer na velenjski letni bazen? O tem smo se pozanimali pri dveh reševalcih — Stanku Dolarju in Marjanu Kretiču ter pri vodji Kopališča Bojanu Lončariču. Velenjsko kopališče so letos odprli 25. maja. Vsak dan se število tistih, ki ga obiščejo, veča. Prejšnjo sredo je bilo na bazenu recimo od tisoč do tisoč petsto ljudi. Kako poskrbeti za njihovo varnost? Na Kopališču so zaposleni trije reševalci. Dva sta vedno prisotna, da z budnimi očmi spremljata, kaj se v vodi in ob njej dogaja in da ukrepate takoj, ko je potrebno. Za to Šoštanj Ze 4. Zunkovičev V soboto, 18. julija, ob 16. uri popoldne bodo prizadevni šoštanj-ski gasilci zopet organizirali že tradicionalni, tokrat že 4. memo-rial v počastitev znanega gasilskega fuinkcionarja in častnika Jožeta Žuinkoviča. To bo povsem svojevrstno tekmovanje številnih ekip iz vse Slovenije, ki se bodo pomerile med seboj s starimi ročnimi in motornimi brizgalkami, ki so bile v uporabi do leta 1939. Šoštanjski gasilci pa bodo nastopili tudi s svojo nad 100 let staro ročno bri-zgalno, s katero so lani zasedli celo 1. mesto. Za dober začetek tega več ali manj bolj veselega tekmovanja, na katerem bo videti poleg starih brizg;aln še bolj stare gasilske uniforme, različna pokrivala in trobente, pa bo poskrbela doma Delavska godba ZARJA. To že tradicionalno tekmovanje je vedno privabilo številne gledalce, saj je le še tu (razen v muzejih) možmo videti stare dobre brizgal-ne, kii jih naši vrli gasilci še vedno skcrbno čuvajo in tudi dobro vzdrž:ujejo tako, da so še danda-našnjji dan v uporabnem stanju in tudi v rezervi. Upajmo, da bomo trndi v soboto pred gasilnim memorial domom v Šoštanju videli marsikaj zanimivega in vrednega ogleda, saj znajo naši prizadevni gasilci poskrbeti za razna presenečenja, pri tem pa tudi za prijetno zabavo. Po tekmovanju bo še svečana podelitev pokalov in priznanj ter tovariško srečanje s sre-čolovom. Že tradicionalni pokal bo podaril avtoservis Žunkovič iz Maribora, poleg njih pa še krajevna skupnost Šoštanj in razne gospodarske organizacije iz Titovega Velenja in Šoštanja. Zatorej upamo, da se nam tudi v soboto, 18. julija obeta v Šoštanju zanimivo tekmovanje in za njim še prijeten večer ob zvokih domače glasbe. Tekmovanje bo pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Šoštanj. V. Kojc Drago Šumnik Razstavlja v Mariboru Po uspeli razstavi v galeriji VEGRAD v Titovem Velenju, ki je imela tudi komercialen uspeh, so Draga Šumnika iz Šoštanja povabili še v Maribor. Tu bo imel več samostojnih razstav, kot prvo pa so mu jo pred dnevi odprli v prostorih delovne organizacije TEKOL-a v ulici Pohorskega bataljona. Razstava bo odprta do 25. julija, nato pa jo bodo prenesli še v druga razstavišča delovnih organizacij, kar je za mladega slikarja — avtodi-dakta vsekakor lep uspeh. V. K. a prvem i ■ so tudi ustrezno usposobljeni. Vsi trije imajo tečaj za reševanje iz vode, ki ga je pripravila Fakulteta za telesno kulturo, znajo pa seveda nuditi tudi prvo pomoč. To seveda v lažjih primerih poškodb, medtem ko za vse ICO l (J drugo takoj pokličejo zdravstveni dom. Prvi kopalci pridejo na bazen že dopoldan, okoli pol desete ure. Včasih so med njimi tudi otroci, brez staršev, kar je neodgovorno predvsem od njih in nad tem Plaininski izlet V nnedeljo dne 26. julija, bomo planitnci iz Šaleške doline po desetih letih ponovno obiskali Vi-ševnikk (2.050 m), lep in zanimiv vrh naad Pokljuko, ki ga še posebno doobro poznajo vojaki v kasarni na i Rudnem polju. Spada med Draškke vrhove, z njega je veličasten fpogled na Triglav, zahodni del KKaravank in venec Bohinjskih ggora. Od Šport hotela se bomo pnreko planine Javornik povzpeli ddo blejske koče na Lipanci (1.6333 m) in po dobro shojeni grebeenski stezi, ki poteka visoko nad cdolino Krme, dosegli vrh. Sestoppili bomo čez planino Konjšjščico do koče na Uskovnici (1.1388 m), kjer si bo mogoče ogleddati zanimivo slikovno razstavo ) o boju gorenjskih partizanov naia tem področju, zadnja leta je na 1 Uskovnici tudi raziskovalni tabor r mladine. Hoje bo okoli 6 ur. Prtrijave sprejema pisarna Pla-ninskecega. društva Titovo Velenje do 23.3. julija. Občudovalci Julijskih t Alp in Triglava, pridružite se naiam! Sedaj, ko vse cveti, je najlep:pše. Na izlet vabita Andrej Kuzmman in Vinko Malovrh. M. Ž. Kaj je letelo po zraku, se sprašuje naš sodelavec L. Ojsteršek in dodaja — ne vem, oziroma to, kar vidite na posnetku, narejenem čisto slučajno. Na dopustnici pomagajte odgovoriti. Velja za fotoa-materje, saj bo nagrada zanje. ni — vsi so bili odraz nediscipline,« so dejali. Kakšna je voda? »Čista«, pravijo, »saj se sproti čisti, v ta namen smo letos kupili nove filtre.« Previdnosti pa kljub prisotnosti tistih, ki vam bodo na bazenu priskočili na pomoč, če bo ta potrebna, ni nikoli odveč. Pa ne samo na bazenu. Tudi kje drugje. Za- to bodo počitnice in užitki ob vodi še prijetnejši, če boste za svojo varnost poskrbeli najprej sami. Potem se tudi ne bo zgodilo tako kot se je, ko smo že odhajali z bazena, da se je deček pri igri v vodi udaril in bilo je precej krvi. Lahko pa se konča še huje. Zato še enkrat — previdnosti naj ne bo nikoli dovolj. (mkp) Uh, kako je zanimivo bi se gotovo morali zamisliti. Kakšna pa je disciplina kopalcev? »Slaba. Velikokrat moraš opozarjati, kaj se sme in kaj ne. Veliko bolj bi morali biti ljudje obzirni, poslušati in upoštevati nasvete, saj so ti samo njim v korist. Čeprav letos primerov utopitve ali hudih poškodb še ni bilo, pa je treba reči, da so bili lanski primeri dovolj zgovor- Otroška razposajenost in nesreča je tu in takojšnja prva pomoč (vos) / Ene manj, druge bolj sramežljive (vos) *»«*■ um »tla g . m a - 13 7lEXiNtTF.y DELA 8_stran*nas cas OD TU IN TAM titovo velenje 16. julija 1987 ^Dvignjeni zastor 47 /Z DOMAČIH LOGOV Reci(pročja) »Gorenje ima svojo preteklost,« je najnovejši slogan domiselnih pro-paganamkov, ki bojda iščejo starejše tipične izdelke Gorenja za muzej Akcija (zal) nima nič skupnega s tisto v Nedeljskem - »očistimo Slovenijo«, čeprav bi se po jarkih, potokih in gmajnah kar kaj našlo. XXX V našem tedniku redno zapišemo. Dopisujte v Naš čas, ali v naše glasilo. Dopisujte torej, vendar ne tako, kot Vane, Peter, Ivo, Mira. Boris in še kdo, ki si bojda jemljejo časopis kar v zakup. Dopisujte torej, če zmorete povedati resnico tako, da ne bo nikogar bolela. XXX • o/r s"PersPektaklu skakalnici za gradom na predvečer »3. julija« )e SSK Velenje pridobil na ugledu, predsednik kluba smučarskih skakalcev Zamuda pa psevdonim Prehiteva. S svojimi zvestimi entuziasti je v kratkem obdobju presegel samega sebe. Zdaj obstoja bojazen, da ga bodo pritegnili iz stroke v politiko, kjer bi utegnil spet zbledeti, kot je že toliko dobrih strokovnjakov. XXX V TV oddaji »Moje Titovo Velenje«, kjer so avtorji in sogovorniki predstavili rudarjenje v naši dolini »od romantike do grozljivke«, je tovarišZgank slikovito prikazal fenomen udarništva. »Ko smo šli v jamo so rudarji peli in vriskali, ko smo končali delo, pa so vriskali in peli« Zdaj, ko udarništvo POSISAJO že iz BOD, pa delaci le tenko pi-skajo, pej in potem. XXX Nekatere delovne organizacije v naši občini komaj čakajo, da bi prišlo do »družbenega« varstva — po pravilu krene povsod, kjer je »prisilna« — veliko bolje. XXX Ekološka bomba, kije v naši dolini že davno eksplodirala, ima to slabo lastnost, da hitreje deluje na zdravje ljudi kot na delegate v raznih občinskih, republiških organih in telesih. Izvršni svet je predlagal Skupščini občine, da še sredi vroče sezone potrdi usmeritve za skupni nastop na področju turizma in gostinstva i naši občini. Glavni nosilec te strateške dejavnosti bi naj bil(o) - Gore nje. Vroče je, vroče ... XXX Največja radost Ggorenjevih delavcev je v tem času — stoječi zajtrk kot ga imenujejo. Se pred pričetkom dela se pripra vijo za malico. Skrb za delovnega človeka je končno prevladala - zdaj je na vrsti skrb za delo. XXX Odbor za vprašanja delitve dohodka in osebnih dohodkov pri občinskem sindikalnem svetu je ugotovil, da delovne organizacije ne dajejo realnih podatkov o največjih plačah vodilnih delavcev. Zato je objavljena lestvica kost za glodanje — neresnice. Najbrž bo potreben seminar za vodilne delavce, da bodo poenotili metodologijo izračuna. Do takrat primerjamo najnižje plače — bo manj odstopanj. XXX Spomenik Edvarda Kardelja se je znašel sredi gostiln, kafičev in bifejev. Delegati KS Edvard Kardelj pa prav v teh dneh sprašujejo - pa ne gostilničarje — kaj je bilo storjenega, da bi pijanci ne oskrunjali tega spomenika. Odgovora ni, kot da so vsi živi že tudi spomeniki. Jože Miklauc Stroka slepo mimo ljudi Načrtovati novo bivalno okolje, skladno rešiti osnovne človekove potrebe za več desetletij in pri tem vključiti nov kraj v staro infrastrukturo, je več kot stroka. Ne vem katere so tiste hipoteze, ki jih je potrebno upoštevati, da se prezgodaj vse ne izrodi, da soseka ne postane nevarna tistim, ki so jo izgradili, njihovim otrokom, vnukom, ostarelim in tudi tistim voznikom, ki smo jim, ODMEV! z napačno rešitvijo prometnice, nastavili past. Tak primer zelo vprašljivega načrtovanja je del krajevne skupnosti Gorica —Cesta Vrnjačke Banje. Njena naravna lega je bližnjica skozi Titovo Velenje. Kot vse kaže, je ta naravno dana prednost bila ob načrtovanju zaselka Gorica spregledana. In namesto, da bi cel okoliš, ki šteje več kot 5000 prebivalcev, med drugim prilagodili in projektirali tako, da bi vozniki iz Slovenj Gradca in Miinchna prišli skozi Titovo Velenje po 2 km krajši poti, smo dolino pozidali z individualno gradnjo. Posledica tega, kar je stroka spregledala plačujemo mi, ki smo verjeli in se odločili za gradnjo stalnega bivanja v tem delu mesta. Razmere tistih sto krajanov, ki živimo neposredno ob razkričani bližnjici, postajajo nevzdržne. Že pred desetimi leti, ko smo se vselili, smo morali pozabiti na iluzije o mirni četrti. Cesta je že takrat kazala zobe, hrup se je začel že pred sončnim vzhodom, doživeli smo že tudi prvo nesrečo, ko je avto podrl soseda na kolesu. Koliko je bilo še takih in hujših nesreč, nihče ne ve. Videli smo že tudi avtomobile na vrtovih in take, ki so se obrnili na streho. Žal konca tem dogodkom ne moremo napovedati, prometne nezgode so na dnevnem redu. Če 8-letni otrok posodi kolo svojemu vrstniku, ki ga pride obiskat iz bližnjih blokov, se Lahko konča obisk kot pred 14 dnevi. Nič hudega sluteč pobič se je že po nekaj minutah znašel pod avtomobilom. Kaj temu poreče strokovnjak je jasno: »Držite se predpisov, hitrost je omejena na 40 km/h, za tovornjake je promet prepovedan, izvajanje bodo kontrolirali miličniki! Naredili pa bomo še pločnik, lokacijska dokumentacija je že pripravljena, vprašanje je samo še razlastitve tistih, ki niti niso lastniki, temveč samo najemniki za 99 let.« Tako tečejo te stvari čisto brezdušno, poklicno. Ljudem spelje-jo skozi dnevne sobe tranzit in še trenejo ne. Ropot, škodljivi plini in svinčevi hlapi niso njihova stvar. Posledice, ki se odražajo tudi na zdravju prebivalcev, jih ne zanimajo. Želo radi pozabijo, da so vrtovi polni sadja in zelenjave (katerih užitnost je vprašljiva), da človek potrebuje v bivalnem okolju mir. Ne, stroka gre svojo pot, mimo ljudi, da ponovno v razpravo sprejet odlok o zaprtju ceste in pristaja na rešitev s pločnikom, ki je nesprejemljiva za zdrav človeški razum in nima primere v mestu samem niti kje drugje. Dovoljuje zgoščen promet, ki ob konicah prekorači 10 avtomobilov v eni minuti. Koga bomo za to početje klicali na odgovornost? Predlagatelje materialov izvršnemu svetu ali izvršni svet sam? Kdo bo jutri kriv za posledice skrajno poenostavljenih rešitev? Stroka, ta ali ona, za preventivo in varstvo v prometu, urbanistična ali postaja milice, je v tem primeru brez moči. A ljudje vemo kaj je prav, zato so delegati na zadnji seji ovrgli predlog o prometni rešitvi s pločnikom. Vedeli so, da tisti, ki požiramo posledice prometa, ne bomo pridobili, da predlog tudi za prometno varnost ni kaj prida. Po desetletnem prepričevanju ostaja še naprej zahteva ljudi, stanujočih ob cesti: »Promet je potrebno urediti tako, da bo bistveno manjši in brez škodljivih posledic za krajane!« Ob koncu ne morem mimo tega, da sta se ravno ob zaključku tega pisanja trčila avtomobila, eden je iskal bljižnico, drugi pa je šel od doma in prva priča je bil tovornjak CE 226..., ki ie mirno odpeljal. Prometni izvedenci: »Naključje ali ne?!« Jože Škerjanec Kilogrami (epigrami) Ivo Stropnik Kaliber 57 Budnost, blagost, Seme in Nada so vrline komunista, zdaj, ko mimo je »osliada«, je čas, da se Nova revija vsaj prelista! Anatomski želod Deček nima kapice, kapica ima fantička, prišumele sapice, vzele so — Marinška. Ekološki recept Namesto smrekovih vršičkov, odimimo pet občinskih prašičkov, in jih namočimo v filter vrečkah v grenki čaj. Repriza krize Res imamo se — kam >ndsit<, če že predsednik občine pozdravlja: »Smem prosit'. . .«! AIDS velenjske kulture Kako smo mogli AIDS dobit'? Lahko. Manj si lez'mo v rit! Črvi! (D. Brešarju) Izšla je pesniška knjiga o črvih in smehu. Ali ni to pridiga o prostituiranem cehu ?! Galerija »Mesnica« (FK-u »Zrno«) Prošnja s >stopali< — ni zalegla nič... Kje bodo impotentni v duetu stali, če pred »Mesnico« uvene >rožnat tičtrifazni tok< — Faza, Nula, Ozemljitev. Naše poti Smešno, kako smo poimenovali ceste, kakšen drevored; — ob njih pravdne hiše, ljudje pa nidkar — za takšen »red«! PISMA BRALCEV 0 PISMA Javno opravičilo »HORDI TULEČIH MOPEDISTOV« Ali — kako »bomo vodilni družbenopolitični delavci praktično pokazali, kako vrednotimo človeka in kaj naši družbi pomeni njegovo zdravje«, konec citata. Začetek dialoga s piscem (ali lahko uganemo, da je bila to »ona«) K. T., ki je v »NČ« z dne 17. 6. 87 objavil pismo bralcev — »Horda tulečih mopedistov«. Dušo si olajšam, ko takole potrt — ob spoznanju resnice, kako nemočna družba smo — čitam prispevek, ki se v svoji vsebini zgraža nad početjem »eskadrile mopedistov«. Letošnjo pomlad smo izpraznili skladišča Tomosa, Merxa, Ere, Name in obdarili družinske člane, otroke in še koga, s simpatičnimi, cenovno dostopnimi »dirkali«. Žal jih nismo sočasno vzgojili, ker proces vzgoje teče počasneje. In kaj imamo zdaj? Horde tulečih mopedistov, kot se pravilno zgraža K. T. S pisanjem, jadikovanjem in mahanjem z zapisniki, ne prideš nikamor, sem si dejal onega dne in vzel »stvar« v roke. Slučajno. Povsem spontano »natur«. Na sprehodu z družino je eden od številnih kamikazov jurišal po promenadi našega mesta. Z veliko mero rizika — ohranitvi statusa družinskega pokrovitelja in ži- vljenja v bran, sem s kriljenjem z rokami ustavil simpatičnega fanta, ga prijel za... za motor, ga tresel (kako sem se ob tem sam tresel...?) ter pri tem nevljudno tulil, češ, ti bom že dal. V mislih sem ga že tudi dvakrat ali trikrat okrog ušes — toda ne, saj tako ne gre. Preden so me družinski člani odtrgali od motorja, so pritekli trije mladi upi . . . in le sreča je hotela, da jih nisem dobil po moji »vneti preventivni buči«. Tako; cenjen pisec K. T. tokrat sem jo odnesel, prihodnjič se izognem na 5 metrov, če bom utegnil .. . Glede nekulturnega vedenja in spozabe pa ... opravičujem se hordi tulečih mopedistov! A, ja, milica in družbenopolitični delavci. Vsi se trudijo. Toda, niso še pobrali petdeset koles, trideset mopedov, šest »težkih turbin« ... in jih zložili na grmado — drugim na ogled. In še kaj konkretnega . . . Kaj pomeni zdravje in življenje v naši družbi, kaj to isto staršem svojih najdražjih — otrok, kakšno vzgojo in disciplino zahtevamo od vseh prometnih udeležencev ... O tem pa v kakšnem drugem pismu, zaradi olajšanja.. . Do takrat pa v želji po preživetju uporabimo staro, oguljeno prometno reklo — na cesti nisi sam — so tudi horde tulečih mopedistov! j. m. Alternative Nemesto možate besede — kopica sklepov! Tako si dovolimo oceniti odgovor, ki je bil račun prispevka »Razhajanja« objavljen v NČ 2. julija RLV. V »Razhajanjih« smo se med drugim spraševali, ali bo v borbi za ekološko svetlejši jutri zmagal argument moči ali moč argumenta — pa ni minilo niti 14 dni, ko smo bili ponovno soočeni s prvim. Nekateri pač ne razumejo ali nočejo razumeti, o čem teče beseda: ne o sklepih, ampak o dejanjih! Koliko sklepov smo v naši družbi (in občini) že sprejeli, pa smo jih takoj namerno ali nenamerno pozabili! Tako naprimer nikakršen moratorij na gradnjo Jame Šoštanj ne pomeni nič v trenutku, ko se Jama dejansko začne odpirati. Zato se tudi Problemska konferenca SZDL ni zadovoljila s sklepom o zahtevi za moratorij na gradnjo nukleark, ampak od izvršnega sveta terja pripravo zakona, ki bo moratorij sankcioniral. In prav na to smo v prispevku želeli opozoriti. Kaj nam pomagajo sklepi, če v Šoštanju vrtajo? To v zvezi s Šaleško dolino vedno bolj spoznavajo tudi (ali predvsem) drugod v Sloveniji. V »Večeru v soboto« 27. junija Miro Petek poudarjeno opozarja, da vojna v Šaleški dolini še ni dobljena in med drugim pravi: »Glasovi iz Šaleške doline so torej jasni in odločni, kaj pa se bo od tega uresničilo, bo pokazal čas. V občini Velenje so že v davnem družbenem planu 1972—1980 zapisali naloge o zaščiti zraka, ki pa se do danes še niso uresničile. In kdo je sploh dal dovoljenje za obratovanje TEŠ brez čistilnih naprav? Glas ljudstva se resda vse bolj sliši, vse premalo pa upošteva, kar sta dokazali tudi Kidričevo in Jesenice. Tako je v Šaleški dolini dobljena samo ena bitka, do zmage v tej ekološki vojni pa je še daleč«. Tudi tu torej očiten dvom, da bi »glasovi iz Šaleške doline« lahko brez trde in brezkompromisne borbe premaknili zarjaveli voz tradicionalnih in konservativnih gledanj na proizvodnjo in uporabo električne energije. Od samih sklepov: malo koristi. Če se celo v družbenem planu zapisane stvari ne uresničujejo, koliko imamo upanja, da se bodo zapisani sklepi? Če se sploh ne spuščamo v njihovo vsebino. Tokrat. V luči povedanega se nam zdi brezpredmetno polemizirati s stališči RLV — predvsem s tistim, ki je preprosta etiketa brez vsebine. Trditi, da smo tendenci-ozno namigovali, neobjektivno informirali javnost, objavili netočne trditve in tega niti z eno besedo dokazati, je pod ravnijo demokratičnih odnosov, doseženih v naši deželi. Konkretne navedke (npr. o vrtanju v Šoštanju, o oceni javnih razprav, o naročeni reviziji zdravstvenih izsledkov Zdravstvenega centra Velenje ipd.) odpraviti s priljubljenim reklom o tendencioznih namigovanjih je škodljivo. Škodljivo zato, ker ne gre za pisce v Dvignjenem zastoru ali za člane K PO, temveč gre za usodo naše doline. Gre za naravo, za ljudi, živali, gre za življenje. Tovariši v RLV bodo gotovo pripravljeni priznati, da stališča, ki jih naštevajo, (še) niso rezultat njihovega hotenja rešiti dolino, ampak posledica (tudi ostrih) javnih razprav v dolini in republiki. Kar seveda ni nič slabega — vendar le v primeru, da z njimi mislijo resno. V našem prispevku smo opozarjali prav na to: da namreč dejanja zaenkrat na žalost dokazujejo, da prav resne pripravljenosti za učinkovite spremembe še ni. Pa smo prepričani, da so v kombinatu ljudje in strokovnjaki, ki so sposobni in željni razmišljati o pravih alternativah. Toda kje so ti strokovnjaki? Zakaj ne pridejo do besede? Zakaj so v prvih »bojnih« vrstah vedno isti ljudje z očitno preživelimi koncepti? Če bi znali odgovoriti na ta vprašanja, bi gotovo lahko ponudili odrešilen recept celi Jugoslaviji. Tega pa seveda nismo sposobni. Zato nam ostane le eno: opozarjati, dokazovati, opominjati, predlagati. Morda bo pa le uspelo, da bodo tudi odgovorni spoznali. Pa ne to, da imamo mi »prav«, ampak da nadaljevanje sedanjega »razvoja« pelje v temno prihodnost brez bodočnosti. S skakalnicami sicer (ki se za enkrat gradijo še na črno), vendar brez življenja in turistov. Pa ne zaradi tihega ali glasnega vpitja o onesnaženosti doline, ampalc zaradi uničevanja narave brez razumne mere. Saj smo že danes tako daleč, da bi lahko turiste vabili na »Ekološko transverzalo«: preko jezer čez deponijo pepela, postanek ob blagodejni tišini klasirnice v Pesju, gozdni piknik v Zavodnjah, globoko vdihovanje SO;, dušikovih oksidov ipd., ogled mrtvorojenih telet in opotekajo-čih čebel, prehranjevanje s solato, zabeljeno z žvepleno kislino, požirek bistre Pake, s kanuji in razposajenim kopanjem mimo TUS in skozi Penk, nagradno štetje razpok na hišah v Pesju, okrogla miza z razseljenimi domačini, čez drn in strm po ugrez-ninah, večer v Skalah, zabeljen z radioaktivnim pepelom, učna ura v Škalski šoli, vendar brez čelad in podobno in tako naprej in tako dalje. Dokler utrujenim, a radostnim turistom ne bi bilo dovolj. Morda pa se takšne črne alternative le ne bodo povsem uresničile. Morda bomo prav v Šaleški dolini dokazali, da se iz zgodovine da nekaj naučiti. Če bi to uspelo, nobena žrtev ne bi bila zaman. Vane GO§NIK Kaj izjemnega v današnjem knjižnem kotičku ne bomo zapisali. Niti vas ne bomo seznanili z obilico knjižnih novosti. Razlog je preprost »ni novih knjig,« pravijo knjižničarke pionirskega oddelka in oddelka za odrasle. »Kljub do-pustniškim dnevom in ob skromnih novitetah nam dela ne manjka.« Pionirska knjižnica: sodeč po statističnih podatkih so njihove trditve resnične. Ta oddelek je namreč prejšnji mesec obiskalo 2845 mladih bralcev, kar je za skoraj 200 bralcev več kot meseca maja. Tudi novih članov je bilo prešnji mesec veliko, 54. Izposodili pa so si 4892 knjig, od tega le 400 poučnih. Ker imajo knjižnih novosti resnično malo, knjižničarke pionirskega oddelka priporočajo najmlajšim »knjižnim moljem« za branje tista dela, ki jih med šolskim letom zaradi bralne značke in obveznega branja niso utegnili prebrati. Oddelek za odrasle: za spremembo nas tokrat tudi tu ni »počakal« obsežen seznam novih del. Poznajo se dopusti. Tudi se- minarskih nalog ni več. Po strokovni literaturi segajo samo še študentje. Veliko bolj kot prejšnje mesece odrasli bralci prebirajo »lahka« dela. Med najbolj iskanimi oziroma branimi knjigami so bile tudi tokrat kriminal-ke, pa dela Holtove, Konsalika, od domačih avtorjev Bibič, Štih, Kocbek, Potovanje k ljudem Zvoneta Šeruga. Med redkimi novostmi, primernimi za dopustniške dni, naj omenimo ljubezenski roman Zdravilo za ljubezen Louise Er- drich, priljubljen mladinski pisatelj Zane Grey je tokrat za svoje bralce napisal pustolovski roman z naslovom Kraljica pašnikov, tisti, ki pa radi berejo kriminalke, pa bodo gotovo segli po novi knjigi Edgarda VVallaca Nenavadna grofica. Od domačih novosti lahko odrasli bralci izbirajo med Pregovori in reki na Slovenskem — Edbina Bajca, delom dr. Bojana Zabela Uvod v gospodarsko pogodbeno pravo, v politološki in sociološki knjižnici je izšlo delo dr. Veljka Rusa Odločanje Knjižničarke oddelka za odrasle in pionirske knjižnice so bile prijetno presenečene, ko so dobile povabilo na otvoritev pionirske sobe hišnih svetov 5,7,9 v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja. V njem so namreč našle »svoj prostor« tudi knjige. Tako so mladi krajani najprej spoznali, kako dela pionirska knjižnica, dan kasneje pa se je predstavilše-oddefek za-odrasle in moč, v filozofski pa knjiga Andreja Ula Od filozofije k znanosti in nazaj. Omenimo pa naj še dve lepi knjigi, izšli sta v zbirki Hodil po zemlji sem naši, in sicer Prek-murje in Bela krajina. MLADINSKA KNJIGA In kaj je bilo novega v Mladinski knjigi v Titovem Velenju? Do začetka pouka je še več kot mesec dni, pa vendar nekateri starši svojim učencem že pripravljajo »Popotnico« za naslednje šolsko leto. Med novostmi v kotičku za prosti čas najdemo razne priročnike, od Vrtnega cvetja (8500 dinarjev), droben zveščič Iz domačega lonca, v katerem bodo gospodinje našle kar 164 preizkušenih receptov — dobite ga za 1500 dinarjev — do priročnikov Sladkorne bolezni (6400 dinarjev) in Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti (9300 dinarjev). Zbirko romanov so prejšnji mesec dopolnili dve knjigi znanega pisatelja Ličine, in sicer Dvajseti človek (11 tisoč dinarjev), za delo Po sledeh modre lisice pa boste odšteli 9500 dinarjev. Sibirski pečat pisatelja Oreškega vas bo veljal 8000 dinarjev. Za druge bo morda bolj zanimivo delo Kirsta Konec 45, ki stane 8760 dinarjev. Sicer pa so v Mladinski knjigi v Titovem Velenju prodali prejšnji mesec največ priročnikov o rastlinah 16. julija 1987 * titovo velenje ŠPORT nas cas * stran 9 Plavanje — Rednakova in Mijočeva odlični Na mednarodnem plavalnem mitingu za pokal mesta Ljubljane je sodelovalo 23 klubov iz šestih držav. > Med povabljenimi tekmovalci so bili , tudi člani velenjskega kluba Renata Rednak. Katja Mijoč, Marko Kadli-ček in Sebastijan Vrabič. V klubski I uvrstitvi so dosegli odlično peto mesto, v posamični konkurenci se je izkazala Rednakova, nič slabša pa ni bila Mijočeva. Dviganje uteži Trije naslovi Renata Rednak je zmagala na 400 kravi, bila druga na 200 kravi, šesta na 200 mešano in osma na 100 metrov kravi. Katja Mijoč je bila druga na 200 delfin in 100 kravi, tretja na 100 delfin in četrta na 200 kravi. Svoj delež k lepemu uspehu maloštevilne ekipe velenjskih plavalcev sta prispevala z dobrimi uvrstitvami tudi Marko Kadliček in Sebastijan Vrabič. republiških prvakov Na članskem republiškem prvenstvu v dviganju uteži v Ljubljani so velenjski dvigalci dosegli lep uspeh, saj so osvojili tri prva in eno tretje mesto. Zmagali so Jaušovec v kategoriji do 52 kilogramov, Matej Zaluber-šek do 67,5 kilogramov, Sušek do 100 kilogramov, do 90 kilogramov pa je bil Cvetkovič tretji. Svojega predstavnika v mladinski vrsti na 23. tekmovanju za pokal Al- pe-Jadran so v mladinski vrsti imeli tudi letos. To je bil 16-letni Matej Za-luberšek, ki je v biatlonu dvignil 180 kilogramov. V sezoni 1987—88 v teškoatletskem klubu Rudar načrtujejo tečaj za mlade dvigalce uteži in seveda sprejem v klub. Podrobnosti bodo pravočasno sporočili. J. Zaluberšek Balinanje — zmaga Trebeliškega Množična udeležba na vsakoletnem turnirju sozda REK ob dnevu borca in dnevu rudarjev Na vsakoletnem balinarskem turnirju v počastitev dneva borca in dneva rudarjev z naslovom »SOZD REK 87« je nastopilo 12 ekip iz Slovenije ter ekipi pobratenih občin Splita in Pucareva. V polfinalnih srečanjih je Trebeli-ško premagalo Anteno s 13:10, SEDMI ŠALEŠKI ROKOMETNI TABOR — 60 mladih se je udeležilo letošnjega rokometnega tabora. Že sedmič zapored ga je pripravil rokometni klub Šoštanj. Pred dvema letoma pa so to šolo rokometa zaključili tudi predstavniki ženskega rokometnega kluba Velenje. Mladi so tako do podrobnosti spoznali veščine rokometne igre, na »dnevnem redu« pa so imeli tudi vrsto zanimivih predavanj in drugih dejavnosti. Če- prav smo že večkrat zapisali, ne bo odveč, če še enkrat: delo z mladimi je edini pravi porok za uspeh. Na sliki so udeleženci tabora z mentorji na rokometnem igrišču v Šoštanju (vos) 35 let rudarskega rokometa Niso pozabili in še zmorejo Resni čno prijetno je bilo v soboto v Rdeči dvorani v Titovem Velenju,, kjer so se ob 35-letnici rudarskega rokometa zbrale generacije treh rodov. Mnogi so med teim zapustili Šaleško dolino in so see po dolgih letih znova srečali. iSeveda pa je beseda hitro segla nazaj, tudi v leto 1952 (31. avgusta 1952 je prva generacija odigrala prvič v zgodovini tekmo v velikeem rokometu in to na igrišču, 1 ki je bilo na prostoru sedanjega i Gorenja — v prejšnji številki inam je tiskarski škrat narobe naipisal 1962). Spomine je obudil lEdvard Centrih, ki je poleg Roiimana Repnika, Franca Hriberniika in Vilija Kerina ter drugih zzelo zaslužen, da so se po toliko leetih spet zbrali nekdanji rokomettaši, vendar ne le zbrali, saj so ODdigrali tudi tri srečanja. Med gleedalci pa so bile njihove boljše poolovice, ki so jim za vsako dobrro akcijo seveda zelo za-ploskalee. »Fantje« pa so z igro dokazaHi, da rokometa še niso pozabili,i, da znajo še marsikatero naštudirrano akcijo. No, morda so nekatere bolj, druge manj, motili odvečni kilogrami. Pa vendar j; bila srčnost na višku, izključitve nobene, le en rumeni karton. Med gledalci moramo omeniti tudi Eda Hudovernika, ki je bil ob nastajanju rokometa predsednik TVD Partizana. Najprej so se srečali letnik 52—62 z letnikom 62—72. Veterani so pozabili na svoja leta in napovedali presenečenje, saj so povedli kar s 3:0. No, vendar je bil drugi rod na koncu le gib-čnejši, pa tudi več sape je imel in na koncu tekmo dobil 10:7. V drugi tekmi so se sestali letnik 72—82 in mladi — rezultat 6:11, v tretji tekmi pa gostje turnirja ekipa RLV in veterani 20:15. V spomin na to srečanje so vsi prejeli lepa priznanja, seveda pa so si vsi zaželeli, da bi se še kdaj srečali. In ne šele čez 50 let, kot je dejal na začetku Edvard Centrih. Rezultati: (52—62):(62:72) 7:10 (3:5) (52—62): Lorger, Zagajšek, Hofinger, Ževart R. 1, Hofinger, Podpečan, Končan 1, Pečnik 4, Terglav G. 1, Ževart T., Gaber-šek, Vodeb, Pocajt, Zaje, Jenko, Mravljak, Oblak; (62—72): Devič, Poznič, Rav-nak 2, Pevnik, Veligovšek 1, Hri-bernik, Brložnik, Terglav R. 1, Lahovnik, Randelov, Hudarin 1, Vovk 1, Blagotinšek, Silovšek 4; (72-82): mladi 6:11 (4:7) (72—82): Hauptman, Razde-všek, Fidej 3, Javornik 1, Škof-lek, Buršič, Agreš 1, Koper, Bri-lej 1, Letner; mladi: Zagorc C., Podpečan 3, Duplišek 5, Zagorc D. 2, Oblišar, Mikuš 1, Tanšek, Smagaj, Kuče-ra, Skok; RLV: veterani 20:15 (8:6) (RLV): Mernik, Kočevar, Po-stružin 1, Jambrovič 6, Korelc 3, Vrečar 6, Medved 4, Smagaj; veterani: Skok, Škoflek, Silovšek 2, Podpečan 1, Javornik, Fidej 2, Duplišek 4, Zagorc, Tanšek 2, Mikuš 3, Agrež 1, Hauptman (vos) Ekipa v veteranov se je kar dobro »držala« ne le na posnetku, ampak tudi med igro (vos) Split pa Idrijo s 13:3. V srečanju za tretje mesto je Idrija prepričljivo premagala Anteno s 13:3, v tekmi za prvo mesto pa je Trebe-liško slavilo proti Splitu s 13:10. Končni vrstni red je torej bil: Trebeliško, Split, Idrija, Antena, Brest, Krmelj, SOZD REK I, DU Velenje, GIP Vegrad, SOZD EK III, SOZD REK II, Pucare-vo, Žalec in Velenje. Na prvenstveni lestvici šaleške območne balinarske lige po enajstem kolu še naprej vodi ekipa Trebeliškega s 17 točkami, točko za njo zaostaja ekipa sozda REK, tretjeuvrščena ekipa Velenja pa za drugouvrščeno ekipo zaostaja že za sedem točk. Tekmovanje v radijskem vodenju motornih čolnov Velenjski modelarji so tudi letos — to je že peto leto zapored — počastili 3. julij s tekmovanjem v radijskem vodenju modelov motornih čolnov. Tekmovanje je bilo v soboto, 4. julija, ob obrežju Plevelovega jezera, udeležilo pa se ga je nekaj čez dvajset modelarjev iz različnih krajev naše domovine, šest jih je prišlo celo iz Madžarske in eden iz Avstrije. Takmovanje je bilo torej mednarodno in je štelo za državno prvenstvo. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, zato je med tekmovalci vladalo prijetno razpoloženje, h kateremu pa so svoj delež pridali tudi gledalci, saj so letos že skoraj množično spremljali premikanje modelov po vodni gladini. Kot že omenjeno, je bilo tekmovanje ob velenjskem ugrezninskem jezeru, ob katerem se tudi ob običajnih dneh zbere precej ljudi, bodisi zaradi lovljenja sončnih žarkov, deskanja na vodi ali pa česa drugega. Tekmovalci so se pomerili v vodenju dveh vrst modelov čolnov z elektromotorji in treh vrst modelov čolnov z eksplozijskimi motorji. V vodenju obeh vrst modelov čolnov z elektromotorji je zmagal Peter Burkelc iz Ljubljane, v vodenju modelov čolnov z eksplozijskimi motorji do 3,5 cm3 Dejan Štrbenk iz Ljubljane, v vodenju tovrstnih modelov čolnov do 6,5 cm1 in modelov do 15 cm1 pa Ištvan Varady iz Madžarske. Za sklep tekmovanja so se modelarji pomerili še v posebni vožnji »super het«, v kateri so sodelovali z vsemi tremi vrstami modelov čolnov z eksplozijskimi motorji. V vodenju modelov do 3,5 mc1 je bil v tej vožnji najboljši Josip Žanko iz Zagreba, v vodenju modelov do 6,5 cm1 je zmagal domačin Avgust Škoflek, pri vodenju modelov do 15 cm3 pa se je najbolj izkazal Šandor Kosoroš iz Subotice. Draga Lipuš Karate Odličen zaključek sezone V Črnučah je bilo medrepubliško tekmovanje v katah za pionirje in kadete. Nastopilo je 61 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvatske. Konkurenca je bila res močna, saj je iz klubov lahko na njem nastopil v vsaki kategoriji le eden tekmovalec. Iz Titovega Velenja so na tekmovanje odpotovali štirje tekmovalci in se vsi vrnili z medaljami. Pri mlajših pionirjih je prvo mesto osvojil Z. Ta-bakovič, M. Tabakovič je bila najboljša pri mlajših pionirkah, med starejšimi pionirji je zmagal M. Kauzar, pri kadetih pa je Dominkovič zasedel tretje mesto. Velenjski pionirji — kadeti so tako tekmovalno sezono 1986/87 končali z odličnimi rezultati. Ob tem je treba omeniti, da je karate klub iz Titovega Velenja najuspešnejši klub v Sloveniji, s svojo pionirsko šolo pa se uvršča v sam vrh v Jugoslaviji v tej športni zvrsti. Seveda ima največ zaslug za to trener pionirske šole Leon Kauzar, ki je sam mojster karateja že od leta 1975. Z dobro zastavljenim programom in njihovim izvajanjem je dokazal, da se da z mladimi in s pravim delom veliko narediti. V pionirski šoli kluba redno trenira okrog 850 pioniijev in pionirk, razdeljeni pa so v tri skupine. Med njimi je že nekaj mojstrskih kandidatov in prva najmlajša mojstrica v Jugoslaviji Tabakovičeva. Kotalkarji za pokal prijateljstva Po dolgem času spet mednarodna udeležba Tudi letošnji kotalkarski turnir v Titovem Velenju v počastitev Dneva rudarjev, je potrdil, da v velenjskem klubu odlično delajo z mladimi kotalkarji in po izjavah tistih, ki se na ta šport zelo dobro spoznajo, imajo vrsto nadarjenih tekmovalk in tekmovalcev, ki vse bolj vračajo rezultat-ski ugled, ki ga je klub pred leti že imel. Letošnji turnir se je nekoliko razlikoval od prejšnjih. Prej so kotalkah jza prehodno rudarsko svetilko. Želja ne le marljivih velenjskih kotalkarskih delavcev, ampak tudi širše je, da bi znova obudili nekdanji tako imenovani kotalkarski kriterij, na katerem so tekmovali' tudi kotalkarji iz drugih držav. Prvi korak je storjen. Letos so se kotalkarji potegovali za pokal prijateljstva, za rudarsko svetilko in poleg kotalkarjev vseh slovenskih klubov, so nastopili še tekmovalci iz Italije in ZR Nemčije. Res, da ta turnir ni bil na najboljši kakovostni ravni, vendar pa glede na to, da je bila izražena želja, da naj bi postal tradicionalno medna- rodno srečanje, lahko pričakujemo v naslednjih letih še boljše tekmovalce iz tujine. Tokrat pa žal zaradi zasedenosti ni bilo kotalkarjev iz Zagreba. Velenjski kotalkarji so se dobro odrezali, saj so v ekipnem delu zaostali le za kotalkarji Stanka Bloudka, posamezno pa so osvojili nekaj visokih mest. Njihovi rezultati: pionirke B: 3. Podrzavnik, 6. Vi-dovič, 13. Klavž, 16. Lekše, 18. Ravljen med devetimi tekmovalkami; pioniiji A: I. Štor, pionirke A: 4. Praznik, 13. Čater, 14 Šlehta, 19. Vizovišek, (22 tekmovalk); mlajši mladinci: 4. Šumnik, mlajše mladinke: I. Oven, 5. Novak, ekipno: 1. Stanko Blou-dek 115 točk, 2. Titovo Velenje 97 točk, 3. Bologna I 76 točk, 4. ZRN 68 točk, 5. Padova 66 točk, 6. Olimpija 52 točk itd. (vos) Odlična domača vrsta Kadeti Rudarja tretji v republiki jt..... Igralci s trenerjema Mirkom Anželom in Francem Nežmahom Polfinalni kadetski turnir v Titovem Velenju enako finalni v Ljubljani morda vendarle potrjujeta da se Rudarju v prihodnosti ni treba bati za igralce. Med štirimi ekipami so mladi domači igralci osvojili prvo mesto in se uvrstili v finalni del. Poleg njih so na igrišču ob jezeru zaigrali še kadeti iz Maribora, Mure in trboveljskega Rudarja. Velenjčani so zbrali 4 točke, enako kot kadeti Maribora, venda so zaradi boljše razlike v prejetih oziroma danih zadetkih osvojili prvo mesto, na tretje mesto so se uvrstili kadeti Maribora (3 točke), 4. pa so bili s točko Trboveljčani. Rezultati turnirja v Titovem Velenju: Rezultati: Rudar:Mura 1:1, Rudar (TV):Maribor 2:2, Rudar (vos) (TV): Rudar (Tr) 4:0, Mari-bor:Rudar (Tr) 1:1, Mari-bor:Mura 3:0, Mura:Rudar (Tr) 3:0. Tudi v finalnem tekmovanju v Kranju so velenjski kadeti igrali dobro, saj so tekmo Kranjčani dobili šele po streljanju enajstmetrovk (3:1), v tekmi za tretje mesto pa so premagali Maribor s 3:0. 10. stran » gTfjg C3S OD TU IN TAM titovo velenje ★ 16. julija 1987 Varnost v cestnem prometu Kljub akcijam veliko nevzgojenih voznikov 267 ovadb zaradi storjenih kaznivih dejanj zoper varnost v cestnem prometu, storjenih v letih 1984—86 ob dejstvu, da preventivni dejavnosti na tem področju namenjamo v občini vsako leto več pozornosti, ni malo. Največ kaznivih dejanj so na enoti temeljnega javnega tožilstva Velenje obravnavali leta 1984, in sicer 96, leto kasneje 79, lani pa znova več, 92. Ce se lahko veselimo ob ugotavljanju padanja števila kaznivih dejanj ogrožanje javnega prometa z lahkimi telesnimi poškodbami, naše veselje skale kar prehitro podatki o številu prometnih nesreč s smrtnim izidom. Teh je bilo v letih 84-86 kar 11. Za osvetlitev morda le podatek, da so bile te štiri v prejšnjem obdobju, za naslednje pa beležijo že sedaj 8 primerov. Od 267 ovadb v vseh treh letih so na enoti temeljnega javnega tožilstva v Titovem Velenju zavrgli v letu 1984 15, leto kasneje 3 in lani prav tako 3. S slednjimi se je nato »ubadal« še sodnik za prekrške razen v dveh primerih, kjer sta bila kriva nesreče oškodovanca — pešca sama. Skupno je bilo tako v teh letih vloženih 199 obtožb, največ leta 1984 (75), predlani 59, lani pa 65. Med 70 izrečenimi obsodbami v letu 1984 močno prednjačijo nepogojne denarne kazni (54), štirje povzročitelji nesreč so dobili zaporne kazni, 6 pogojnih, prav toliko pa je bilo izrečenih tudi oprostilnih; leto kasneje 35 denarnih, 2 zaporni, prav toliko pogojnih, lani pa 32 denarnih, dve pogojni kazni in šest oprostilnih. V sodbah so izrekli tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila, in sicer v letu 1984 24 voznikom, tri manj je doletela takšna kazen pred dvema letoma, lani pa so takšen vzgojno varstveni ukrep izrekli 19 kršilcem prometne varnosti V analizi, ki so jo pripravili na enoti temeljnega javnega tožilstva v Titovem Velenju med drugim piše, da so sodniki vinjenim voznikom praviloma izrekli za- porno kazen, denarne kazni pa so bile ustrezno visoke in primerne premoženjskim razmeram storilcev. Na prvem mestu med nevzgo-jenimi vozniki so znova vozniki osebnih avtomobilov, sledijo jim vozniki tovornjakov in avtobusov, vozniki traktorjev, motornih koles, koles in drugi pa so se pojavljali kot storilci le v posameznih primerih. Na vrhu lestvice vzrokov prometnih nesreč je zapisana neprimerna hitrost, takoj za njo neupoštevanje prednosti, vožnja po nepravi strani, nepravilno prehitevanje, alkoholiziranost, premajhna pazljivost na pešce,. .. Alkoholiziranost praviloma nikoli ni edini vzrok prometne nesreče, ampak splet okoliščin. Čeprav so ceste slabo vzdrževane, cestne podloge neredno obnovljene, slaba je tudi signalizacija in tehnično stanje vozil, ki sodijo sicer med objektivne vzroke, ti ne opravičujejo prav nobenega kršilca varnosti v cestnem prometu. Treba je povedati tudi to, da se zlasti v nočnem času in ob slabši vidljivosti pešci vselej ne ravnajo samozaščitno. O črnih točkah v naši občini smo že nekajkrat pisali. Pa vendarle naj povemo, da je bilo v zadnjih treh letih največ nesreč na regionalni cesti Partizanska cesta Titovo Velenje—Šoštanj, Tomšičeva cesta, zlasti križišče Tomšičeve—Jenkove, Kidričeva, Šaleška, cesta Veljka Vlahoviča. Iz pregleda letnega gibanja pro- metnih nesreč je razvidno, da se največ nesreč zgodi v zgodnjih spomladanskih mesecih. , - . Neredki prizori na naših cestah oziroma tudi v vodi Jezikovno razsodišče Jezik splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite Vseh jezikovnih slabosti, ki so jih zagrešili že pisci učbenika Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita SFRJ, prevajalec seveda ne bi mogel odpraviti, marsikaj pa bi se z dobro voljo in dobrim znanjem vendarle dalo storiti. Tako bi lahko brez bojazni, da bi se preveč oddaljil od izvirnika, poslovenil vsaj tri četrtine tujk, ki jih v delu kar mrgoli. Bralec namreč dobi vtis, da so se pisci prav potrudili uporabiti tujko, če so jo le imeli pri roki, prevajalec pa jim je v tem pogledu zvesto sledil. Zato besedila ne more dobro razumeti brez obsežnega slovarja tujk niti fakultetno izobraženi bralec, kaj šele osemnajst- ali devetnajstletni bruc, ki je komaj zapustil srednješolske klopi, pa čeprav je knjiga napisana prav zanj. Svojo visoko učenost izpričujejo avtorji med drugim z al-truističnimi pobudami, kontra-verznim vplivom zaveznikov, obliko supremacije, perfidnimi oblikami ogrožanja varnosti, vojno kot disjunktivnim družbenim procesom, številnimi im- plikacijami, latentnimi in aktualnimi spori, balansiranjem vojaških sil, metodsko artikulaci-jo, pariranjem vplivom globalne strategije itd. Med sicer pogosteje rabljenimi tujkami pa je precej takih, ki so značilnejše za srbohrvaščino, a se pri nas redkeje uporabljajo, npr. odvisnost koga od agresije ali možnost agresije na SFRJ, zagotoviti dominacijo svoje globalne politike, formirati enote, ustanove, stacionira-nje enot v obmejnih rajonih, povzdigovanje na rang skupnih blokovskih interesov, V raznih epohah človeške družbe, erozija kapitalističnega sistema, uzur-pirano ozemlje, družbenoekonomske formacije, bipolarni strateški svet, politična hegemonija, eksploatatorji, liderji, liderstvo itd. Zaradi mehaničnega prevajanja in neupoštevanja razlik med jezikoma tudi pri rabi tujk je na nekaj mestih prišlo do povsem zgrešenih rešitev (npr. predmetni register nam. stvarno kazalo), če pa se je prevajalec vendarle odločil za slovenjenje, ni imel vedno sreče pri izbiri ustreznega domačega poimenovanja (tako so npr. vitalni objekti SAD postali življenjski objekti ZDA nam. za življenje potrebni, nujni). Nesmotrno bi seveda bilo odpravljati kar vse tujke po vrsti, tudi tiste, za katere ni primernih ali dovolj uveljavljenih domačih sopomenk (npr. politika, demokracija, filozofija, revolucija, diktatura proletariata, sistem, sistemski itd.). Toda pe-vajalec se ni odločil za slovenjenje tudi pri desetinah prevzetih besed, za katere je imel na voljo vsestransko ustrezna domača poimenovanja, npr. nacionalna zavest, socialni vzroki vojne, antagonistični družbeni razredi, poglavitne komponente vojne, temeljna karakteristika, institucije meščanske družbe, antiteza blokovske razdelitve sveta, bilateralni odnosi, vojaške intervencije, specialna vojna, separatni mir, vojaški in ekonomski vakuum, zadržati svoje pozicije, sanirati krizo itd. Čeprav se z njimi postavljajo tudi nekateri naši ese- jisti in strokovni pisci, v učbenik prav gotovo ne spadajo. Prava zasvojenost s tujkami pa se kaže v ne prav redkih primerih istorečne (tavtološke) rabe prevzetih izrazov ob domačih, ne da bi pisci (z njimi pa tudi prevajalec in lektor) sploh poznali njihov pravi pomen in se zavedali sopomenskega razmerja med tujko in domačinko, npr. antagonistična nsprotja (kot da so možna tudi neanta-gonistična nasprotja!), izvajanje državnih udarov in pučov, za obrambo neodvisnosti in suverenosti, vojna je postala vseobsež-nejša in totalnejša, so začeli divje obračunavati z vsem, kar je bilo napredno in progresivno itd. Avtorji učbenika so očitno prepričani, da so tujke znamenje visoke strokovnosti in zavidanja vredne jezikovne kultivi-ranosti. Seveda je tak odnos do nekritične, množične rabe tujk povsem zgrešen, toliko bolj, če gre — kot v našem primeru — za delo, katerega jezik nima le sporočevalne, ampak tudi jezi-kovnovzgojpo ylogo. ... Šoštanj Kajuhov dom spet oživel Da so minili časi, ko so ljudje polnili gostinske lokale (pač zaradi vse dražjih alkoholnih pa tudi brezalkoholnih pijač), se verjetno zavedajo tudi gostinci. Še zlasti pa družbeni sektor, kjer brez prometa seveda ne more biti ustreznih plač, kljub dobrim pogojem dela. Tega se zavedajo tudi zaposleni v Kajuhovem domu v Šoštanju, kjer imajo prekrasen, če že ne najlepši senčnat vrt v naši dolini. Takšni kostanjevi vrtovi so bili še pri nekdanjem hotelu Union in na današnjem Trgu svobode, ki pa so jih vsled gradnje po vojni posekali. Torej je edini tak naravni senčnat vrt pri Kajuhovem domu, ki pa je bil do sedaj vse premalo izkoriščen oziroma zaseden z gosti. Malo iz sredine mesta je tak kostanjev vrt še pri gostišču Ograjšek, ki ga tudi upravlja Gostinstvo Paka iz Titovega Velenja. Že koncert Rudarske godbe je v nedeljo, 28. junija, privabil številne goste, zato so se v Kajuhovem domu odločili, da bodo ponovno skušali privabiti goste z dobro glasbo, ki pa jo je zelo tež- ko dobiti, kot nam je povedala zelo agilna direktorica, sicer pa tudi družbenopolitična delavka Jožica Kvas. Restavracija je povsem belo prebeljena z belimi prti pa so pogrnjene tudi mize na vrtu. Vešča in strokovna ženska roka je torej poskrbela, da bi lokal spet pridobil svoj nekdanji ugled. V soboto zvečer je na vrtu bilo spet slišati prav prijetne zvoke nepreglasne domače glasbe ansambla VIH, ki so privabili predvsem domače goste in direktorica je bila tega vidno vesela. Tudi sama seje pridno vrtela okoli gostov in povsod voščila prijetno počutje, česar do sedaj pač nismo bili vajeni. Na vprašanje, če se jim današnja draga živa glasba izplača, je dejala, da je za začetek kar presenečena nad obiskom, in da je goste pač treba privabiti in zato tudi nekaj rizki-rati. Upajmo, da jim bo to tudi uspelo — začetek je spodbuden V. K. SALZBURŠKI INSTRUMENTALNI SOLISTI Med poletnimi kulturnimi prireditvami, na velenjskem gradu Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje se bodo v torek, 21. julija, predstavili Salzburški instrumentalni solisti. Ta ansambel, v katerem igrajo nekateri najboljši učenci salzburških glasbenih šol, med njimi tudi iz Jugoslavije, poznamo že od lani, ko so s koncertom na velenjskem gradu navdušili številno publiko. Letos bo koncert prav tako ob 20.30 uri na velenjskem gradu. Na sporedu bodo dela Mozarta, Schumanna in Schuberta. Vstopnina za odrasle bo 1000 din, za šolsko mladino pa 500 din. KINO • KINO • KINO • KINO • K/NO REDNI KINO Četrtek, 16. 7. ob 18. in 20. uri ODDALJENA OBZORJA — bri-tansko-indijski, zgodovinski spektakl. V gl. vi.: Amy Inving, Ben Cross. Petek, 17. 7. ob 18. in 20. uri LISTA SMRTI - ameriški, akcijski. V gl. vi.: John Stockvvell. Obračun med odličnim študentom Le-noksom in skupino Stražarjev na Collegu, ki naj bi čuvali red toda v ozadju delujejo po svoje, na fakulteti postavljajo svoja pravila, so rasisti itd. Petek, 17. 7. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 18., 19. 7. ob 18. in 20. uri ČRNA AFRODITA — nemški erotski film. V gl. vi.: Avita Wilson. OTROKOM NE PRIPOROČAMO OGLEDA FILMA! Ponedeljek, 20. 7. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 21. 7. ob 18. uri LEPOTICA V ROŽNATEM - ameriška komedija. V gl. vi.: Molly Ringwald. Torek, 21. 7. ob 20. uri ter sreda, 22. 7. ob 18. in 20. uri ŽENSKA Z RDEČIM KLOBUKOM - japonsko-nemški, ljubezenski. V gl. vi.: Kristina Van Eyck. KINO DOM KULTURE Četrtek, 16. 7. ob 20. uri LISTA SMRTI — ameriški, akcijski. V gl. vi.: John Stockvvell. Doni Lenoks je odličen študent, urednik študentskega lista, ki spremlja dogajanja na šoli (collegu), še posebno pa skupino, ki naj bi skrbela za red na šoli, skupino Stražarji, s katero se tudi spopade, saj so Stražarji nevarni — vzpostavljajo svoj red in terorizirajo študente. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 18. 7. ob 18. uri ODDALJENA OBZORJA - britansko-indijski. Nedelja, 19. 7. ob 18. in 20. uri LISTA SMRTI - ameriški, akcijski. Ponedeljek, 20. 7. ob 20. uri ČRNA AFRODITA — nemški erotski. OTROKOM NE PRIPOROČAMO OGLEDA FILMA! Sreda, 22. 7. ob 20. uri LEPOTICA V ROŽNATEM - ameriški, komedija. V PETEK OB 21.30 OB LEPEM VREMENU VABIMO NA LETNI KINO NA JEZERU. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 17. 7. ob 20. uri NE UBIJ ... RAZEN ... - ameriški, akcijski. Torek, 21. 7. ob 20. uri ČRNA AFRODITA - nemški, erotski. OTROKOM NE PRIPOROČAMO OGLEDA FILMA! Filmi pri vas V KINU Velenje smo se odločili, da olepšamo vaš delovni vsakdan ali praznik. Zato smo kupili prenosni kinoprojektor, ki omogoča kvalitetno slikovno in zvočno reprodukcijo raznovrstnih filmov. Primeren je tako za projekcije v majhnih dvoranah, šolah, cerkvah kot tudi v velikih delovnih halah in na prostem. Predvajamo vam lahko filme, ki ste jih sami priskrbeli ali pa filme iz našega rednega sporeda, ki jih predvajamo v kinodvoranah. Če je le možno, vam poskušamo priskrbeti tudi filme, ki si jih posebno želite ogledati — samo za vašo predstavo. Na izbiro so filmi iz redne distnoucije (novejši) ali iz kinoteke (stari filmi) ter tudi kratkometražni filmi (dokumentarni in animirani). Lahko se dogovorimo tudi za stalno sodelovanje. V upanju, da bomo približali film tudi tistim, ki sicer ne hodijo v kino, a imajo radi film kot kulturno-zabaven medij za sprostitev in poduk, se veselimo vaših filmskih želja in naročij, ki jih sporočite na j naš naslov ali po telefonu 856-'384 do 14. ure. 16. julija 1987 •k titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC ★ stran 11 KOLEDAR ČETRTEK, 16. julija - DAN TANKISTOV PETEK, 17. julija - ALEŠ SOBOTA, 18. julija - MIROSLAV NEDELJA, 19. julija - ZLATA PONEDELJEK, 20. julija -MARJETA TOREK, 21. julija - DANIJEL SREDA 22. julija - DAN VSTAJE Mali oglasi SPOROČAM OBČANOM, da nisem plačnica dolgov za možem JOŽETOM ZABUKOVNI KOM. Prav tako niso veljavne kupčije, ki jih sklepa za prodajo premičnin, pridelkov in živine, ki jih imam kot lastnica kmetije v Podkraju 48, Titovo Velenje. Štefka Zabukovnik. OSEBNI AVrO R-4 TLS, letnik 1980, registriran do 11. 6. 1988, ugodno prodam. Telefon 855-321 interna Jože Čanč, dopoldne. NOV TV, 42 cm, Korting v garanciji za 55 SM in avto 126 P 1977 za 75 SM, stereo kasetofon za 8 SM prodam. Telefon 855-152. BARVNI TV PHILIPS na daljinsko upravljanje ugodno prodam. Giovanni Tolazzi, Tomšičeva 37, Titovo Velenje. PRALNI STROJ C ANDV in ko palno kad v dobrem staniu prodam, telefon 857-187. DVE OTROŠKI IN ENO ŽENSKO KOLO PRODAM Telefon 855-319 MOPED A 3 ML prodam ali zamenjam za moped na 4 prestave. Janez Berložnik, Metleče 58, Šoštanj, telefon 882-473 SKRINJO GORENJE PRODAM (2101), staro 2 leti. Telefon 857-414. od 8. do 10. ure. FANT IŠČE SOBO V TITOVEM VELENJU ALI BLIŽNJI OKOLICI Dobro in redno plačam. Pisne ponudbe pošljjite na upravo lista pod šifro »Miiren in pošten«. HI&O s 5500 m2 zemlje, takoj vseljivo v Šaleku, prodam. Vlado Postružin, Šalek 74, Titovo Velenje. VIDEO RECORDER Panasonic VHS ugodno prodam. Telefon 858-046, dopoldan. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1981 prodam. Možnost odpllačila je tudi na 3 obroke. Telefon 853-999. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da bo kemična čistilnica POLAK na Koroški 42 v Titovem Velenju zaradi letnega kolelktivnega dopusta zaprta od 20. T. do 8. 8. 1987. DEŽURSTVA Dežiumi zobozdravnik v Zdrav-stvemem domu Velenje: 18$. in 19. julij — dr. Darinka Šustier, Stanetova 27, Titovo Ve-lenjee. Dežiumi veterinar na Veterinarski ppostaji Šoštanj: odj 17. do 24. julija — Milan Matlko, dipl. vet., Topolšica št. 15, ttelefon 891-166. Da! To se zgodi, če je tovorni avtomobil malomarno naložen (vos) MOTOR ZA ČOLN Tomos 4/5 ugodno prodam, telefon 855-612. OSEBNI AVTO GOLF DISEL, letnik 1984 ugodno prodam in jedilni kot. Telefon 858-597, popoldan. BARVNI TV GORENJE PRODAM. Telefon 854-399, od 18. ure dalje TELICO. SIVORJAVE PASME 8 mesecev brejo prodani. Anton Ledinek, Lokovica 78, Šoštanj, telefon 882-856. GOLF JGL, letnik 1982, odlično ohranjen, garažiran. prodam. Telefon 858-021. HIŠO V KAVČAH 41 a, PRODAM. Mira Golob. CITROEN GS 1,3 PRODAM. Dani Pfeifer, Polzela 150, telefon 721-294. NOVO DIATONIČNO HARMONIKO CF,B,ES PRODAM. Telefon 856-227. PLASTIČNE IN LESENE ROLETE ter žaluzije izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. RENAULT — 4 GTL 8/82, prevoženih 52.000 km prodam. Bevc, Tomšičeva 13, Titovo Velenje. ČOMMODORE C-64, kasetofon, ročko, programe prodam. R. Novak, Foitova X. Titovo Velenje. IŠČEM INŠTRUKTORJA za angleški jezik prvi letnik tekstilne usmeritve. Telefon 888-274. PRODAM DVOREDNI PLE-TILNI STROJ. Telefon 857-607, popoldan od 14. ure dalje. TRAKTOR IMT 539, letnik 1985 in 2-tonsko prikolico Ljutomer, prodam. Telefon 882-432. Socialistična republika Slovenija OBČINA VELENJE Strokovna služba SO in IS razpisuje dela in naloge REFERENT ZA SKUPŠČINSKE ZADEVE Poleg splošnih pogojev navedenih v Zakonu o sistemu državne uprave, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba upravnih organov občine Velenje 15 dni po obja- TOZD GOZDARSTVO GORNJI GRAD Po sklepu DS z dne 7. julija 1987 objavljamo JAVNO PRODAJO rabljenega osnovnega sredstva kombi TAM 60 a -leto izdelave 1977, izklicna cena 750.000 N din. 6 (17 + 1) Javna prodaja bo v petek, 24. 7. 1987 ob 9. uri v prostoru TO v Gornjem gradu 144, po načinu »videno—kupljeno«. Ogled je možen na dan javne prodaje dve uri pred pričetkom. Interesenti morajo plačati 10% varščino pred pričetkom prodaje na ŽR 52810-601-20262. Kupec je dolžan osnovno sredstvo plačati v roku 8 dni in ga odpeljati v roku 3 dni po izvršenem plačilu kupnine. KULTURNI CENTER »IVAN NAPOTNIK« TITOVO VELENJE ponovno objavlja dela in naloge — ni reelekcija ravnatelja Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Titovo Velenje Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje zahteve: — da ima visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj — da je družbenopolitično aktiven Kandidat naj predloži ob prijavi poleg dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev plan razvoja Kulturnega centra »Ivan Napotnik« in program uveljavljanja samoupravnih odnosov znotraj DO. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 15 dni od zaključka razpisa. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje n.u»<, UGODNA RAZPRODAJA KOKOŠI Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ima RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI od 16. julija 1987 do razprodaje na farmi v VARPOLJU p. Rečica ob Savinji. Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo. Cena za kokoš je 900 din. 1 ZAHVALA Tiho, kot je živela, je odšla od nas naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta Amalija Hriberšek s Kardeljevega trga 9 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, stanovalcem Kardeljevega trga 5—9, sodelavcem DO Gostinstvo Paka, Gorenje NO TOZD Pohištvo, DO RLV TOZD jama Škale in vsem tistim ki ste nam kakorkoli pomagali ob težkih trenutkih, darovali cvetje in izrazili sožalje. Posebna zahvala velja bolniškemu osebju ZC Titovo Velenje in bolnišnice Topolšica za nego in lajšanje bolečin, gospodu župniku za opravljeni obred, pevskemu zboru in gospodu župniku za opravljeni obred, pevskemu zboru in govornici za poslovilne besede. VSI NJENI ZAHVALA Težko najdemo besede, s katerimi bi se zahvalili vsem, ki so se z lepo mislijo poslovili od našega moža, tatija, sina, brata in svaka Braneta Pfeifer j a iz Titovega Velenja Gorenja, OOZSS, posebej DSSS in TOZD Galvana. Hvala predstavniku skupščine občine Velenje Ivu Gorograncu, za njegove tople besede, pevcem in godbenikom. Posebno zahvalo izrekamo Branetovim najožjim sodelavcem za njihovo pomoč, tolažbo in poslednje besede Senke Vukovič ob njegovem preranem grobu. Dr. Šolarjevi iz ZD Titovo Velenje za njeno skrb, nesebično prizadevanje in lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se vsem prijateljem, znancem, sosedom, hišnemu svetu Šaleške 2, ki so sočustvovali z nami in darovali cvetje. Posebna zahvala družinam Gračner, Štefan, Guček in Salobir. TITOVO VELENJE, HRASTNIK, CELJE Žalujoči: žena Milena, sinova Dejan in Andrej, mama, družine Gošnjak, Rotar, Šketako in Božič. Hvala kolektivu ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega atija Franca Kosa 26. 9. 1916-8. 7. 1987 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se DO RLV in DO ESO, rudarski častni straži, rudarski godbi Titovo Velenje, pevskima zboroma Vitanje, govornikoma za poslovilne besede in župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Bernarda, hči Truda in sin Franci z družinama. Občina Velenje Več rušenj kot lani Trenutno stanje nedovoljenih — »črnih« gradenj v naši občini je sicer pozitivno, vendar v korist črnograditeljev. Primerjava je izvedena z enakim lanskim obdobjem, ko smo beležili 16 nedovoljenih gradenj, letos pa že 21. Glede na omenjeno, urbanistična inšpekcija trdi, da bo pa letos več izvršb oziroma vzpostavitev v prvotno stanje. Lani smo v tem obdobju od stranili 2 objekta, medtem, ko smo letos 2 izvršbi že opravili, v postopku za odstranitev objekta pa so še 4 investitorji. Ljudje na terenu so še vedno prepričani, če zgradiš kakršen koli objekt na hitro do strehe, da ti ga pač »ne bodo rušili«. Pa temu ni tako. Zakon o urejanju prostora seje namreč v letu 1984 spremenil in pravi, da v primerih kjer črno zgrajenega objekta ni možno legalizirati, se le-ta glede na gradbeno fazo (kljub strehi) odstrani. Večkrat tudi slišimo, da so investitorji prepričani, da za lesene objekte (shrambe za orodje, vrtna uta, drvarnica) ni potrebno nobenega dovoljenja; »saj je vse leseno«, so komentarji. Pa vendar ponovno, upravni organ pristojen za izdajo dovoljenj, je tisti, ki odloči, kakšno dovoljenje je za kakšen objekt potrebno ali lokacijsko dovoljenje ali samo priglasitev gradbenih del, poudarjamo pa, da je potrebno za gradnjo kakršnega koli objekta dovoljenje oziroma dela priglasiti med drugim tudi adaptacije starejših objektov. Nemalokrat stranke oziroma občani negodujejo, večji del tisti, ki kakšno zadevo prijavijo, češ, kako neučinkovita je inšpekcija. Potrebno je razložiti, da je bila in še je ustaljena praksa urbanistične inšpekcije, da posameznim investitorjem dovoli (skladno z zakonom) moč pritožbe, kljub temu, da pritožba ne zadrži izvršbe. Tak postopek se običajno konča na republiškem sodišču in se zavleče mesece ali pa celo leta seveda če se objekt da legalizirati v nasprotnem primeru je zadeva krajša. Upamo oziroma smo prepričani, da bo konec leta plan dosežen — pa naj bo to na račun rušenj, ki jih imamo v planu. Na koncu bi še poudaril, naj bo naš prostor, v katerem živimo naša skupna skrb, kar se tiče nedovoljenih posegov v prostor, ne pa naloga oziroma delo urbanistične inšpekcije. J. P. Z BMX le po dvoriščih! Ce analiziramo vzroke za slabo cestno prometno varnost, kaj hitro ugotovimo, da so v vse pogostejših primerih prisotne kršitve kolesarjev in kolesarjev z motorjem. Kolesarji se vozijo po javnih površinah brez upoštevanja pravil za vožnjo ali pa uporabljajo površine, ki niso namenjene za javni promet. V Zakonu o varnosti v cestnem prometu SR Slovenije je določeno, da lahko vozijo kolo v prometu le tisti kolesarji, ki so opravili kolesarski izpit ter imajo pri sebi kolesarsko izkaznico ali prometno dovoljenje katerekoli kategorije. S tem zakonom je določeno, da lahko opravljajo kolesarske izpite otroci, starejši od sedem let, ko v šoli ali drugi vzgojnovarstveni ustanovi opravijo program usposabljanja. Vendar pa je takšno zakonsko določilo povsem zgrešeno, saj s sedmimi leti otrok (ali vsaj večina) ni sposoben varno voziti kolo brez nadzorstva v javnem prometu. Zato se je SPV v sodelovanju s šolami dogovoril za usposabljanje in izvajanje kolesarskih izpitov v tretjih in četrtih ali višjih razredih osnovne šole, ko učenci tudi fizično dovolj obvladajo kolo. »Otroci, mlajši od sedmih let ter otroci do 14. leta, ki niso opravili kolesarskega izpita, smejo voziti kolo po javni cesti le v spremstvu osebe, starejše od 14 let,« je še nadalje določeno v citiranem zakonu. Kolo, ki ga kdorkoli vozi na javnih cestah, mora biti tehnično brezhibno, to je funkcionalno, imeti mora dve zavori, ki delujeta nepovezano, sprednjo belo in zadnjo rdečo luč, rdeče mačje oko, bočne odsevnike, zvonec in event. stopalke ter dodatni sedež, če vozimo na kolesu otroke. Športna kolesa BMX in podobne »frizirane« športne izvedbe, ki so med mladimi zelo priljubljene, ni dovoljeno uporabljati na javnih cestah, če ne ustrezajo navedenim zahtevam. Zato je ob nakupu potrebno vedeti, da so takšna kolesa namenjena predvsem igri in sodijo na domača dvorišča ter posebej prirejene športne poligone. Pri nas se ne ustavi nobena moda, nova športna zvrst ali navada, zato je pomembnejše od odklanjanja sodelovanje pri igri, kjer so pomoč, nadzor ter vzgoja otrok — kolesarjev za varnejšo vožnjo v prometu nujna! Seveda, zgledi vlečejo . . .! Jože MIKLAVC Siničke v poštnem nabiralniku Prepovedana črna gradnja na Partizanski cesti v Titovem Velenju Ribištvo — Mešič in Rebevšek odlična V Bezdanu v Vojvodini je bilo konec tedna državno prvenstvo v castin-gu, ribiških športnih disciplinah na suhem. Ponovno je naslov državnega prvaka osvojil Vlado Mešič, ki mu je to že osmi naslov. Prav tako je odlično tekmoval Franc Rebevšek, ki je osvojil dve prvi mesti v posameznih disciplinah. Oba sta člana ribiške družine Paka iz Šoštanja, nastopila pa sta za ekipo Slovenije, ki je osvojila prvo mesto pred Hrvatsko in Srbijo. Balinanje — zmagovalec že znan? Oo konca tekmovanja za prvenstvo šaleške območne balinarske zveze sta še dve koli, bistvenih sprememb na prvenstveni lestvici pa verjetno ne bo več. Po 12. kolu še naprej vodi Trebe-liško, ki je v tem kolu premočno porazilo edinega resnega in vztrajnega zasledovalca vse od začetka lige, to je ekipo sozda REK z rezultatom 14:4. Ekipa sozda REK je omagala pred koncem, trboveljski Partizan je s tretjega mesta izrinil Velenje, Partizan iz Žalca pa s petega GIP Vegrad. Na zadnjem mestu so še vedno tekmovalci društva upokojencev Velenje, kar ne preseneča. Letos so šele začeli tekmovati, poleg tega pa nimajo dobrega izbijalca, ki bi krojil igro v kritičnih trenutkih. Balinarji menijo, da bi bilo potrebno več družbene pomoči pri njihovih večletnih prizadevanjih, da bi pokrili osrednje balinišče, saj so pogoji za igro ob velikih vremenskih spremem bah zares nemogoči. MILIČNIKI SO ZAPISALI Toliko govorimo in z raznimi akcijami opozarjamo na premaj-no pazljivost. Kot kaže so vsa opozorila zaman, saj je pomanjkljivosti na področju družbene samozaščite še veliko preveč. To med drugim potrjujejo mnoge kraje. Kar nekaj jih je bilo prejšnji teden. UKRADEL DENAR Tako je prejšnji ponedeljek, okoli 16. ure, neznanec iz odklenjenega avtomobila v garaži, cesta Janka Vrabiča v Pesju, odnesel 85 tisoč dinarjev. Anton R. lahko le upa, da bodo miličniki tatu našli in mu vrnili denar. Če drugega ne, bo gotovo doslej precej bolj pazljiv. IZNAJDLJIVI ROMKI Sredi prejšnjega tedna je okoli 9. ure dopoldne prišla na postajo milice v Titovem Velenju Milka J. Povedala je, da stajo 28. in 29. junija obiskali dve Romki. Pri prerokovanju sta jo po vsej verjetnosti hipnotizirali, saj jima je izročila 400 DM in 100 tisoč dinarjev, verižico in nekaj drugih manjših stvari. Obljubili pa sta ji tudi to, da se bosta vrnili tega dne, in da mora pripraviti za-njulOOO DM in 100 tisoč dinarjev. Miličniki, ki so 8. julija to preverjali, so ugotovili, da sta Romki svojo obljubo izpolnili. Ob prihodu v stanovanje Milke J. iz Titovega Velenja so ju prijeli ter pripeljali na postajo milice. Ugotovili so, da sta bili iznajdljivi Romki Zeifa Helilovič in Ha-mija Mujič iz Sremske Mitrovi-ce. Za obe so seveda miličniki podali kazensko ovadbo. VLOMIL V ZABOJ ZA ORODJE V četrtek, 9. julija, je okoli 7.50 ure neznani storilec vlomil v zaboj za orodje, ki je bil na delo-višču Rekovih novih obratov v Prelogah." Iz njega je ukradel kot no brusilko in vrtalni stroj in tako oškodoval lastnika Staneta Š. iz Titovega Velenja za približno 350 tisoč dinarjev. ODNESEL ELEKTRIČNI KABEL, VENTILATOR IN ZVOČNIKA Istega dne, ob 10.45, pa je neznanec vlomil v skladišče Hidro-montaže pri šoštanjskih termoelektrarnah. Prilastil si je okoli 100 metrov električnega kabla, ventilator in dva zvočnika. NA »UDARU« TUDI DELOVNI STROJ Pred dolgoprstneži niso varni niti delovni stroji. Tako so delavci postaje milice v petek, 10. julija, ob 18.30 uri dobili obvestilo o vlomu v delovni stroj, ki je bil parkiran v Metlečah v bližini nogometnega igrišča. Neznani storilec je iz njega ukradel kompresor. S tem je oškodoval lastnika Franca D. iz Metleč za lepe de-narce. UKRADEL MESO Neznani storilec je v noči na 11. julij iz nezaklenjene kleti v Lazah odnesel 10 kg povojenega mesa in žgano pijačo. Oškodovani 1. J. gotovo zlepa ne bo pustil več vrat nezaklenjenih. ODVIL ŽAROMETA V soboto, 11. julija, je od 17.50 ure daljeostal brez žarometov osebni avtomobil, ki je bil parkiran na Kidričevi cesti v Titovem Velenju. Lastnik Darja Ž. bo gotovo moral prej kupiti nova kot pa bodo lahko miličniki neznanega storilca našli. BOGAT PLEN IZ NEZAKLENJENE DELAVNICE Marjanu O. iz Laz pri Titovem Velenju hudovanje sedaj ne pomaga, saj je sam kriv za 500 tisoč dinarjev škode, ki mu jo je povzročil neznani storilec. Če bi delavnico zaklenil, mu nepridiprav po vsej verjetnosti v noči na I 1. julij ne bi mogel odnesti dveh vrtalnih strojev Iskra in dveh bru-silk Black and Decker. Viktor U. iz Celja se je na sobotno zabavno prireditev v Šmartno ob Paki pripeljal s kole- som z motorjem. Ko mu je bilo plesanja in zabave dovolj, se je hotel odpeljati domov. Toda kako, saj ob prireditvenem prostoru svojega prevoznega sredstva ni več našel. Neznani storilec mu je seveda krepko zagodel, miličnikom pa nakopal še več dela. JAVIL SE JE POVZROČITELJ NESREČE V PRELOGAH Prejšnji torek ob 19. uri se je na postajo milice v Titovem Velenju javil Silvester Veternik (1947) iz Titovega Velenja in povedal, da je 29. junija ob 11.10 uri vozil osebni avtomobil CE 230-426 po regionalni cesti iz smeri Šoštanja proti Titovemu Velenju. Ko je pripeljal do odcepa za nove obrate Rudnika lignita Velenje v Prelogah, je nenadoma na svoji levi strani zagledal peško Frančiško Strahovnik. Ta je prečkala cestišče na prehodu za pešce. Ker mu ni uspelo pravočasno ustaviti vozila, jo je s sprednim delom avtomobila zadel. Peško je vrglo najprej na pokrov motorja, nato je padla na cestiče. Pri tem se je, kot vemo, hudo telesno poškodovala. Voznik Veternik je poškodovanko odpeljal v zdravstveni center v Titovo Velenje, o prometni nesreči pa ni obvestil pristojnih — delavcev postaje milice. SPODRSNILO MU JE V torek, 7. julija, se je ob 8. uri zgodila prometna nesreča na Kidričevi cesti v Titovem Velenju, in sicer pri odcepu za PTT. Voznik kolesa z motorjem Štefan Ši-puš (1928) iz Titovega Velenja se je pripeljal po Kidričevi cesti in zavijal desno na parkirni prostor pri novi pošti. Pri tem pa mu je zaradi mastnega madeža na cestišču spodrsnilo. Pri padcu se je voznik lažje telesno poškodoval. Do izliva hidravljičnega olja iz delovnega stroja za pometanje ceste, ki je vozil malo pred njim, je prišlo zaradi nenadne poškodbe na hidravljični cevi. PADLA IZ NEZNANEGA VZROKA Le tri ure kasneje se je zgodila podobna prometna nesreča. To- krat na Primorski cesti v Šoštanju. Voznica kolesa z motorjem Marija Kodrun (1919) iz Šoštanja se je peljala po klancu navzdol in iz neznanega vzroka padla po cestišču. Pri padcu seje hudo telesno poškodovala. NI USTAVIL PRI STOP ZNAKU Križišče Tomšičeve in Jenkove ceste v Titovem Velenju vsak dan potrjuje, da je resnično črna točka. Preteklo nedeljo, ob 18.10 uri, se je na slednjem znova zgodila prometna nesreča. Po Jenkovi cesti iz smeri Prešernove je vozil voznik osebnega avtomobila NM 126-900 Vilibald Kranjc (1943) iz Novega mesta. Ko je pripeljal do omenjenega križišča, se pri stop znaku ni ustavil, ampak zapeljal v križišče v trenutku, ko je po Tomšičevi cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila TZ 991-75 Hasib Pjevič iz Titovega Velenja. Pri trčenju se je vozilo slednjega obrnilo na bok. V nesreči se je voznik Pjevič lažje telesno poškodoval. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR Prejšnji torek, že ob 8.50 uri, je vinjeni Franc K. prišel do vhodnih vrat stanovanja na Prešernovi v Titovem Velenju. Z močnim kričanjem in udarjanjem po vratih je zahteval, da mu lastnik stanovanja odpre. Na pomoč so slednjemu morali prihiteti miličniki, ki so vinjenega Franca K. pripeljali na postajo milice in ga obdržali do iztreznitve. Svoje dejanje bo moral kršilec javnega reda in miru seveda opravičiti še pred sodnikom za prekrške. Preteklo nedeljo zvečer, ob 19.35 uri, so morali miličniki znova na teren. Tokrat k ribiški koči v Titovem Velenju, kjer je razgrajal in se pretepal z gosti vinjeni Husein Dž. Vročekrvnežu so seveda poskušali dopovedati, da se ne vede lepo. Njegovo ne-vzorno početje pa bo obravnaval še sodnik za prekrške. Mg vii i H ! - i 1 ; 1 Pt * i L .*» fftjfcf mF'^ 4 rm »\A ^* * Fi i & Tile dve koloni bi lahko naslovili tudi »iz živalskega sveta«. Tovrstno fotografiranje je seveda vedno zanimivo. Upamo, da tudi obljavljene fotografije, pa čeprav smo to storili s precejšnjo zamudo. Spomladi so nas poklicali na Tavčarjevo v Titovem Velenju, kjer si je sinička skupaj s samcem poiskala gnezdo kar v poštnem nabiralniku. Menda to ni tako redek pojav. Kaže pa, da bo še pogostejši zaradi vse bolj umazane narave in morda bi v tem primeru lahko trditev nazaj k naravi malce spremenili: iz umazane narave v stanovanja. Spodnji posnetek pa so napravili v enem izmed starih podstrešij. Tole čudo je vredno ogleda. No, njegovi prebivalci pa so lahko tudi nevarni. »Zato ne dregaj v osje gnezdo.« Posnetki vos