Leto 1892. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos V. — Izdan in razposlan dné 31. januvarja 1892. (Obsega štev. 15. —16.). 15. Trgovinska in čolna pogodba z dné 6. decembra 1891.1. med Avstrijsko-Ogerskim in cesarstvom nemškim. (Sklenjena na Dunaji dné 6. decembra 1891. L, po Njegovem c. in k. apostoljskem Veličanstvu pritrjena na Dunaji dné 25. januvarja 1892. 1., obojestranski njeni pritrdili pak izmenjeni na Dunaji dné 30. januvarja 1892. L). Nos Franeiseus Josephus Primus, divina favente dementia Austriae Imperator; Apostolicns Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Slavoniae, Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Anstriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae, superioris et inférions Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae : Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc. Qunm a Plenipotentiario Kostro atque illo Majcstatis Suae Germaniae Impe-ratoris, Borussiae Regis, ad promovendas et dilatandas commercii navigationisque relationos inter Utriusque Nostrum ditiones existentes trnctatus die sexta mensis Decembris anni elapsi Viennae initus et signatus fuit, tenons sequentis: (Slovoniaeh.) 10 Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostoljski kralj ogerski z ene strani, in pa Njegovo Veličanstvo cesar nemški, kralj pruski v imenu nemškega cesarstva z druge strani, oba želeč, da bi trgovinske in prometne razmere med obojestranskima ozemljema spojila tesneje, ukrenila sta, dosedanjo trgovinsko pogodbo z dné 23. maja 1881. 1. nadomestiti z novo trgovinsko in colno pogodbo, katera more za daljšo dobo dati trdno podlogo pospeševanju vzajemne zamene zemeljskih pridelkov in obrtnijskih izdelkov in pa ob enem dati primernih povodov, da se ustrezno vrav-najo pogodboma obojestranske trgovinske razmere k drugim državam, ter sta za tega delj sprožila pogajanja in za Svoja pooblaščenca imenovala: Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostoljski kralj ogerski: gospoda Gustava grofa Kal n oky-ja de Körös-patak, Svojega pravega skrivnega svetovalca in komornika, generala konjištva,ministra za cesarsko hišo in vnanje stvari; in Njegovo Veličanstvo cesar nemški, kralj pruski pa: Svojega generalnega pobočnika in generala konjištva, Njegovo Jasnost princa Henrika VII. Reuss-a, izrednega in pooblaščenega poročevalca pri Njegovem Veličanstvu cesarji avstrijskem, kralji češkem itd. in apostoljskem kralji ogerskem, katera sta s pridržkom obojestranskega pritrdila domenila in sklenila nastopno trgovinsko in colno pogodbo: Člen I. Stranki pogodnici se zavezujeta, da vzajemnega prometa med svojimi deželami ne bosta ovirali z nikakimi prepovedmi uvoza, izvoza in prevoza. Izjeme od tega so dopuščene samö: a) pri tobaku, soli, smodniku in drugih raznesilih, in pa pri drugih stvaréh, ki so v ozemlji ene izmed stranok pogodnic predmet državnega samotrštva ; b) iz zdravstveno-policijskih ozirov; c) gledé na vojne potrebščine v izrednih okol- nostih. Člen 2. Gledé na znesek, zavarovanje in pobiranje uvozftfn in izvoznln, in pa gledé na prevoz ne siné nobena izmed stranek pogodnic s tretjimi državami postopati ugodneje, kakor postopa z drugo stranko pogodnico. Vsako na to stran tretjim državam dodeljeno ugodnost bo torej brez odmene ob enem dodeliti tudi drugi stranki pogodnici. Od tega pravila so izvzete: 1. tiste ugodnosti, ki jih ena izmed stranek pogodnic kaki drugi sosedni državi dodeli v olajšanje prometa za neke mejne kose in pa za prebivalce posameznih predelov; 2. ugodnosti, katere je ena izmed stranek pogodnic dodelila s colnim edinstvom, ki je je že sklenila ali je morda sklene v bodoče. Člen 3. Stranki pogodnici sta se domenili, da naj se ob uvozu iz svobodnega prometa po ozemlji ene stranke v ozemlje druge ne pobirajo v nemškem colnem okoliši za blagö, v prilogi A oznamovano, v avstrijsko-ogerskem colnem okoliši pa za blago, oznamovano v prilogi B, nikake, oziroma nikakc više uvoznine, kakor so tiste, ki so v teh prilogah ustanovljene. Ako bi katera izmed stranek pogodnic naložila na kateri v prilogi A, oziroma v prilogi B k pričujoči pogodbi naveden predmet domačega proizvoda ali dela novo notranjo davščino ali priklado k notranji davščini, smé se enakovrsten predmet ob uvozu podvreči enaki ali ustrezni davščini. Člen 4. Od blaga, katero se skozi ozemlje ene stranke pogodnice izvaža ali v državo druge stranke pogod-nice prevaža, ne sme se pobirati nikaka prevoznina- Ta domemba volj A tako za blago, katero se prevaža potčm, ko se je pretovorilo ali ko je kje bilo vloženo, kakor tudi za blago, katero se p1'®' važa neposredomu. Člen 5. Da se še bolj olajša vzajemni promèt, dovoljuje se z obeh strani prostost od uvoznine in izvožene, ako je istöst izvažanih in zopet uvažanih rečt nedvojbena, namreč: a) za blago (razen užitnih reči), katero se vozi iz svobodnega prometa po ozemlji ene stranke pogodnice v ozemlje druge na male ali vélike semnje, ali katero se na negotovo prodajo zunaj semenjskega prometa pošlje iz države ene stranke pogodnice v državo druge, in tako tudi za vzorce (muštre), ki jih vnašajo trgovinski obhodniki (potniki); za vse te predmete, ako se v roku, ki ga je določiti naprej, nerazprodani zopet izvedejo; b) za živino, katera se goni na semnje v ozemlje druge stranke pogodnice ter se prižene od ondod neprodana zopet nazaj. Člen 6. V olajštlo vzajemnega prometa po mejnih okrajih so med strankama pogodnicama dogovorjena posebna, v prilogi C zaznamovana določila. Člen 7. Gledé na colnijsko postopanje s takim blagom, tatero je zavezano colnijskemu postopanju sè sprem-"icami, dodeljuje se vzajemno olajšilo prometa s tém, da ni treba potem, ko je blago iz ozemlja '“ne stranke pogodnice prišlo naravnost v ozemlje 'nnge, odvzemati zapore ali pa nameščati kako ('rUgo zaporo, in pa razkladati blaga, če se je le izpolnilo vse, kar je na to stran dogovorjeno. Člen 8. Stranki pogodnici si bosta tudi v bodoče priza" ^evali, da svoje nasproti si stoječe mejne colnije, kjer oodo okoluosli dopuščale, postavita na enem in istem ‘ri(-‘stu takö, da se ob prehodu blaga iz enega col-^ega okoliša v drugi morejo uradna dela opraviti h kratu. Člen 9. Notranje davščine, katere v ozemlji ene izmed ®tranek pogodnic obležujejo ali bodo v bodoče obtesale bodi na račun države bodi na račun občin in Jdružeb narejanje, pripravljanje ali potrošek ka-'et5u izdelka, ne smejo se pod nikakim izgovorom nalagati izdelkom druge države niti više niti nadlež-neje, kakor so naložene enako imenovanim izdelkom lastne dežele. Člen 10. Stranki pogodnici se zavezujeta, da bosta tudi nadalje za ubrambo in kaznovanje tihotapstva v svoje ozemlje ali iz svojega ozemlja sodelovali s primernimi sredstvi ter v veljavnosti ohranili kazenske zakone, izdane v ta namen, potèm da bosta dajali pravno pomoč ter nadzornim uradnikom druge stranke dopuščali, preganjati prestopnike v svoji deželi, in pa da jim bosta po davčnih, čolnih in policijskih uradnikih, kakor tudi po občinskih načel-ništvih dajali vsako potrebno pojasnilo in priporno«. Čolni kartel (dogovor), sklenjen v zmtslu teh splošnih določil, obsega priloga D. Za mejne vode in za take mejne kraje, kjer se dežele stranek pogodnic držč tujih držav, bodo ohranile svojo veljavnost že dogovorjene naredbe zastran vzajemnega podpiranja pri nadzorni službi Člen 11. Obé stranki pogodnici bosta pomorske ladje druge stranke pogodnice in tovore teh ladij pripuščali s tistimi pogoji in za tiste davščine, s katerimi in za katere pripuščata svoje pomorske ladje. To veljà tudi za obrežno plovstvo. Državljanstvo ladij vsake stranke pogodnice naj se presoja po zakonih njih domovine. Obojestranski mérski listi o ladjah se priznavajo v zmislu posebnih domenkov, katere sta med seboj napravili stranki pogodnici. Člen 12. Od ladij ene izmed stranek pogodnic, ki o nezgodi ali v sili pridejo v pomorska pristanišča druge st ranke, nima se jemati nobena plovstvena alipristanska davščina, ako v pristanišču ne ostanejo dalje časa kakor treba ali ako v tem času ne pričim tam kake trgovine. Od blaga, poškodovanega na morji ali na breg vrženega, s katerim je bila natovorjena ladja ene izmed stranek pogodnic, bode druga stranka s pridržkom morebitne otetnine satnö takrat jemala davščino, ako to blago preide v potrošek. Člen 13. Voziti se v ozemljih slranek pogodnic po vseh vodnih potéh, naj bodo prirodne ali pa umetalno napravljene, bode vodnikom ladij in ladjam, pripadajočim eni ali drugi omenjenih stranek, dopuščeno z istimi pogoji in za iste davščine od ladje in tovora, s katerimi pogoji in za katere davščine se to dopušča vodnikom in ladjam lastne države. Člen 14. Vélike in druge ceste, prekope (kanale), za porniče, brodišča, mostove in otvorne mostove, pristanišča in pristajališča, znamenja in svečavo na vozni vodi, vodiče (pilote), žrjave in tehtališča, skladišča, potèm zavode za otetbo in shrambo blaga z ladij in e. r. več, kolikor so ti zavodi ali naprave namenjeni javnemu prometu, smeli bodo državljani druge stranke pogodnice.rabiti po istih pogojih in za iste pristojbine, s katerimi pogoji in za katere pristojbine je to dopuščeno ljudem lastne države, in sicer brez razločka, ne gledé na tö, ali rečene naprave ravnajo in upravljajo države same ali pa zasebni vpra-vičenci. Pristojbine se pa smejo jemati samo tedaj' kadar kedö v resnici rabi te naprave ali zavode> s pridržkom kakih pripustnih drugačnih določil glede reči, ki se tičejo svečave na morji in pa vodičev (pilotov). Cestnine za promet preko deželne meje ne smejo na cestah, ki služijo v zvezo ozemelj stranek pogodnic med seboj ali z inozemstvom, po razmerji daljav biti veče, kakor so gledé na promet, ki je omejen na lastno državno ozemlje. Člen 15. Po železnicah se ne smé kar se tiče časa, cen in načina odprave, delati razločka med prebivalci ozemljij stranek pogodnic. Zlasti naj se s prenosi, kateri iz ozemlja ene izmed stranek pogodnic prehajajo v okoliš druge stranke ali kateri se prevažajo skozi ta okoliš, ne postopa neugodneje, kar se tiče odprave in vozne cene, kakor se postopa s prenosi, ki iz ozemlja dotične stranke odhajajo ali na njem ostajajo. Za promet ljudi in blaga, ki se neprekidno po železnicah med železničnimi postajami, katere ležč v ozemlji ene stranke pogodnice, opravlja v mejah tega ozemlja, naj se tarife v zakoniti deželni veljavi tega ozemlja postavljajo tudi tedaj, kadar bi železnična zveza, porabljana za omenjeni promet, celoma ali deloma bila v obratu železničnega zavoda, kateri ima svoj sedež v ozemlji druge stranke pogodnice. Na stičnih kosih in kolikor gré zgolj za promet med mejnimi obojestranskimi postajami, naj se o pobiranji pristojbin, ki jih je za promèt ljudi in blaga plačevati tudi tedaj, kadar tarifa ne slove na zakonito deželno veljavo pobirajočega urada, denar, kakor je dopuščen po zakonih tiste dežele, v kateri leži pobirajoči urad, jemlje v plačilo z ozirom na vsakokratno vrednost, ki jo ima po kurzu. Tu vravnano jemanje denarja za plačilo naj nikakor ne predsega v domenke dotičnih železničnih uprav o obračunu. Člen 16. Stranki pogodnici si bosta prizadevali, da se bo vzajemni železnični promèt v svojih ozemljih kolikor mogoče olajšal s tém, da se železnice, katere se na kakem mestu stikajo, sè šinami sklenejo neposredno in da bodo mogla vozila prehajati sè železnice na železnico. Stranki pogodnici se zavezujeta, delati na tö, da obojestranske železnične uprave uvedö preme ali neposredne odprave (ekspedicije) ali neposredne tarife v osebnem in blagövnem prometu taköj, ko in kolikor se obema strankama vzvidi, da bi bilo dobro- Za premi ali neposredni promèt se pridržuje neposrednemu doprašanju obojestranskih pristojnih vrhovnih nadzornih oblastev, enotna določila postaviti o prenosu, sosebno pa o rokih, v katerih se ima blago dostavljati. Člen 17. Stranki pogodnici se zavezujeta, zavarovati železnični promet med obojestranskima ozemljem® proti vsem molbam in oviram. Člen 18. Stranki pogodnici bosta tam, kjer so na njih mejah železnice sè šinami naravnost sklenjene in kjer prenosna vozila prehajajo neposredno sè žele*' nice na železnico, dopustili, da bo blago, uvažano n® vozovih, ki se dadb po predpisu zapreti, in odpr®v' ljano na istih vozeh notri kam v deželo na l®^° mesto, kjer biva za odpravo pooblaščena colnij® ali davkarija, oproščeno izrecila (deklaracije), razklada in pregleda (revizije) na meji, in pa zapore posameznih tovorcev (bal), če se to blago zglasi s predajo nakladnih spiskov in voznih listov. Blago, katero se skozi okoliš ene izmed stranek pogodnic izvaža ali v okoliš druge stranke brez preklada prevaža na takih železniških vozovih, kateri se dadô po predpisu zapreti, bodi oproščeno izrecll, razklada in pregleda, kakor tudi zapore posameznih tovorcev, in sicer tako v notranjih krajih, kakor tudi na meji, ako se predadö nakladni spiski in vozni listi, ter se s tem blago zglasi za prevoz. Toda po teh določilih se dela samo s tem pogojem, da so dotične železnične uprave dolžne skrbeti za to, da vozovi o pravem času dospevajo z nepokvarjeno zaporo k odpravnemu uradu v notranji deželi ali k uradu, kateri je na izhodu. Kolikor je katera stranka pogodnica dogovorila s tretjimi državami giedé na colno odpravo še veča olajšila, kakor so tukaj omenjena, uporabljajo se ta olajšila z uvetom vzajemnosti tudi pri prometu z drugo stranko pogodnico. Člen 19. Podložniki stranek pogodnic naj bodo vzajemno popolnoma zenačeni z domačimi državljani gledé na nastop in obrat trgovine in obrta in gledé na davščine od poslednjih. Pri obiskovanji semnjev in trgov naj se s podložniki druge stranke pogodnice ravnâ prav tako, kakor z lastnimi. Spredaj stoječa določila ne veljajo za lekarski, mešetarski (šenšalski) obrt in pa za obhodni obrt s kramarstvom vred. Trgovci, fabrikantje in drugi obrtniki, kateri izkažejo, da v državi, kjer imajo svoje bivališče, plačujejo zakonite davščine za obrt, ki ga opravljajo, ne bodo dolžni v ozemlji druge stranke pogodnice plačevati nikake nadaljne davščine za to, če sami ali po ljudeh, ki v njih službi potujejo, reči nakupujejo ali naročnikov iščejo, noseč sè sabo samd vzorce (muštre). Podložniki ene izmed stranek pogodnic, kateri se pečajo z vozništvom, s plovslvom po morji ali po rekah med kraji različnih držav, ne bodo za ta svoj obrt v ozemlji druge stranke obrtnemu davku zavezani. Na ozemlji ene izmed stranek pogodnic pravno obstoječe delniške družbe, komanditske družbe na delnice in vsakovrstne zavarovalnice se na ozemlji druge stranke v zmislu tamkajšnjih zakonitih in praviluiških določil pripuščajo v poslovanje in iskanje svojih pravic pred sodišči. Člen 20. Stranki pogodnici si druga drugi dovoljujeta pravico, imenovati konzule v vseh tistih pristaniščih in tržiščih druge stranke, kjer koli se pripuščajo konzuli katere tretje države. Ti konzuli ene izmed stranek pogodnic bodo, s pogojem vzajemnosti, v ozemlji druge stranke uživali vse tiste posebne pravice, oblasti in prostosti, ki jih uživajo ali bodo uživali konzuli katere tretje države. Člen 21. Vsaka stranka pogodnica bo svojim konzulom v inozemstvu (na tujem) naložila dolžnost, da državljanom druge stranke tam, kjer ta ni zastopana po svojem konzulu, ravno tako dodeljujejo obrambo in pomoč in ne za više pristojbine, kakor lastnim državljanom. Člen 22. Stranki pogodnici si druga drugi priznavata pravico, da bo vsaka stranka smela na colnije druge stranke pošiljati uradnike v ta namen, da se ondi seznanijo s tem, kako colnije ravnajo in delajo gledé na colstvo in na čuvanje mej, k čemur naj se tem uradnikom dragovoljno daje vsaka prilika. O vodstvu računov in o statistiki v obeh čolnih okoliših si bodo pogodbene države druga drugi dajala vsa poželena razjasnila. Člen 23. Pričujoča trgovinska in čolna pogodba se razteza tudi na dežele ali deželne dele, ki so ali bodo kedaj gledé na colstvo zedinjeni z ozemlji stranek pogodnic. Člen 24. den 25. Pričujoča pogodbanaj na mesto sedaj obstoječe trgovinske pogodbe zadobi moč in veljavo dné 1. fe-bruvarja 1892. 1. ob enem z dogovorom zastran živalskih kug, sklenjenim današnjega dné, ter naj taisto ohrani do 31. dné decembra 1903. 1. Ako bi nobena izmed stranek pogodnic 12 mesecev pred tém časom ne dala drugi vedeti, da jo je volja, veljavnosti te pogodbe storiti konec, ohrani taista svojo moč, dokler ne poteče eno leto od dne, katerega jo bo ta ali druga stranka pogodnica odpovedala. Pritrdila pričujoče pogodbe je čem prej mogoče izmeniti na Dunaji. V spričalo tega sta obojestranska pooblaščenca pričujočo pogodbo podpisala in pritisnila na njo vsak svoj pečat. Tako narejeno na Dunaji dné 6. decembra 1891. 1. (L. S.) Kûlnoky s. r. (L. S.) Reuss s. r. Priloga A. (Coli ob uvozu v nemški čolni okoliš.) Številka obče nemške čolne tarife, veljajoče ob času, ko je bila pogodba sklenjena N a z i v à 1 o predmetov Merilo Čolni postavek v markah iz 1 bj Otrobi; sladovne kali prosto 2 c) Bombaževa preja, nemešana ali mešana z lanéno, sè svilo, z volno ali z drugimi rastlinskimi ali živalskimi prejnimi tvarinami: 4. s tremi ali več osnovnimi nitmi, enkrat in večkrat sukana, surova, beljena, barvana 100 kg 48.— 5. dvonitna, večkrat sukana, surova, beljena, barvana; tudi prirejen, za nadrobno prodajo pripravljen bombažev sukanec vsake vrste « 70,— d) Blago iz bombaža samega ali v zvezi s kovinskimi nitmi, brez primesi iz svile, volne ali druge pod št. 41. navedene živalske dlake: 3. vse ne pod št. 1., 2. in 0. obsežene goste tkanine; surove (iz surove preje napravljene) negoste tkanine razen gardinskih tvarin, kolikor ne spadajo pod številko 1. ; nogavičarsko blago; pasarsko in gumbarsko blago; tudi preje v zvezi s kovinskimi nitmi . . 120.— iz 3 aj Svinčeni, sreberni in zlati glaj — prosto 4 iz a) 1. Ščeti (krtače) iz ličja, slame, trstja, trave, korenin; sitja i. t. r., tudi v zvezi z lesom ali železom brez politure in laka 100 Zv/ 4,— Metle iz ličja, slame, trstja, trave, korenin, sitja i. t. r., tudi v zvezi z lesom ali železom brez politure in laka n 3.— bj Sčetarsko in sitarsko blago, lično, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ga to ne uvrščuje pod št. 20 it 24.- 5 iz «/ Hlapna (eterska) olja razen pod c in m obseženih; esencije, alko-holovite ali hlapovite, za obrtno in zdravilsko rabo T» 20.— Grafit v tlačenih in umerjenih tablicah ali kladah i. t. r H 2.- iz d) Vžigalice n 10,— iz ej Rumeni in rudeči pruskokisli kalij v 8.- iz i) Soda, kalcinovana H 2.50 k) Soda, surova, prirodna ali umetalna; kristalovana soda; pepelika . » 1.50 iz m) Bilj (sumali), tudi zmlét; žveplo, surovo in očiščeno; sreš, surov in očiščen ; sladkokorenski sok;borač in borova kislina; citronova kislina in citronov sok, brez cukra; drugi surovi izdelki in kemični fubrikati za obrtno ali zdravilsko rabo, sosebno tudi le-karijsko, lekarniško in barvilno blago, vsi ti predmeti, kolikor niso obseženi pod a do l, pod n ali o ali pod drugimi številkami tarife; benzol in podobna lahka kotranova olja; trepe-tinova olja; smolno olje ; živalsko olje; rudninska voda, umetnina in prirodna, sè steklenicami in vrči vred; ustni lak (oblati); zgoščeni šoki; vinske droži, suhe in testovite . . . prosto Ü bi Kovno železo (varjeno železo, vaijeno jeklo, plavljeno železo, plavljeno jeklo) v palicah, vštevši fasonirano; platiškn železo; lemežno železo; ogelnice in kotnice; železniške šine; železniške zaplatke, podložne ploče in ležnji 100 kg 2.50 Opomnja: Kovno železo v palicah, ne nad 12c»< dolgo, za pretapljanje * 1.50 Številka obče nemške čolne tarife, veljajoče ob času, ko je bila pogodba sklenjena Nazivilo predmetov Merilo Čolni postavek v markah ej 2. «) Železnina groba: drugje ne imenovana, tudi v zvezi z lesom 100% 6,— P) I ubrušena, pokoščena (firnažena), pobakrena, pocinkana, pokosi-terjena, posvinčena ali lošena, todà niti glajena niti lakirana; tako tudi vsa drsala, kladiva, sekire, topori, navadne ključavnice, grobi noži, kose, srpi, čohala, zvoniške ure, vijaški ključi, kotne kljuke, lesni, ključavnični, kolesni in žični vijaki, klešče, stisnjeni ključi, gnojne in senene vile n 10,— 7) Ročne pile, mečeve ploče, stružno železo, dleta, sukenske, krojaške, sečerezne in pločevinske škarje, žage, svedri, rezalni škripci, strojni in papirni noži in podobno orodje 71 15,— e) 3. ») P) Železnina lična: iz lične (fine) železne litine, kakor: lahke okrasne litine, glajene litine, umetalne litine, kovne litine; iz kovnega železa, glajena ali lakirana; noži, škarje, igle za pletenje, igle za kvačkanje, mečarski izdelki i. t. d.; vsi ti predmeti, ne drugje imenovani, tudi v zvezi z lesom in drugimi tvarinami, kolikor jih to ne uvrščuje pod št. 20 V 24,— iz 7 a) Prsti in surove rudninske tvarine, tudi žgane, plavljene ali mlete, takisto rude, tudi nadelane, kolikor teh predmetov ne zadeva imenoma čolni postavek prosto iz 8 Lan in konoplje, surove, gojene, otrte ali omikane, tudi tulje in drugi odpadki — prosto 9 a) Pšenica 100 kg 3.50 b) a) n 3.50 P) Oves n 2.80 7) n 2.— *) Sočivje 1.50 «) Druga ne posebe imenovana žita n 1.— Ječmen n 2.- d) a) Ogerščica (repka), oljnata semena, mak, sezam, zemeljski oreški in drugjé ne imenovani oljnati sadovi i* 2,— iz e/ Turščica (koruza) jt 1.60 iz f) Slad (sladovan ječmen) » 3.60 9) Janež, korijander, komorač in kumin n 3 — hj Grozdje, sveže (frišno), za uživanje (namizno grozdje) n 4.— Po pošti dohajajoče pošiljatve namiznega vinskega grozdja s 5 kg kosmate teže ali menj prosto Drugačno sveže vinsko grozdje 100 kg 10,- Drugačno sveže vinsko grozdje (grozdje od trgatve), v sodih ali kôtlovskih vozovih zmaščeno, pripušča se, brez ozira na to, ali je že začelo vreti — ako zmaščena masa obseza vse dele sadeža, poleg soka torej tudi še grebene, peljke in lupine (kožo, luš-čine) — po colnem postavku 4.— k) Cvetlice in listi, sveži, za kite (šopke) iu za okraševanje; rastline, - . žive, in rastlinski deli; deteljno, nemskodeteljno, esparsetno seme; zelenjava (prikuha) in vrtnina, sveža; krompir; sadeži, sveži, ne imenovani (razen grozdja in južnih sadežev), in drugi pridelki poljedelstva, drugjé ne imenovani ! prosto Številka obče nemške čolne tarife, veljajoče ob času, ko je bila pogodba sklenjena Na z i vil o predmetov Merilo Čolni postavek v markah 10 aj Zeleno in drugo prirodnobarevno, navadno otlo steklo (stekleno posodje), niti stiskano, niti brušeno, niti udrgnjeno, tudi navadno zvrbovjem, sitjem, slamo ali trstovino opleteno; steklena masa; surovo optično steklo (flintovo, kronsko steklo); surove, re-brovite lite ploče (strešno steklo), loševa in steklinska masa; steklene cevi in steklene paličice brez razlike v barvi, kakor se rabijo za narejo biserov in za umetalno steklarstvo .... 100 bi/ 3,— bj Belo otlo steklu, nevzorčano, nebrušeno, neudrgnjeno, nestiskano ali samo z ubrušenim ali vdrgnjenim zamaškom, dnom ali robom 100 kg kos- ) mate teže f 8.— d) 1 Steklo za zrcala, surovo, nebrušeno 100 kg 3,— iz 2 Plosko steklo (za okna), barvovito 100 kg kos- j mate teže j 24,— Opomnja: Srednjeveške šipe („Butzenscheiben“) . . 100 kg kos- ) mate teže j 12.- Oveski za lestence iz stekla, stekleni gumbi (z ušesci ali brez njih), tudi barvani; masivno belo steklo, ne posebe imenovano; stiskano, brušeno, glajeno, udrgnjeno, rezano, jedkano, vzor-čano (muštrano) steklo, kolikor ne spada pod d ali f . . . . 100 kg 12,— Opomnja k c: Steklene pločice, stekleni biseri, stekleni loš, steklene kaplje, tudi barvane n 2,— f) 1. Barvovito steklo, razen pod a, d in e obseženega, tudi stiskano, brušeno, glajeno, udrgnjeno, rezano, jedkano, muštrano (vzor-čano) « 15.— 2. Steklene pločice, stekleni biseri, stekleni loš, steklene kaplje, stekleni gumbi (z ušesci ali brez njih), vse to barvano, posrebreno ali pozlačeno n 15,— 3. Drugačno malano ali pozlačeno (posrebreno) steklo ; steklena litina (nepristni surovi kameni) nezajeta n 20,— 1. Stekleno in loševo blago v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor vsled tega ne spada pod št. 20 , 24.— Opomnj a k f: Mlečno steklo in alabastrovo steklo, nevzorčano, nebrušeno, neudrgnjeno, nepomalano, nestiskano ali pa samo z ubrušenim ali vdrgnjenim zamaškom, dnom in robom 10-— 11 iz a) Konjska žima, surova, mikana, parjena, barvana, tudi kodrana, predena; ščetine, surovo posteljno perje — prosto iz f) Perje za postelje, osnaženo in pripravljeno — prosto 12 a) Kože, surove (zelene, soljene, povapnjene, suhe) za napravo usnja, tudi brez dlake — prosto 13 iz o j Lesno oglje — prosto bj Lesno lubje in strojarsko čreslo — prosto e) Les za stavbo in za rabo : 1. Surov ali samo v prečno mér sè sekiro ali žago obdelan ali gozdno obdelan, z lubjem ali brez lubja; hrastove doge za sode . . . 100 kg ali 1 trden meter —.20 1.20 ti. 1 V mér podolžne osi otesan ali kako drugače, ne gozdno obdelan, pripravljen ali zdrobljen; doge, ki ne spadajo pod 1.; neo-beljenekošne vrbe in protje za obroče; pesta, platišča in špiee . 100 kg ali 1 trden meter —.30 1.80 3. V mér podolžne osi žagan; ne ostružcue deske; žagan robat les in druga žagana in rezana lesovina 10O kg ali 1 trden meter —.80 4.80 Številka obče nemške čolne tarife, velja- Čolni joče ob času, Naziv à 1 o predmetov Merilo postavek ko je bila pogodba skle- v markah njena iz d) Groba, surova, nebarvana sodarska, strugarska. mizarska in samô stružena lesovina in kolarski izdelki, razen pohištva iz trdega lesa in oplatičenega (furniranega! pohištva; obeljene košne vrbe, grobo kolarsko blago, ne barvano, ne strojeno, ne lakovano, ne glajeno, in ne pokoščeno (firnaženo) 100 hj 3 — Pletenina iz tresâk, nebarvana J» 1 — Rožene ploče in surove, samo rezane koščene ploče * 1-50 e) Les v rezanih oplaticah (furnirjih) ; neklejani, nestrojeni deli za parketna tla « 5-— hf) Leseno pohištvo in pohištveni deli, ne pod d in y obseženi, tudi v posameznih delih v zvezi z neplemenitimi kovinami, z usnjem v čreslu strojenim, steklom, s kameni (razen plemenitih inpolplemenitih kamenov), kamenino, fajanso ali porcelanom; drugo mizarsko, strugarsko in sodarsko blago, in kolarski izdelki, ki so barvani, močeni (strojeni), lakirani, glajeni, po-koščeni ali tudi v posameznih delih z gori imenovanimi tvarinami podelani ; sklejeni, tudi furnirani (oplatičeni) parketni deli, nevloženi; grobe, nebarvane igrače » 10-- Leséne cévke, barvane * 5-— n g.' Lična lesovina (z vloženim ali rezbarskim delom), lično košarsko blago, kakor sploh vse pod d, e, f in g ne obseženo blago iz rastlinskih ali živalskih rezbarskih tvarin, izvzemši želvovino, slonovo kost, biserno matico, jantar, gagat in jet; tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor vsled tega ne spadajo pod št. 20.; lesni bron * 30’— Bronane, pozlačene ali posrebrene letve in okvirji; lesene igrače, izvzemši one, ki spadajo pod f, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor vsled tega ne spadajo pod št. 20 24-— Pletivo iz tresàk. barvano; pohištvo iz zakrivljenega lesa z okra- šeno tiskanimi deli, in okrašeno tiskani pohištveni deli (taka sedàla, i. t. d.) 10 — Opomnja 2. k 13 y) Tiskani roženi gumbi n 30 — 14. Hmelj, tudi hmeljeva moka 100 kg ( kosmate težej 14 — 1 iz 15 a) 1. Orodje, glasbeno, izvzemši, klavirje, pijanine, harmonije in taka tipalna glasbila, toda vštevši cerkvene orgije 100 hj 20’— 18 c) Oblačila in životno perilo, gotovo, tudi nakitno blago, drugačno, kolikor ni imenovano pod d in e . 300-— f> 2- Moški klobuki iz polsti, opremljeni in neopremljeni »t 180'— 3. Ženski klobuki opremljeni, razen če so iz polsti 1 kos 1-— Ženski klobuki iz polsti, opremljeni » —■80 4. Klobuki, ne posebe imenovani, opremljeni in neopremljeni . . . V —■20 19. Baker in druge ne posebe imenovane neplemenite kovine, zlitine iz neplemenitih kovin, drugje ne imenovane, in blago iz njih: 1 Rokavice ... 100 kg 100— 22 Lanena preja, platno in drugo platneno blago, t. j. preja in tkanina ali na stanu pleteno blago iz lanenega prediva ali drugih rastlinskih prediv, izvzemši pavolo: a; 1’reja, inebarvana, netiskana, nebeljena, tudi taka sukana preja iz jute ali maniljske konopnine: 1. do št. 8. angleške 9 5 — 2. črez št. 8. do št. 20. angleške rt 6 - 3. črez št. 20. do št. 35. angleške n 9 — 4. črez št. 35. angleško 9 12 — b) Preja, barvana, tiskana, beljena, tudi taka sukana preja iz jute ali maniljske konopnine : 1. do št. 20. angleške 7» 12 — 2. črez št. 20. do št. 35. angleške t 15 — 3. črez št. 35. angleško 1 20-— e) Pripravljena šivalna preja: sukanec, pod a, b in d ne imenovan . . 7) 36 — d) Pripravljen šivalni sukanec 9 70— e) Vrvarsko blago : 1. vrvi tanke in debele, tudi beljene ali pokotranjene n 10 — L2. vsakovrstne, izvzemši pod 1. imenovane rt 24— o Platno, cvilih, drilih, nebarvan, netiskan, nebeljen: l. Do TO niti v osnovi in otku skupaj na štirjaško tkaninsko ploskev po štiri štirjaške centimetre; odeje za noge iz maniljsko-ko-nopnih, kokosovih, jutovih in podobnih vlaken, ne barvane . rt 12— 2. z 4-1 do 80 nitmi v osnovi in otku skupaj na štirjaško tkaninsko ploskev po štiri štirjaške centimetre ; odeje za noge iz manilj-sko-konopnih, kokosovih, jutovih m podobnih vlaken, barvane 24— 3. z 81 do 120 nitmi v osnovi in otku skupaj na štirjaško ploskev tkaninsko po štiri štirjaške centimetre 9 30— 4. z več kakor 120 nitmi v osnovi in otku skupaj na štirjaško tkaninsko ploskev po štiri štirjaške centimetre 9 60— g) Platno, cvilih, drilih, barvan, tiskan beljen, tudi iz barvane, tiskane, beljene preje tkan: l. do 120 niti v osnovi in otku skupaj na štirjaško ploskev tkaninsko po štiri štirjaške centimetre 9 60— 2. z več kakor 120 nitmi v osnovi in otku skupaj na štirjaško ploskev tkaninsko po štiri štirjaške centimetre n 120— 3. Damast vsake vrste 9 150— k) čipke iz sukanca 7) 600— 24 a) Papir, popisan (akti, rokopisi); knjige v vseh jezikih, bakrorezi, rezi drugovrstni, kakor tudi lesorezi ; kamenotisi in fotografije ; zemljepisne in morske karte ; muzikaljje prosto ‘ iz b) Slike in risanfne, tudi vezane; kipi iz mramorja in drugega kamena; kipi iz kovine, najmenj v prirodni velikosti — prosto Številka obče nemške čolne tarife, veljajoče ob času, ko je bila pogodba sklenjena Nazivâlo predmetov Merilo Čolni postavek v markah 25 iz e) 1. Vino in mošt, v sodih prihajajoče 100 kg 20'— Rudeče (črno) vino in mošt za rudeče (črno) vino, za zboljšanje, pod prigledom 7) 10'- Vino za .konjak“ pod prigledom n 10 — f) Surovo maslo, tudi umetalno 71 16’— h g) i- Meso, klano, sveže, izvzemši svinjino 11 15’— Svinjina, klana, sveža, in meso, pripravljeno, izvzemši slanino (Špeh), svežo ali pripravljeno 9 17’— 2. v Ribe, s kisom (octom), oljem ali začimbami pripravljene, v sodih prihajajoče 9 12'— 3. Perutnina vsake vrste, ne živa J! 12 — Divjačina vsake vrste, ne živa n 20 — h) Sadje (južno sadje): iz 1. Sveže pomosine, citrone, limone, pomeranče, granati, dateljni, mandeljni • 4— iz 2. posušene smokve, rozine in korinte n 8 — iz 3. posušeni dateljni, mandeljni, pomeranče, granati v 10- iz i) Paprika n 4'— o) Sir vsake vrste n 20 — PJ 1- Konfitüre, cukrovina, kolači (gubanice) vsake vrste; s cukrom, kisom, oljem ali drugače, sosebno vsi v steklenice, pušice i. t. r. vloženi, sparjeni ali tudi vsoljeni sadeži, začimbe, zelenjava in drugi použitni predmeti (gobe, gomoljike, perutnina, morske živali i. t. r.); pripravljena goruščica; kapre, paštete, pomake in drugi podobni predmeti bolj gosposkih pojedin 60 — Olive 9 30 — V kis (ocet) vložene ali vsoljene ogorke (kumare [tako zvane zno-jemske kumare]) s primešanimi začimbami št. 25. i ali pa tudi z malimi primesmi druge prikuhe, v sodih, vrčih, loncih, steklenih posodah i. t. r 9 4-— iz 2. Sadje (ovočje), semena, jagode, peresa, cvetovi, gobe (jurčki), prikuha, vse to posušeno, pečeno, stolčeno, samo vkuhano ali osoljeno, vsi ti izdelki, kolikor niso obseženi pod drugimi tarifnimi številkami; šoki od'sadja, jagod in repe, za vživanje brez cukra vkuhani n 4’— Sveže in posušene lupine južnega sadja; rožiči, tudi zmleti . . . 9 i — Nezrele pomeranče, tudi v slanico (solno vodo) vložene n 2-- Suhi orehi, zrel kostanj, pineljke n 3 — i) Mlinski izdelki iz žita in sočivje, namreč zdrobljeno ali izluščeno zrnje, kaša, pšeno (zdrob), pira, moka ; navadna peka (pekovo blago) n 7-30 ») Riž, olupljen in neolupljen rt 4-_ 20 iz a) Oljično olje (olje za jed) v steklenicah ali vrčih . 10 — iz bj Oljično olje (olje za jed) v sodih * 3-- iz d) Oljično olje v sodih, uradno denaturovano — prosto iz f) Ricinovo olje v sodih ali pločevinskih posodah po 15 kilogramov kosmate teže najmenj 100 A —.50 cj Zgubani strešniki (korci), postekljena strešna opeka in zidni kamen; glinene (ilovej skriliee ; arhitektonski okraski, tudi iz terakote ; postekljene cevi; ploče, vrči in druge posode iz navadne kamenine ; navadne pečnice (kahle) ; lončene pipe ; postekljena lončenina (lončarska posoda) * 1,— d) topilniki; „mufle*, .kapsule“, retorte, nepregorne cevi in ploče . . » 2,- B) 1. Druga lončenina, izvzemši porcelan, in porcelanu podobno blago: enobarevna ali bela: lično blago iz terakote i 8,- iz 2. dvo- in večbarevna, obrobljena, tiskana, poslikana, pozlačena, posrebrena » 16,— Opomnja: Ploče za pokrivanje tâl in stén, z vzorci opravljene, tako da so vkup stisnjene raznobarevne ilovnate mase, ne postekljene T) 3,- fj l. Porcelan in porcelanu podobno blago (parijan, jaspis i. t d.) : belo t 10.— 2. barvovito, obrobljeno, tiskano, poslikano, pozlačeno, posrebreno S 20,— Porcelan in porcelanu podobno blago v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor vsled tega ne spada pod št. 20 ■ 24,— 39 aj 1. Konji 1 glava 20.— Opo mnje: Konji do 2 let » 10,— Žrebeta, ki hodijo za kobilo — prosto Številka obče nemške čolne tarife, veljajoče ob času, ko je bila pogodba skle-njana Nazivàlo predmetov Merilo Čolni postavek v markah bj Biki in krave 1 glava 9- — c) Voli ?» 25-50 d) Opomnja: Za prebivalce mejnega okraja se smejo pod posebnimi prigledi, katere predpiše zvezni svèt, vprežni voli od 2*/a do 5 let vpuščati proti colnemu postavku 20 marek od glave, ako se dâ dokazati, da so potrebni za lastno gospodarstvo. Junad do 2'/a leta stara 9 5 — e) Teleta izpod 6 tednov 9 3-— f) Prašiči 9 5-— 9) Prašički izpod 10 kilogramov 9 1 — h) Ovčja drobnica „ 1 — i) Jagnjeta 9 —■50 40 a) Grobo netiskano voščeno platno (ovojno platno) 100 kg 10 — 41 a) Volna, tudi živalska dlaka, drugje ne imenovana, in pa blago iz nje: Volna: surova, barvana, zmleta; dalje dlaka: surova, mikana, parjena, barvana, tudi kôdrana prosto iz c) 3. «) Preja, tudi z drugimi predivnimi tvarinami, izvzemši pavolo, mešana : druga preja: surova, enovita 100 kg 8‘— ß) surova, dvojnata .... 9 10 — iz d) 4. Blago, tudi v zvezi s pavolo, lanenino ali kovinskimi nitmi : netiskane polsti, kolikor ne spadajo k št. 2.; netiskano polsteno in nogavičarsko blago, nožne odeje, tudi tiskane, iz volne ali druge živalske dlake, izvzemši govejo dlako in konjsko žimo, tudi v zvezi z rastlinskimi vlakni in drugimi predivnimi tvarinami 9 100 — 5. «) netiskano sukneno in prteno blago, kolikor ne spada pod številko 7. ali 8.: nad 200 g na štirjaški meter tkaninske ploskve težko 9 135 — ß) po 200 g ali menj na štirjaški meter tkaninske ploskve težko . . . 220-— Priloga B. (Coli ob uvozu v avstrijsko-ogerski čolni okoliš.) Številka obče avstrijsko-ogerske čolne tarife, veljavne ob Sasu, ko se je pogodba sklenila Nazivâlo predmetov Goldinarjev v zlatu na 100 kg 9 Smokve (fige): a) sveže (frišne) 1-— b) posušene 1 — 11 Citrone, limone, pomeranče prosto 12 Citrone, limone, pomeranče, vložene v slanico; pomeranče, nezrele, drobne; olupki od pomeranč in citron prosto 13 Dateljni, pistacije 12'— 14 Mandeljni : a) suhi, v lupinah ali brez lupin 5-— b) nezreli, v lupinah 1-50 15 Pineljke (cerenjevi oreški), ne oluščene; rožiči, kostanj, lazeruoli; rajska jabolka, (židovska jabolka, Adamova); olive sveže, posušene ali vsoljene 2-- 16 Pineljke (cerenjevi oreški), oluščene ; granatna jabolka 12'— iz 28 llajž (riž), oluščen in lomljen 1-50 29 Grozdje, sveže, za na mizo (v tovorcih, težkih 5 kg ali menj) 2-— 30 Orehi in lešniki, posušeni ali brez oblatovja 1-50 31 Fina namizna zelenjava, sveža prosto iz 32 a) Zelenjava ne posebej imenovana, sveža prosto iz 32 61 Zelenjava ne posebej imenovana: posušena ali pripravljena (sušena, stisnjena, razrezana, v prah stolčena ali drugače zdrobljena; vseljena ali v kis vložena v sodih) 2'— Sok iz citron prosto iz 34 Komorač, kumina, deteljno semenje, gorušično semenje in semenje, ne posebe imenovano . prosto 35 Sveže cvetlice okrasnice in olepševalno listovje, rezano prosto 35 (bis) Žive rastline ; —•50 Potrošnikove ali cikorijne korenine, posušene (ne žgane) -•75 iz 36 Rastline in rastlinski deli, ne posebe imenovani, sveži ; prosto 37 Rastline in rastlinski deli, ne posebe imenovani, posušeni ali pripravljeni (v prah stolčeni ali sicer zdrobljeni ali barvani) prosto 38 39 Hmelj, tudi hmeljeva moka (lupulin) Voli 7*— kosmat« težo od glave 12-75 40 Biki 4-— 41 3-— 42 2-50 43 Teleta 1-50 iz 44 Ovce (tudi ovni, skopci ali koštroni) —•60 iz 45 Jagnjeta in kozliči -•25 46 Prašiči nad 10 kg težki 1-50 (8lov«nl»ch.) 12 Številka obče avstrijsko-ogerske čolne tarife, .veljavne ob času, ko se je pogodba sklenila Nazivâlo predmetov Goldinarjev v zlatu na 100 kg 47 Prašički, težki 10 kg ali menj od glave —•30 48 10'— Opomnje: 1. Konji do dveh let 5*— 2. Žrebeta, ki hodijo za materjo prosto 49 Mule, mezgi in osli prosto iz 50 Perutnina vsakovrstna: a) prosto b) na 100 kg J 3 — 51 Ribe, sveže ali frišne ; raki rečni in potočni ; polži, sveži, škampi (nephrops norvégiens) prosto 55 Jajca perutninska prosto iz 56 čebelni uli ali panji z medom in voskom prosto 60 Kože, surove (zelene ali suhe, tudi soljene ali vapnjene, vendar ne dalje ob- delane) prosto 61 Dlake in lasje vsake vrste, surovi ab pripravljeni (in to mikani, parjeni, barvani ali strojeni, tudi v kodrih); ščetine prosto 62 Perje, ne posebe imenovano (tudi za postelje ali v pernice, peresne cevi); okrasno perje, ne prirejeno prosto iz 67 Parafin • 5*— ! 70 Palmovo olje in olje iz kokosovega oreha, strjeno ; rastlinski loj i — n Oljično (laško) olje, čisto, v sodih, mehovih ali mehurjih 2-40 Olje makovo, sezamovo, arahidno, žirovo, solnčnično in iz bombaževega semena (kotonovo olje), mešanice oljičnega olja z drugimi mastnimi olji, v sodih, mehovih in mehuijih 4'— 73 Laneno olje v sodih, mehovih in mehurjih 2-4» Repno olje in druga ne posebe imenovana mastna olja, v sodih, mehovih, in mehurjih 4**— Opomnja k št. 72. in 73.: Oljično, ricinovo in arahidno olje v sodih, mehovih in mehurjih, pod uradnim prigledom narejeno ljudem popolnoma neužitno, ob odpravi po posebe za to pooblaščenih colnijah —•80 74 Olja, mastna, v steklenicah in vrčih . 10 — 78 a) Ocet za jedi v sodih 4 — 82 Testovje, takozvano italijansko, (t. j. rezanci ali lazanji in enakšni ne pečeni močnati izdelki) col za moko 83 Meso, sveže (frišno) ali pripravljeno, to je vsoljeno, posušeno, ovojeno ali preka- j eno, v razsol dejano ...... 6*— 84 Mesene klobase 16-— 85 10'— 87 Ribe, izvzemši slanike, vsoljene, prekajene, posušene 3'— 88 Ribe, pripravljene (marinirane ali v olje vložene itd.) v sodih 15-- 92 Vse v pušice, steklenice i. e. r. vložene in hermetično zaprte užitne stvari (razen imenovanih pod št. 89. in 91.) 35'— 93 Jedila, ne posebe imenovana 35- 96 Oglje lesno, rupa (šota) in oglje od rupe, ligniti in premog, kôks in vsa iz teh tvarin umetalno narejena trda goriva prosto 1 Številka obče ■j avstrijsko-1 ogerske čolne tarife, ve-I'ljavne ob času, j ko se je po-Igodba sklenila Nazivâlo predmetov Goldinarjev I v zlatu na I 100 kg I " Rogovi, rožene šipe in špice, parklji, noge, kopita ; kosti, krojene, stegnjene ali rezane prosto iz 101 Koralde, surove, tudi vrtane, vendar ne brušene prosto 102 Kamenje, surovo ali samo obsekano ali žagano; rude, tudi prinapravljene . . . prosto ; 103 Prsti ali zemljine in rudninske tvarine : s a) surove k prosto b) žgane, splaknjene ali zmlete: ; l. barevne prsti —.50 j 2. druge vse te reči, kolikor niso obsežene v kakem drugem razredu tarife. prosto iz 104 Sok iz sladkega korena 4-— j iz 106 Voda pomerančnega cvetja in podobne dišeče vode (brez vinskega cveta) . . . 6-— ! 107 Olja hlapna : I ^ olje jantarno, jelenorožno, kavčukovo, lovorovo, rožmarinovo in brinovo . . . 6’— 1 b) drugačna 15— \ 108 Octi, tolšče in olja, dišavna, v ovojkih najmanj 5 kg težkih 10— 109 Barevni les : a) v kladah prosto ! b) zdrobljen (t. j. rašpan, zmlet, razrezan) —•75 c) zdrobljen, kvašen —•75 110 Lubje ali skorje, korenike, listje, cvetje, plodovje, ježice, šiške itd., tudi razrezane, zmlete ali sicer zdrobljene, za barvilo ali strojilo prosto iz 112 lzleček (ekstrakt) iz kostanjevega lesa 1-50 : 113 Orselj, persio; indigo; košenilja prosto Izlečki strojilni in barvllui, ne posebe imenovani 1-50 114 Deget (kotran) vsakovrsten, razen iz rjavega oglja in skriljevca prosto ; iz 115 Smola, navadna: pegla ali kolofon; smola, izvzemši kotranovo smolo iz premoga prosto Kotranova smola iz premoga —•20 I h 117 Smolno olje 1— ! na Kopalova smola, damarova smola, šelak, gummi arabicum, gummi-gedda, gummi-senegal, gummigutti, tragantgummi ; gume, smole in gumovite smole, pri-rodni balzami in rastlinski šoki, ne posebe imenovani (vštevši mano) . . . prosto Bombaževe preje : 1 124 enovite, surove!: aj 6-— b) črez čt. 12. do št. 29. angl 8— ! 124 (bit ) dvojnate, surove: j aj do št. 12. angl 8— b) črez št. 12. do št. 29. angl 10— Številka obče avstrijsko-ogerske čolne tarife, veljavne ob času ko se je pogodba sklenila Nazivâlo predmetov Goldinarjev v zlatu na 100% 125 enovite ali dvojnate, beljene ali barvane : a) do št. 12. angl 12 — b) črez št. 12. do št. 29. angl 14 — 126 na tri ali več stremen, surove, beljene ali barvane 24-— iz 127 Preje, pripravljene za prodajo na drobno 35-— Bombaževo ali pavolnato blago (bombaževina) : 128 ! a) Navadno, gladko, t. j. tkanje iz preje št. 50. in niže, na 5 mm v kvadratu štejoče po 38 niti ali menj, gladko, tudi priprosto v križ tkano : surovo 32-— b) beljeno 40 — c) barvano 50'- ! d) mnogobarevno tkano, tiskano 60’— 129 Navadno, vzorčano, t. j. tkanje iz preje št. 50. in niže, na 5 mm v kvadratu po 38 niti ali manj štejoče, vzorčano : •0 surovo 40’— bj beljeno 50'— <0 barvano 60'— d) na mnoge barve tkano, tiskano 70-— 130 a) Debelo gosto, t. j. tkanje iz preje št. 50. ali pod št. 50., na 5 mm v kvadratu čez 38 niti štejoče: surovo 50-— b) beljeno . 60-- c) barvano 70'— na mnoge barve tkano, tiskano 80-— \ 131 Fino (lično), t. j. tkanje iz preje črez št. 50. vštevši do št. 1()0.: <0 surovo 70'— ; b) beljeno, barvano, na več barev tkano ali tiskano 1(K)-— 132 Najličnejše ali najfinejše, to je tkanje iz preje črez št. 100.; tulji (bobbinets, peti-nets, takšno tkanje za pregrinjala in mreže za na pohišno opravo) ; blago v zvezi s kovinskimi nitmi 140’— Opomnja: Okoréle mreže, bobinetom podobne 50'— 133 Vezene tkanine ; čipke ali špice . . 225 — 134 Žameti in žametasta tkanina (z narezanim ali nenarezanim tenčičnikom ali flo-rom); trakarsko, pasarsko in gumbarsko blago 85 — 1 Na stanu pleteno blago • 75 •— 135 Stenji; opasila, gonilni jermeni, mehovi; mreže in vrvi, grobe . . 24 — iz 136 Lan in konoplje, surove, gojene, otrte, omikane, beljene in odpadki od lami in konopelj ... prosto Lanena preja: 137 Preja iz lanenega in konopnega prediva; preja, ne posebe imenovana: a) enovita, surova 1-50 b) enovita, beljena, lužena ali barvana 5 — c) sukana 18-— Številka obč< avstrijsko-ogerske čoln tarife, veljavne ob času ko se je pogodba sklenil; B Nazivâlo predmetov > Goldinarjev v zlatu na 100 kg 138 Preja iz jute: a) enovita, surova P50 b) sukana, beljena, lužena ali barvana 5 — Laneno blago: 139 Sivo ovojno platno, to je gladka, groba, tudi prosto na križ delana tkanina brez vzorcev, iz konopnega ali lanenega prediva, ki nima nad 5 osnovnih niti na 5 mm ; tudi gotove vreče iz takega platna fr— Opomnja: Že rabljene oznamenjene vreče iz sivega ovojnega platna, katere se uvažajo, da se sè žitom napolnijo in napolnjene v dveh mesecih zopet izvažajo, s pogoji in prigledi, ki se ustanové ukazoma prosto 140 Laneno blago, nevzorčano, surovo, do 20 osnovnih niti na 5 mm 12'— 141 Lanéno blago, nevzorčano, beljeno, barvano, na več barev tkano, tiskano : do 10 osnovnih niti na 5 mm 20-— bj 11 do 20 osnovih niti na 5 mm 40 — m Lanéno blago, vzorčano, do 20 osnovnih niti na 5 mm : aj surovo 40 — bj beljeno, barvano, mnogobarevno tkano ali tiskano .... 80-— c) damast, vsakovrsten, tudi surov 80-— 143 Lanéno blago, nad 20 osnovnih niti na 5 mm štejoče 80-— 144 Batisti; gazi, linoni in druga negosta tkanina 120-— 14(i čipke ali špice in okrajci (kante) 300 — Vezene tkanine 200- - iz 147 Pasarsko, gumbarsko, trakarsko in na stanu pleteno blago 80-— Tkanine iz jute : 148 Tkanina za vreče in ovijala iz jute, surova, nebeljena, nebarvana, nevzorčana, tudi priprosto na križ delana, ne več kakor 5 osnovnih niti na 5 mm obsegajoča, in pa gotove vreče iz nje Opomnja : Že rabljene oznamenjene vreče iz jute, katere se uvažajo, da se sè žitom napolnijo in napolnjene v dveh mesecih zopet izvažajo, s pogoji in prigledi, I ki se ustanové ukazoma | prosto 149 Tkanina za na pohišno opravo in za oblačila, tapete, in pa vse tkanje iz jute v zvezi z drugimi rastlinskimi predivi, tudi z bombažem, če v številu niti juta premaguje, tudi takšno tkanje iz jute vezeno ali v zvezi s kovinskimi nitmi 40'— 150 Tkanina iz jute, ne posebe imenovana; odeje za noge in vozove ; dolge prosti-race'iz jute in drugih ne posebe imenovanih rastlinskih prediv, tudi beljene, barvane, tiskane, vzorčane 12'— 151 Vrvarsko blago: a) Vrvi, konopci, tudi beljeni, pokotranjeni 5'— iz b) Motvozi . . 18'— Številka obte avstrijsko-ogerske čolne tarife veljavne ob času, ko se je pogodba sklenila N a z i v à 1 o predmetov Goldinarjev v zlatu na 100 ky 152 Volna, surova, prana, grebenana, barvana, beljena, mleta in v odpadkih . . . prosto 154 Volnene preje (iz volne ali živalske dlake) in vigonjske preje: iz b) mohairska preja, alpacca-preja (tudi woW/crf-aipacca-preja) in ženapna preja ; vse te enovite ali dvojnate, surove, ob uvozu preko posebe za to pooblaščenih colnij 1-50 «J preje, ne posebe imenovane, surove, enovite: 1. do št. 45. metrične 8-— 2. nad št. 45. metrično 10— d) preje, ne posebe imenovane, surove, dvojnate, ali v več stremenih; 1. do št. 45. metrične 12— 2. nad št. 45. metrično 14— e) preje, ne posebe imenovane, beljene, barvane, tiskane, enovite: 1. do št. 45. metrične 12— 2. nad št. 45. metrično 14— fj preje, ne posebe imenovane, beljene, barvane, tiskane, dvojnate ali v več stremenov: 1. do št. 45. metrične 16— 2. nad št. 45. metrično 16— 150 Pogrinjala podnožna (prostirače) : b) drugačna, tudi tiskana 50— 158 Volnena tkanina, ne posebe imenovana: «) črez 500y na 1 kvadratni meter težka 50- b) 500g do 200 tj na 1 kvadratni meter težka 80— c) 200(7 ali manj na 1 kvadratni meter težka, tudi tiskana 110— 169 Žameti in žametasta tkanina (z narezanim ali nenarezanim tenčičnikom) ; tra-karsko, pasarsko, gumbarsko in na stanu pleteno blago 85— 100 Tiskana volnena tkanina (izvzemši pod št. 156.6), 158. c) in 159. imenovano) . 80— 1026/ Polsti ali klobučine, drugačne, in blago iz njih, oboje netiskano . 50— 103 Svilna galeta (kokoni), svilni odpadki, nepredeni prosto 105 Svila ali Žida, odmotana ali predena (fllirana), tudi sukana: a) surova prosto 166 j Floretna svila (svilni odpadki, predeni), tudi sukana: <0 1 surova ali beljena prosto 108 Svileno blago ali svilenimi, vezena ali s kovinskimi nitmi; tulji, gazi, blonde, čipke ali špice (ogrinjalke iz njih) 500— Obšivni predmeti iz svilenih ali polsvilenih vrvic, motvozcev, šenilj i. e. opaskov podelani 100— 169 j Sama svilenina, t. j. blagô samo iz svile ali florete: «J gumbarsko in pasarsko blago 300— bj vsesvilene gladke tkanine in armure 200— drugo vsesvileno blago 400— Številka obče avstrijsko-ogerske čolne tarife, veljavne ob času, ko se je pogodba sklenila N a z i v à 1 o predmetov Goldinarjev v zlatu na 100 kg 170 Polsvilenina, t. j. vse ne pod št. 168. imenovano blago, katero ima poleg svile ali florete še kako drugo predivno tvarino v sebi, in sicer: a) žameti in žametasti trakovi 300'— b) drugačna polsvilenina Opomnji: 1. Prav grobe tkanine iz surove preje svilnih odpadkov, podobne sivemu ovojnemu platnu, ki se uporabljajo za ožimala, čistilne cunje itd., tudi če 225'— imajo po nekaj barvanih niti 2. Svila, ki je zapredena v prejo iz druge predivne tvarine, ter jej ne dela ovitka ali se ne vleče zdržema po celi dolžini prejne niti, ne jemlje se v ozir pri tkaninah iz take preje. 24'— 174 Moški klobuki iz polsti ali klobučine, tudi opremljeni 90- iz 175 Klobuki iz slame, lesnih treščic, trstovja, sitja, ribje kosti in palmovih vej : od kosa a) brez opreme —•10 b) opremljeni —•20 Ženski klobuki iz polsti, opremljeni —•40 cj Ženski klobuki iz polsti, nakičeni —•40 iz 176 Ženski plašči in ovojniki iz volnenega blaga z opravo (podvlako, nakitom i. e. r.) na 100 kg iz svilenine številke 168., 169. in 170 Perilo, izvzemši nakičeno perilo, zacoluje se po poglavitni sestavini z davkom 40%. 250'- iz Vila) Metle iz ločja (saggina), z ročajem ali brez njega 1-50 bj Navadne ščetke (krtače), metle in grobi čopiči (pemzeljni), t. j. iz ščetin, rajžove slame, piasave in drugih živalskih ali rastlinskih tvarin, tudi opravljeni z lesom ali železom, nebarvani brez politure ali laka; drugačni 8-- 178 Lesena rešeta, gotova, z dnom iz lesene pletenine ali železne žice; lesena dna od sit (rešet) 8-— iz 179 Čopiči, lični, iz nadalje prirejenih (beljenih, brušenih itd.), ščetin ali dlake (ribji čopiči), kakor taki iz preje, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne spa- dajo med više obloženo kavčukovo, usnjeno, koščeno, kovinsko ali drobno blago 20'— 181 Štorje (prostirače) za pod noge iz slame, ličja, trstovca, kokosovih vlaken, trav, tudi haluge, trstja, lesenih tresâk, trstovca za stole, korenin i. e. r.: a) nebarvane 3 — \ '0 barvane . . 5 — iz 183 Povresla (vezém podobne slamnate pletenine vsake vrste) ne v zvezi z drugimi tvarinami Pletenine iz treščic (viter) za dna rešetom, za klobuke, namizna pogrinjala itd.: 2,— 1. nebarvane -•50 5 — 185 Papirščina (papirno testo), beljena ali nebeljena: <0 iz cunj (polovičnina) prosto b) iz lesa, slame, esparta in drugih vlaken —•50 18« Siv pivni papir, rapav papir za ovijala, nebarvan 1-50 Številka obče avstrijsko-ogerske čolne tarife, veljavne ob času, ko se je pogodba sklenila Nazivâlo predmetov Goldinarjev v zlatu na 100% Kotranova in kamenena lepenka, slamnata lepenka 1.— Navadna lepenka, izvzemši spredaj imenovano —.50 187 Ovojni papir, uglajen ali barvan, lakiran, z degtom (kotranom) prevlečen . . . 1.50 iz 188 Treske za tiskanje; leskeča in usnjasta lepenka 3,— 189 Papir, neklejan, navaden (debel siv, polbel in barvan); ves neklejani tiskarski papir 3.— 190 Papir, ne posebe imenovan 3,— 191 Litografovan, tiskan ali črtan papir, za devize, etikete, vozne liste, račune itd. prirejen papir; papir za risanje, pavzni papir; albuminski-papir, gelatinski papir, pergamenski papir, papir za bakrotisek, pisan papir ; slikarski karton 5.— 192 a) Zlati in sreberni papir in papir sè zlatimi in srberniini vzorci (pristen ali nepristen, tudibronan); stiskan ali prebit papir, proge iz téh vrst papirja; papir in lepenka s prilepljenim platnom (tudi bombaževim) ; 10,— V Tapete 18,— 193 a) Tvorilarska dela iz kamenenega kartona, asfalta ali podobnih tvarin ne namazana niti lakirana, tudi v zvezi z lesom ali železom 2,— 194 Papirnato blago, t. j. blago iz papirja, iz kartona, iz papirne mase ali iz mase lesenih vlaken, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne spadajo pod št. 195. ali med večemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blago ; klobučne podšivke iz papirja, tudi povlečene s kako tkanino . . . . 12,— 195 Nakitne papeterije; lične kartonaže; etikete in vinjete, z raznimi barvarni (kroino-litograflje); blago za igro; papirnato perilo; platnice knjigovezne s platnom (tudi bombaževim) prevlečene ; tudi v zvezi z drugimi tvarinami, ako ne spadajo med višemu colu zavezano usnjevino ali drobno blago .... 18,— 200 Mehovi in vsakovrstni gonilni jermeni, iz kavčuka ali s kavčukom, tudi z vloženo tkanino ali žico 20.— 203 Blago iz mehkega kavčuka razen blaga, pod št. 200., 201. in 202. imenovanega . 25.- Opo mnj a: Ploče in proge iz mehkega, ne vulkanizovanega kavčuka 10,— iz 206 Vkladki ali vložki za črevlje z vlepljenimi nitmi iz kavčuka 50,— Druge prožne tkanine 70.— 207 Blago iz strjene gume 40,— Blago, pod št. 203., 206. in 207. imenovano, tudi v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor ne spada med višemu colu podvrženo usnjeno, kovinsko ali drobno blago. 211 Povoščeno platno, ne posebe imenovano, tudi voščeni muselin ; potèm takozvano bukvovezno platno 25.- 215 Lakirano usnje; juhtovina; krokodilsko usnje; usnje iz kože morskega psa, in iz svinjske kože, pristno ali posnemano, barvano; črno barvano usnje za rokavice 9,- Drugo lično usnje, t. j. črno usnje, izvzemši pod št. 213. imenovane goveje in konjske kože; usnje za rokavice, kordovan, marokin, safljan in pa vsa-koršno v spredaj stoječem odstavku ne imenovano, barvano in vse bro-nano usnje, potèm usnje z vtisnjenim natiskom; pergamen 18.— Številka obče avstrijsko-ogerske čolne tarife, veljavne ob času ko se je pogodba sklenila Nazivalo predmetov Goldinarjev v zlatu na 100% 217 Usnjeno blago, lično ali fino, t. j. blago iz usnja na ireh ali zamšo strojenega, iz pergamena ali iz finega, pod št. 215. imenovanega usnja, iz voščenega ne posebe imenovanega platna ali voščenega tafeta; sedlarsko, jermenarsko in torbarsko blago iz prtenin, pod št. 210. imenovanih, beljeno, barvano, potem iz tkanin za podnožna pogrinjala (prostirače) .... 32.50 Pod št. 217. imenovano blago, tudi v zvezi s katero drugo tvarino, kolikor ne spada med višemu colu zavezano kavčukovo, kovinsko ali drobno blago. ; 218 Črevljarsko blago vsakovrstno iz usnja ali z usnjem, tudi v zvezi z robo, tkano in na stanu pleteno ali s katero drugo robo, ako ne spada med drobno blago 32-50 iz 219 Rokavice, usnjene, tudi samo prikrojene ali v zvezi s tkanino ali na stanu pleteno robo 50.— 220 Kožuhovina, prirejena, ne v oblačila podelana (konfekcijonirana): °) iz navadnih kož (i.— b) iz ličnih (finih) kož 50,— 221 Kožuhovina v obleko podelana: «J iz navadnih kož 60.— bj iz ličnih kož 150,— Opomnja. Oblačila, ne svilena, in usnjene rokavice s fino kožuhovino povlečene, podšite ali obložene (obšite), naj se štejejo za kožuhovino iz finih kož, v oblačila podelano. 222 Najniže leseno blago ilesenina), t. j. grobi izdelki sodarski, strugarski in mizarski iz lesa, tudi samo postruženo (pooblano) leseno blago in kolarski izdelki; grobe mašine (tudi stružnice stoli, valjalnice ali monge, žrnovi, preše, kolovrati in tkalske statve) ; metle iz protja ; kmetijsko, vrtnarsko in kuhinjsko orodje : a) niti barvano, strojeno, pokoščeno (fimaženo), lakirano ali polirano, niti v zvezi s kako drugo tvarino 1.50 b) surovo, vendar z okovi ali sicer v zvezi sè železom, ali neplemenitimi kovinami I 3,— oj barvano, strojeno, pokoščeno (fimaženo), lakirano ali polirano ali z zvezami, , kakor so povedane pod št. 223. b) obče tarife 5,— Barvane lesene cévke 2.50 224 Lično ali fino leseuo blago, t. j. lično strugarsko in rezbarsko blago; leseni broni; pozlačena ali posrebrena ali lično pomalana lesenina; vse ne posebe imenovano blago iz lesa, potem blago iz drugih rastlinskih rez-barskih tvarin 15,— Bronane, pozlačene ali posvebene latve in okvirji 12.— Pohištvo iz zakrivljenega lesa z okrašeno tlačenimi deli in ukrašerio tlačene sestavine pohištva (taka sedala itd.) 5.— 225 Leseno blago z lično vloženim delom (boule, intarsie) ; členkasta merila .... 30,— iz 225(bi») Košarsko blago : a) navadno (t. j. grobi koši za pakovanje, nošnjo, vozove in perilo, vrše i. e.r.), niti beljeno, strojeno, pokoščeno, lakirano ali polirano, in tudi ne v zvezi z drugimi tvarinami 1.50 b) lično, kolikor ne spada med drobno blagi 25,— (SloTtnlfoh.) 13 Številka obče avstrijsko-ogerske čolne tarife, ve-jljavne ob času, ! ko se je po-Jgodba sklenila i v à 1 predmetov Goldinarjev v zlatu na 100 kg 226 a) b) 229 a) bj iz 230 b) 230 Opomnja iz 231 232 b) 234 235 iz 237 238 239 240 241 242 a) bj c) d) « 243 iz 244 Oplatice (furnirji), ne vložene ; parkete in sestavine parket : surove ..................................................... strojene, barvane, polil ane ............................... Lesene igrače: grobe, samo postružene, izrezljane ali strugane, surove drugačne ........................................... Koščeni in roženi gumbi.................................. Za nadaljno obdelovanje pripravljeni kosi kosti, rogov in e. r. in pa v št. 310. imenovanih tvarin................................................................ hod št. 224., 22S. in 229. bj imenovano blago tudi v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor ne spada med večemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blago. Steklena masa; loš in glazurna (steklinska) masa................................ Otlo steklo, navadno, t. j. ne brušeno, nevzorčano, neudrgnjeno, nestiskano: v svoji prirodni barvi, vendar ne belo...................................... belo (prozorno)............................................................. Otlo steklo, belo (prozorno), brušeno, vzorčano, stiskano, udrgnjeno, jedkano, rezano; masivno belo steklo, ne posebe imenovano................................. Zrcalovina, surova, nebrušena; lite ploče, surove, reberčaste, tudi korci za streho Zrcala v okvirjih............................................................... Optično steklo, in to flintovo, kronovo, cinkovo, in boračevo steklo, surovo, ne brušeno v leče, v koscih, ploščah ali šipah ali v podobi leče stiskano, tudi nabrušeno ....................................................................... Stekla za žepne ure, stekla za očali in druga optična stekla, prirejena ali brušena ......................................................................... Steklena stebelca, steklene pločice in cevčice brez razločka barve (kakoršne se rabijo za izdelavo gmizov ali biserov, uinetalno vpihavanje in za narejanje gumbov).......................................................................... Stekleni obeski masivni, za lestence, stekleni gumbi (z luknjami ali brez njih) ali steklene koralde,gmizi, stekleni smalt, steklene kaplje, steklena preja, tudi barvana . . •....................... ............................................ Srednjeveška stekla (Butzenscheiben)............................................ Barvovito steklo za okna in vélike šipe......................................... Steklo, barvovito (razen predmetov, tarifovanih pod št. 242.6' in predmetov imenovanih pod št. 240. in 241)................................................ Steklene pločice, stekleni gumbi (z luknjami ali brez lukenj), gmizi, stekleni smalt, steklene kaplje, poinalane, pozlačene ali posrebrene .... Pomalano ali pozlačeno (posrebreno) steklo, izvzemši spredaj pod d) tarifo-vano; stekleni zlitki (nepristni dragi kameni), nezajeti ...................... Stekleno in loševo blago, ne posebe imenovano ali v zvezi s kako drugo tvarino, ako ne spada med večemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blago..............................•....................... Takozvane kelilheimske ploče, raskave, nebrušene............................... Mramomate in alabasterske ploče, nebrušene..................................... 1-50 3 — 5— 12-— 25‘— 1-50 1-50 3 — 6-— 1-50 12-— 1-50 50-— 1-50 2-— 6’— kosmate teže 12— 7-50 7-50 10 — 12-- prosto prosto številka obče avstrijsko-ogerske čolne tarife, veljavne ob času, ko se je pogodba sklenila N a z i v à 1 o predmetov Goldinarjev v zlatu na 100 kg iz 244 bis) Ne posebe imenovani izdelki iz alabastra, mramorja, portirja, granita, sijenita in podobnega trdega kamenja: a) grobi kamenarski izdelki iz mramorja in alabastra (t. j. podboji in obločnice, stebri in deli stebrov, žlebi, cevi, korita i. e. r.), priposti, nebrušeni . . . 1-50 b) drugo ne brušeno blago iz mramorja in alabastra 1-50 c) izdelki iz mramorja in alabastra, brušeni, tudi takšne ploče, brušene .... 1-50 izdelki iz portirja, granita, sijenita in podobnega trdega kamenja, brušeni, tudi takšne ploče, brušene 5-— 244 ft er) Ne posebe imenovani izdelki iz drugega kamenja, kakor tistega, ki ji imenovano pod št. 244. bis : «■) Grobi kamenarski izdelki, priprosti, nebrušeni -•50 245 b) Strešni skriljevec in drugačni ploščati skriljevec —■25 iz 245 c) Računske tablice iz skriljevca, brušene, počrnjene, črtane z okvirjem ali brez okvirja iz surovega lesa 3 — 245 bis) a) Cement —•50 iz 246 Preskusni kameni, brusi in osle, prirodni, brez zveze; mlinski kameni, tudi sè železnimi obroči ali kovinskimi ovojki, kameni za litografovanje . . . prosto iz 246 fbis) Umetalno barvane prsti in kameni, in lepšane barevne prsti; oblikovane umetalne osle, potem oblikovani ali umetalni votliči — oboje tudi v zvezi z lesom ali železom brez laka ali politure 2-— 247 Kameneno blago, lično, t. j. lišpno stvari (pritežilca za na pisma, svečniki, sko-delje, črnilniki i. t. nippes ; kipi, doprsnice, živalske podobe in drugi plastični proizvodi 5 ali izpod 5 kg težki) ; izdelki v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor ne spadajo pod večemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blago • . • 15.— iz 248 Koralde, pristne in nepristne, obdelane, nezajete 24-— 249 Navadna opeka (strešniki ali korci in zidna opeka) in prstene cevi, nepostekljene prosto 249fbis) Postekljena opeka • prosto Zgubani strešniki • —•50 250 Samotno blago, ne posebe imenovano : a) opeke navadne oblike in ob enem posamez težke vštevši do 5 kg —■25 k) drugačno —•75 251 Dlažbarske tvarine in cevi iz navadne kamenine, tudi cevi iz postekljene ilovice . —•50 251 (bis) Retorte, raztopniki, posode za tvorniške namene (iz gratita, nepregorne ilovice ali navadne kamenine) 1 — iz 252 n) Navadno lončarsko posodje iz navadne ilovice —•50 iz 253 Stavbni okrasi (tudi iz terakote) postekljeni ali nepostekljeni ; navadne peči in sestavine od peči; nepostekljene ploče v oblaganje sten in podov izvzemši nastopno imenovane —•50 Nepostekljene ploče v oblaganje sten in podov, opremljene sè vzorci vsled stiska raznobarevnih ilovičnih mas 1-50 Številka obče avstrijsko-ogerske čolne tarife, veljavne ob času ko se je pogodba sklenila N a z i v à 1 o predmetov Goldinarjev v zlatu na 100 kg 254 Lončenina, ne posebe imenovana: <*) enobarevna ali bela 4* — b) dvobarevna ali mnogobarevna, z robci, malana, tiskana, pozlačena, posrebrena 8-— 255 Porcelan : a) 5“— b) barvovit, z robci, malan, tiskan, pozlačen, posrebren 10 — 25G Lončenina, v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor np spada med kavčukovo, us- njeno, kovinsko ali drobno blago, katero plačuje veči col 12’— 257 Železo surovo ali neobdelano; železna in jeklena starina, v odlomkih in odpadkih, namenjena za topljenje in varjenje -■65 Opomnja: Železni opilki in okujine .... ■ prosto 258 Železo v grudah ali volkih ; ingots 1-50 259 Železo in jeklo v palicah, kovano ali valjano: ne fasonirano • 2-50 Opomnja: Gagli iz plavljenega železa in cagli iz obvarjenega varnega železa 2-— b) fasonirano 3-— 260 Železniške šine 2-50 261 Pločevina (plehovina) in ploče: a) 1 mm in več debela 4-— b) menj kakor 1 mm do 04 mm debela 4-75 o) pod 0'4 mm debela 5-25 d) Pločevina in ploče, dresirana: 1. 1 mm in več debela 5'— menj kakor 1 mm do 0-4 mm debela 5-75 2. pod 0'4 mm ■ 6-50 e) pokoščena (tirnažena), pobakrena, pokositerjena, poeinkana, posvinčena, poni- kljena; pločevina in ploče, polirana: l. 0-4 mm in več debela 8-— 2. pod 04 mm debela 9-— f) desinirana, megličasta, lakirana: 1. 04 mm in več debela 8-— 2. pod 04 mm debela 9-— 261 (bis) Žica: a) debela P5 mm in več 4 — ■ Opomnja: Valjana žica nad 4 mm debela za žičarnice proti dovolilnici s po- goji in prigledi, ki se ustanove ukazoma 3-— b) debela menj kakor P5 mm do 05 mm 5 — e) debela menj kakor 05 mm 5-— Opomnje: Mikàlna žica pod 1\5 mm, ako se prejema za mikalne labrike 1 proti dovolilnici s pogoji in prigledi, ki se predpišejo ukazoma 1-60 Številka obče avstrijsko-ogerskečolne tarife, veljavne ob času, ko se je pogodba sklenila N a z i v à 1 u predmetov Goldinarjev v zlatu na 100 kg d) pokoščena, pobakrena, pokositerjena, pocinkana, posvinčena, ponikljena: 1. debela l-5 mm in več 6 — 2. debela menj kakor 1-5 mm 7 — 262 Navadna železna litina: a) surova, neobdelana 2-— b) otrta ali grobo namazana; vrtana ali na nekaj malo mestih ubrušena, ustrugana ali oblana; tudi okrašena surova litina, ne spadajoča pod št. 270 4-— z asfaltom prevlečene cevi iz neobdelane navadne železne litine 2'— e) ubrušena, ustrugana, oblana, pobakrena, pokositerjena, pocinkana, posvinčena, lošena ali lično (fino) namazana 8-— lošeno kuhalno posodje iz litega železa 6-50 Pod b) in c), imenovano blago, tudi sè sestavinami iz kovanega železa, ki služijo samb v stik, ali v zvezi z lesom. 263 Prosta ali navadna železnina in jeklenina, t. j. iz kovne železne litine, iz jeklene litine, iz kovanega železa ali jekla, kolikor ne spada pod niže stoječe nastopne številke: aj raskava, tudi otrta 4*— b) grobo namazana 4 — vrtana ali na nekih malo mestih posamez ubrušena, ustrugana, oblana ali z vrezanimi zavoji (tudi vretena in matice od vijakov) tudi grobo namazana . 5 — c) ubrušena, ustrugana, oblana, pobakrena, pokositerjena, pocinkana, posvinčena ali fino namazana 8-— Vse to blago tudi v zvezi z lesom ali železno litino. 264- Cevi iz kovanega železa, tudi stični ali zvezni kosi 6-— Kose, srpi, tudi v zvezi z lesom 5’- Žreblji in žbice (cveki); žični klinci 6-50 265 Luknjasta ali vglobljena črna pločevina in ploče; ne posebe imenovano blago iz črne pločevine (št. 261. a) in b) 5-50 Ne posebe imenovano blago iz črne pločevine št. 261. e) 6-— 265 (Ut) Kovani kotli (tudi parni kotli) 7-50 265 (1er ) Ne posebe imenovano pločevinsko blago, pobakreno, pokositerjeno, pocinkano, posvinčeno, lično namazano 12-- 266 Železniška kolesa, gotova, tudi na oseh 5-50 267 Vezi (šarnirji, zapahi i. t. r.); vzmeti za cestna vozila, senene in gnojne vile, težke najmenj 2 kg vsake; rovnice, lopate; vse té raskave, otrte ali na nekih malo mestih ubrušene, tudi v zvezi z lesom 6-50 268 Vrvi iz žice, ščetke iz žice, dna od sit (rešet); groba Žiče vina; vse to iz žice (dratu) št. 261. (bis a) s-— 269 Črne žage, pile in rašpe z 235 cm dolgim trilom ; svedri, kladiva, sekire, ščipalke i. e. r.; rezilne klube, senene in gnojne vile, ne vzprijete pod št. 267.; tehtnice in sestavine tehtnic; ključavnice, ključi in druge ključavniške sestavine; podkovnižreblji, žbice cveki) ; vijaki, najmenj5 mm debeli; vse to blago, kolikor ne spada pod kako tarifno številko, katera je z viširn colom obložena, tudi v zvezi z lesom 10 — Številka obče avstrijsko-ogerske čolne tarife, veljavne ob času, ko se je pogodba sklenila Nazivàlo predmetov Goldinarjev v zlatu na 100 kg 1 . 1 Svetle žage, ; pile in rašpe s trilom izpod 25cm dolgim; strugala in dleta, dolbila, šila; grobi noži in grobe škarje za obrtno (tudi strojno) in kmetijsko rabo; gotovo orodje vsakovrstno, posamez težko pod 500 g ; vijaki debeli pod 5 mm : vse to blago tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne spada pod št. 271., ali pa med višemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blagd 15-- Lično železno in jekleno blago: sJ7U Umetalna litina in lahka okrasna litina ; surove, neobdelane (samô lite, stiskane, kovane) sestavine za nožarsko blago; žičevina ne posebe imenovana, tudi jeklene strune; blago v zvezi z drugimi tvarinami; vse to, kolikor ne spada pod št. 271. ali 272. ali pa med višemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blago 12-— 271 Orožje (izvzemši ročno strelno orožje) in orožne sestavine 25'— Polirano, lakirano, ponikljeno, lošeno (izvzemši pod št. 262. cj imenovano lo-šeno navadno železno litino); s predivnimi nitmi opredena žica; tkalski grebeni in tkalski zobje; mikala (gradaše) vsake vrste; otroške igrače; drsala; pohištvo, oblazinjeno, prevlečeno ali okrašeno 20-— 272 Nožarsko blago; ročno strelno orožje 45- — Pisalna peresa; druga peresa (izvzemši vzmeti za ure, vozove in pohištvo); zaponke (bucike), igle za kvačkanje in pletenje, stogle, kopčice, zapone, gumbi, ribje odice, naprstniki i. e. mali porabni predmeti; šivanke 5 cm in več dolge 30 — 272 (bit) Šivanke pod 5 cm dolge . • 50'— Pod št. 271. in 272. imenovano blago, kolikor ne spada med višemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blago. 273 Svinec in svinčene zlitine: a) surov, tudi svinčena starina v odpadkih in v odlomkih 2-— b) lit (kotli, cevi, plošče, zrna, kroglje i. e. r.), točen, valjan, vlečen (svinčena žica); tiskarska pismena, stereotipne ploče 5-- 274 Cinek: aj surov, tudi cinkova starina v odlomkih in odpadkih prosto b) v štanžicah, pločah in pločevinah 1-50 c) v žici in ceveh ; cinkova litina, groba, ne dalje obdelana, tudi v zvezi s prostimi lesnimi izdelki in železnimi drogi ali pločami; vglobljene ali luknjaste ploče in pločevine 3 — 276 0 Mudeča med ali baker(kufer), nikelj,raztokov kralj ali antimon,žolta med(mesing), pakfon, tombak in druge ne posebe imenovane kovine in kovinske zmesi: a) surove, tudi starina zlomljena in v odpadkih; živo srebro prosto b) v debelih vlitkih (to je zvonovih in ceveh, težili od 5 kg, in v drugih predmetih, katerih eden je posamez teži od 10 kg) 6'— oj vlečene, raztezane (v drogih, tablah, pločah); pločevina in žičevina (dratovina) čez 0'5 mm 8’— d) Pločevine in žičevine, tanke 0in menj 9-— Vglobljene ali luknjane ploče in pločevine 10 — Oj platirane (posrebrene) pločevine in table, ploče iz bakra in žolte medi .... 20-— pUitirane (posrebrene) žice iz bakra in žolte medi; nepristna leonska (cementirana) žica, tudi platirana, pa ne nadalje obdelana 30'— Številka obče avstrijsko-ogerske čolne tarife, veljavne ob času, ko se je pogodba sklenila Nazivâlo predmetov Goldinarjev v zlatu na 100 hj 279 Kovinsko blago, lično (lino), to je vse ne pod drugimi številkami obseženo blago, tudi v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor ne spada med višemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno ali drobno blago; telegrafske vrvi (kabli) 18— 280 Kovinsko blago, najličnejše, to je nakitne ali nagizdne stvari in drugo lično delano (n. pr. ornamentirano, stiskano, vernirano ali ponikljeno) blago iz pakfona (novega srebra, alfenida i. e. nikljevih spojin), britanije, brona, žolte medi, tombaka ali podobnih zlitin; blago iz aluminija ali niklja; tudi v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor ne spada med večemu colu podvrženo usnjeno ali drobno blago ; bronov prah 40'— Otroške igrače; igle, zapone, kopče, naprstniki i. e. mali porabni predmeti; tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne spadajo pod usnjeno ali drobno blago, na katero je naložen veči col 30'— 281 Kovinske tkanine, lične, to je, imajoče po 20 osnovnih niti in več na 2 cm, izvzemši spodaj imenovane 50 — Kovinske tkanine, imajoče po 20 vštevši do 40 enovitih osnovnih niti na 2 o»; pisalna peresa; žica opredena s prejnimi nitmi 35— iz 282 Lokomobili 8— 283 Šivalni stroji in pletilni stroji: a) stojala, tudi razložena 6 — b) glave, dodelane sestavine glav (izvzemši igle) . . 25— c) sestavine za glave, nedodelane, tudi iz surove litine; šivalni in pletilni stroji sè stojalom 15— 284 Stroji za prirejanje in podelovanje prediv; predilni stroji; stroji za sukanec: a) za predenje odpadkov in mikanega bombaža ali mikane volne 425 b) za vsako drugo predenje 3— 284(bis) Statve (tudi za čipke), potèm pomožni stroji za tkalnice; stanovi, parni plugi 4-25 Rulo-stroji za tiskanje prtenine; pletilni stroji; mikalniški stroji 3— Vsi ti (št. 284. in 284 (bis) v popolnem (če tudi razloženem) stanji. 284 (ter) Prekapalni in hladilni aparati za žganjarnice, pivovarnice i. e. r 10— 284 (quater) Mlatilnice ... 7— 286 Ne posebe imenovani stroji in aparati iz neplemenitih kovin (to je z več kakor 50 odstotki neplemenitih kovin) 12— 287 Pravzapravni papirni stroj sè sušilnim aparatom; stroji opekarski (stroji, s katerimi se glina drobi, stiska ali drugače oblikuje); stroji za narejo testovja; aparati za sušenje sadja in zelenjave; vsakovrstni kalandri, težki 100 meterskih c entov in več; priredi na valj in mlinarski stroji; stroji za orodje, težki 200 meterskih centov in več — vsi ti v popolnem (če tudi razloženem) stanji 5— Stroji in aparati, ne posebe imenovani, drugačni 7-50 Številka obče avstrijsko -ogerske čolne tarife, veljavne ob času, ko se je pogodba sklenila N a z i v à 1 o predmetov Goldinarjev v zlatu na 100 ky 290 Vozovi za ljudi z usnjeno robo in blazinami od kosa 75'— Opomnja. Za sani je plačati dve tretjini pristojbine. 291 Železniška vozila (tudi vozila konjskih železnic): Vozovi za blago na 100 kq (i-50 ' 298 Precizijski instrumenti v znanstvene namene (astronomski, matematični, fizikalni, kirurški) brez ozira na tvarino, iz katere so narejeni prosto 299 Instrumenti za občo rabo: iz a) gledališka kukâlca 125-— b) ne posebe imenovani 50 — Pod št. 299. a) in b) imenovano blago, kolikor ne spada med večemu colu zavezano drobno blago. 300 Muzikalni instrumenti: a) klavirji, pijanmi, harmoniji in e. instrumenti s tipkami (izvzemši cerkvene orgije) 20-— b) drugačni 10-— 304 Oprave od ur 40-— 305 Čmoleške ure (ure z lesenim stojalom) vsake vrste ne gledé na okrov, kolikor ne spadajo med višemu colu zavezano drobno blago 40 — Druge ure in kolesja od ur, ne posebe imenovane, ako ne spadajo med kratko blago, zavezano večemu colu 100 — 307 Zlati in srebemi izdelki, dragotinsko blago in vsi ne posebe imenovani izdelki, po vsem ali deloma iz plemenitili kovin, pristnih ali nepristnih biserov ali zajetih dragih kamenov; zlata in sreherna preja, izdelki iz take preje, kakor tudi iz zlate in sreberne žice ; izdelki iz pristno pozlačene ali posrebrene leonske preje ali žice 300’— Blago iz pristnih ali nepristnih korald; blago iz zlatega in Slehernega fili-grana; blago iz lave, opravljeno s plemenitimi kovinami 200 — 309 Pristno posrebrene leonske žice 30’— Okovi iz jekla za očali 50 — Blago, ne posebe imenovano, iz neplemenitih kovin, pristno pozlačeno ali posrebreno, ali sè zlatom ali srebrom obloženo; tudi pristno pozlačene leonske žice in pristno pozlačene ali posrebrene leonske preje; blago iz poldragih kamenov, tudi zajeto; nepristni biseri, umetalni zobje, lasni-čarski izdelki; izdelki iz nepristnih leonskih prej ali iz nepristne leonske žice; okovi za glediška kukalca, perspektive in očali (izvzemši okove iz jekla za očali 100-— 310 Blago iz slonove kosti ali sè slonovo kostjo, iz biserne matice, želvovine, jantarja, gagata 100 — 311 Otroške igrače in drugo ne posebe imenovano blago v zvezi: * a) sè svilenino. čipkami, umetelnimi cvetlicami (št. 171.),prirejenimlišpovnimperjem 75 — bj z drugim tkanim in na stanu pletenim blagom 50 — Številka obče avstrijsko-ogerske čolne tarife, veljavne ob času, ko se je pogodba sklenila Nazivâlo predmetov Goldinarjev j v zlatu na 100 kg iz 314 Nepristna leonska preja 50'— Nepristna zlata in sreberna péna Pod št. 309., 310., 311. in 314. imenovano blago, kolikor ne spada med drobnino, večemu colu zavezano, ali kolikor nima posebnega mesta v tarifi. 40 — 316 Dežniki in solnčniki : od kosa a) iz svile ali polsvile —■50 b) iz drugih tvarin —■25 <0 olišpani (s trakovi, vezenino, volants i. e. r.) —•70 iz 318 Borova kislina, surova ali kristalizovanaj žveplo,surovo ali očiščeno; sreš, surov ali očiščen; citronovokislo in sreševokislo apno na 100 kg prosto iz 320 Železna galica —•50 Solna kislina —•30 iz 320(bisj Žveplena kislina, tekoča, ne kadeča se (takozvana angleška) . . . . • ... -•50 321 a) Soda (t. j. enovito ogljikovokisli natron), surova ali kristalizovana; pepelika (eno-vito-ogljikovokisli kalij), izvzemši pod c) imenovano; kalij žveplenokisli (sosol ali dvojna sol); kalij in natron, dvojnato-žveplenokisli; glicerin (tudi glicerinov lug) —•80 b) Soda, kalcinovana 1-20 c) Pepelika, imajoča v sebi nad 85° ogljikovokislega kalija • —•80 iz 322 Vodotopno steklo 1-— iz Svinčeni glaj (sreberni in zlati glaj), kalijev soliter, očiščen 2'— iz 323 Belilni lugi, zeleni volk Baritova belina(umetalenžveplenokisli barit); vsakovrstne zamazke; ogljikovokisli 1-50 amonijak 2-— Dvojnatoogljikovokisli natron (soda bicarbonata) in kalij . 3 — Borač, očiščen 2-50 324 Jedki natron (kavstična soda,natronovhidrat); žveplenokisla magnezija; cinkova belina (bel cinkov okis); cinkov pepel (siv cinkov okis); umetalna glina (glineni hidrat) v obliki past Jedki kalij (kavstični kalij, kalijev hidrat); žveplenokislo in podžveplenokislo apno; surov manganokisli in nadmanganokisli kalij in natron; žveplasto-kisli in podžveplastokisli natron; oksalna kislina (cukrova kislina, kislina iz zajčje deteljice); oksalnokisli kalij (sol iz zajčje deteljice); svinčena belina; 3 — surik in inasikot; umetalna glina (glineni hidrat) v obliki kosov ali pralni . 4-_ iz 324( bis) Besnoocetnokislo apno in lesnoocetnokisla glina(tekoči glinéni stroj); kositerjev pepel; kositerjeva sol (kositerjev klorur) in drugi kositerjevi preparati . . 3 — Krvolužna sol, rumena in rudeča 4-— Lesnoocetnokisli svinec; svinčen cuker 5-— Kromovokisli kalij in natron (rumeni in rudeči) 6-— 325(bi,) Voščilo za črevlje (biks) 4-— Pripravljena črnila 5-— iz 326 Klej ali lim vsakovrsten ; gelatina (živalska in rastlinska zdriz) 4 — 327 Škrobna guma (dekstrin, leiogommc) in druga ne posebe imenovana nadomestila gume; skrobnati lép, tkalski lčp, pop in podobne skrobnate lepilne in prired- bene tvarine _ 3 — 328 6-— (Slo Tonit ch.) 14 Številka obče avstrijsko-ogerske čolne tarife veljavne ob šašu, ko se je pogodba sklenila Nazivâlo predmetov Goldinarjev ! v zlatu na 100 kg 330 Alizarin in druga kotranova (degtova) barvila, in pa umetalno narejena organska barvila 1-50 331 Klorov cinek, tudi tekoč 2‘— Sreševa kislina, klorovokisli kalij 6-— Kemični izdelki in fahrikati,ne posebe imenovani, drugačni (vštevši žveplenokisli kinin) 10-- Opomnja: K št. 117., 322., 330. in 331. spadajoči derivati suhega prekapanja premogovega kotrana, prejemani za nadaljno podelavo v fabri-kaciji kotranovih barev, proti dovolilnici s pogoji in prigledi, ki se ustanove ukazoma prosto 332 Pečatni vosek, pečatni oblati, izdelki iz hladetin (zdriz); tinte in tintni praški . . 10' — iz 333 Svinčniki, rudeči in barevni črtniki, opravljeni ali brez oprave 18'— Ocetna kislina, koncentrirana 20-— Tuši, risarsko oglje, risarska kreda; vse barve v mehurčkih, škatljicah, školjkah, pastah in Skrinjicah 24-— 335 Lakove pokosti ali firnaži (s primesjo smole, terpentina, rudninskega olja ali alkohola) 24-- iz 340 Voščene sveče (voščene baklje, voščeni svitki) 12 — Svečice vžigalice iz voska ali stearina, vštevši škatljice 3-- Ponočne luči v zvezi s čolnički iz plutovine, kartonskega papirja in druge tvarine 15'— 341 Sveče in izdelki iz tolšče, ne posebe imenovani, n. pr. iz stearina, kitove masti, palmovega olja, parafina • 9 — 342 a) Milo navadno 2-50 iz 343 Vžigalice 5 — 344 Ognjarske (pirotehnične) stvari; prižigalnice ali lunte (vžigalne in raznosile vrvice) izvzemši spodaj imenovane 24'— Lunte (vžigalne in raznosne vrvice), narejene brez uporabe smodnika 15 — 348 Knjige, tiskovine, tudi koledarji, časniki in naznanila, zemljevidi (naučni), inuzi-kalije, papir popisan, akti in rokopisi prosto 349 Podobe ali obrazi na papirji, t. j. bakrorezi in jeklorezi, kainenotiski, lesorezi, fotografije i. e. r., barevnotiskovne podobe na papirji ali platnu prosto Opomnja k št. 348. in 349.: Z vezanimi bukvami, knjigami podobščin itd. ali sè zemljevidi in obrazi, napetimi na platno ali karton, postopati je po št. 348. in 349. ; ako pa te stvari po vezbi spadajo med drobno blago, naj se zacolujejo te bukve ali knjige z obrazi itd. kakor drobnina. Tudi z vezbami, mapami, kartoni i. e. r., o katerih se da spoznati, da se vanje vlagajo ali vtikajo cola proste knjige, sešitki, obrazi itd., postopa se cola prosto. Nadalje ni treba tudi brez umetnine vrednosti na debelo narejenih izdelkov manufakture črno-obraznega in barevno-obraznega tiska, vštevši pole s podobščinaini, izključevati od postopanja po št. 349. 352 Kipi (tudi doprsne in živalske podobe), potem basreliefs in hautreliefs iz kamenja, v kosih črez 5kg težkih; takisto kipi, doprsnice in živalske podobe iz kovine ali lesa, vendar najmanj prirodne veličine prosto iz 353 prosto Priloga C. Olajšila v mejnem prometu. 1. Na kmetijah ali zemljiških posestvih, katere seka čolna meja obojestranskega ozemlja, smejo se dotična živina in kmetijsko orodje, semensko žito za tamkajšnje poljedelstvo, potem pridelki poljedelstva in živinstva ob odpravi s kraja, kjer so se pridelali, do poslopij in prostora, kjer se mislijo hraniti, brezcolno iz enega colnega okoliša v drugi odnašati na prirodnih prehodiščih, kakor jih uporaba ali namemba v gospodarstvu sama kaže. 2. Mejni prebivalci, ki morajo v onostranskem mejnem okraji obdelovati svoje ali v zakup vzete njive in travnike, ali imajo tamkaj, toda blizu svojega bivališča, kako drugo poljsko delo, uživajo prostost cola gledé semenskega žita za obsevanje omenjenih zemljišč in gledé pridelkov ž njih, kakor je poljščina in žito v snopji, potem pa tudi glede delovne živine in delovnega orodja za kmetijska opravila. Po meri krajevnih razmer in potrebnega dela se dopušča prestop meje tudi po stranskih potéh, pazèé na naredbe opreznosti, ki se na to stran ukrenejo, ako se dotičniki šc tisti dan vrnejo. 3. Nastopni predmeti smejo v vzajemnem prometu mejnih okrajev, kjer bi to zaradi krajevnih razmer bilo želeti in mogoče, pod primernimi opreznostmi tudi po stranskih poteh brezcolno vhajati in izhajati : Izlužen ali izvržen pepel za gnoj, stavbni pesek (navaden) in kremeni; panji sè živimi^ čebelami; gnoj, živalski; kresilna goba, surova; lan in konoplje s koreninami; trava; mah; sitje; zelišča za klajo; gozdna stelja; seno, slama in rezanka; mleko; smirek in tripelj v kosih; glina in lončarska prst, navadna; rupa (šota) in močvirna prst. 4. Živina, ki se goni na pašo ali s paše vrača, takisto tudi živina, ki se uvaža ali izvaža, da bode v hlevu krmljena, sme brezcolno preko čolne proge vhajati in izhajati, če se zagotovi njena istost. Tudi pridelki od take živine, kakor: mleko, surovo maslo, sir, volna in kar se je med tem izpodredilo mladine, smejo se v množini, primerni številu živine in času paše, brezcolno spravljali nazaj. Kolikor to zahtevajo krajevne razmere, smé se prestop meje po stranskih potéh z dotičnimi lokalno določenimi opreznostmi dopustili tudi tedaj, kadar gre za daljši čas paše v onostranskem mejnem okraji. Golna prostost se dovoljuje tudi za sol, moko in kruh, katerega mejni prebivalci za časa planinske paše donašajo v potrebni potrošek pri planšarstvu na svoje, v onostranskem državnem ozemlji ležeče planinske pašnike. Množine soli, moke in kruha, katere naj bodo cola proste, bodo po meri potrebe ustanovile obojestranske čolne uprave. 5. Za živino, katera se začasno iz enega ozemlja v drugo žene na delo ter se z dela iz poslednjega ozemlja zopet vrača v prvo, in tako tudi za kmetijske stroje in kmetijsko orodje, ki se v začasno porabo prenese iz enega ozemlja v drugo in po dokončani porabi zopet prenese nazaj v prvo ozemlje, dodeljuje se čolna prostost pod prigledi, ki obstojé za zabeležno postopanje. G. Obojestranski mejni prebivalci so oproščeni vsakega cola, kadar žito, semenje za olje, konoplje, lan, les, čreslo in druge take kmetijske stvari na onostranski mejni okraj jirinesô v mline, da bi se ondi zmlele, sphale, razrezale, zdrobile itd., in kadar jih podelane zopet spravijo nazaj. Tudi se pri tem dopušča dovoljevati izjeme od pravilnega colnega postopanja, kadar jih ozira vredne krajevne razmere priporočajo, ter namesto njega izbrati kak drug način, ki ustreza okolnostim, samö da se prikrata colov ubrani. Kjer je potreba, naj obojestranske čolne uprave po dogovoru primerno ustanové množino pridelkov, ki jih je namesto surovine smeti vnovič vnašati, oziroma vnovič izvažati. 7. Vzajemna čolna prostost naj se dalje razteza na vse vreče in posode, v katerih se kmetijski pridelki, kakor n. pr. žito in druga poljščina, mavec, apno, pijače ali tekočine druge vrste in druge v mejnem prometu navadne stvari prinašajo v sosedno deželo in katere se od ondod prazne po isti poti vrnejo zopet nazaj. 8. Obstoječa olajšila v prometu med prebivalci obojestranskih mejnih okrajev gledé stvari, ki jih sami potrebujejo, gledé stvari v popravo ali drugo rokodelsko obdelovanje, kateremu je enačili domače delo za mezdo, ohranijo svojo moč in veljavo še nadalje. 9. Pripravljena zdravila, katera mejni prebivalci z recepti zdravnikov, vpravičenih izvrševati zdravniško prakso, prinašajo v malih, razmeram prejemnikov ustreznih množinah iz sosednih lekarnic, smejo se vnašati in cola prosto odpravljati tudi brez dovolila političnega oblastva. Vrhu tega ne bo treba nikakoršnih receptov pri priprostih, medicinskim namenom služečih lekarijah in priprostih farmacevtičnih in kemičnih preparatih, katerih far-macevtično oznamenilo je na zavitku natančno in razločno postavljeno na videž in kateri se po določilih, v dotičnem ozemlji veljavnih, sméjo oddajati v ročni prodaji. 10. Dosedanja druga olajšila, obličnosti in kontrole (prigledi) v mejnem prometu ostanejo nespremenjene. Priloga 1). Čolni domenek (kartel). §• l. Obé stranki pogodnici se zavezujeta, da si bosta v zmislu nastopnih določil prizadevali, ubraniti, ovedeti in kaznovati prestope (§§. 13 in 14) čolnih zakonov druge stranke. §. 2. Obé stranki pogodnici bosta svojim postav-ljencem, katerih delo je, prestope svojih lastnih čolnih zakonov zabranjevati ali naznanjati, nalagali dolžnost, da naj takoj, ko izvedö, da kedö namerja prestopiti take zakone druge stranke pogodnice ali da jih je prestopil, takšen prestop v prvem primeru z vsemi jim zakonito danimi pomočki kolikor mogoče skušajo ubraniti, v obeh primerih pa prej ko mogoče le-tö naznanijo domačemu colneinu ali davčnemu oblaslvu (v nemškem cesarstvu: velikim colnijam ali davkarijam, na Avstrijsko-Ogerskem pa: velikim colnijam ali pa komisarjem finančne straže). §. 3. Čolna in davčna oblastva ene izmed stranek pogodnic naj brž, ko izvedo za kak prestop čolnih zakonov druge stranke pogodnice, to priobčijo v §. 2 omenjenim colnijskim ali davčnim oblastvom poslednje ter naj jim dado vsako koristno pojasnilo, ki se nanaša na dotični dogodek, kolikor jim ga je moči dobiti. §• 4. Pobirni uradi obéh stranek pogodnic naj višim colnim ali davčnim uradnikom, katere je druga stranka pooblastila za to, vselej na njih zahtevanje dopusté, da v uradu pregledajo z izkazi in prilogami vrèd registre ali razdelke registrov, kateri kažejo prevažanje blaga iz te druge države in va-njo in pa na njeni meji. §• 5. Colnim in davčnim uradnikom na meji med obojestranskima colnima okolišema bodi naročeno, da naj glede na ubrambo in zasledbo tihotapstva z ene in druge strani dragovoljno drug drugega podpirajo, ter si v isti namen ne samo svoje opazke vzajemno priobčujejo v najkrajši dobi, temuč da naj se tudi med sabo vedejo kakor prijateljski sosedje ter se od časa 'do časa in o kaki posebni priliki posvetujejo, kako bi se kaj dalo najbolje skupno opraviti. §: e. Colnim in davčnim uradnikom stranek pogodnic bodi dopuščeno, da pri zasledovanji kakega tihotapca ali pri ovedovanji predmetov ali sledov po kakem prestopu čolnih zakonov svoje države gredo v ozemlje druge države v ta namen, da ondotnim občinskim načelnikom ali oblastvom nasvetujejo, kaj jim je treba storiti za ovédbo dogodka in storivca in pa v zagotovilo dokaza, potem, kako naj nabirajo vsa dokazila gledé na storjeno ali poskušano prikratbo cola, kakor tudi po okolnostih, ali naj začasno zase-žejo blagö in zaprö storivce. Take nasvete morajo občinski načelniki in oblastva te ali 6ne stranke pogodnice izpolnjevati tako, kakor smejo in so dolžni storiti, kadar se sumi ali zasledi kak prestopek čolnih zakonov njih lastne države. Tudi sme pristojno oblastvo ene stranke čolne in davčne uradnike druge stranke po njih višem oblaslvu zaprositi, da povedö okolnosti, ki se nanašajo na prikratbo cola, bodi pred 6nhn ali pa pred pristojnim oblastvom svoje lastne države. §• 7. Ni ta ni öna stranka pogodnica ne bo v svojem ozemlji trpeia takih društev, katera bi po tiho- lapstvu spravljala blago v drugo državo, niti ne bo potrjevala pogodeb, katere bi se sklenile za to, da se odvrne škoda, ki bi utegnila nastopiti po kakem tihotapskem podjetji. §• 8. Vsaka izmed stranek pogodnic ima dolžnost, gledati na to,da se tako blago, katero je namenjeno, kakor se vidi, za tihotapsko kupčijo v drugo državo, ne kopiči na meji te države ali ne poklada tamkaj v hranišča brez zadostne varnosti proti kaki krivi rabi, katere bi se bilo bati. V mejnem okraji naj se skladišča tujega neza-colanega blaga dopuščajo praviloma samo na takih mestih, kjer je kaka colnija, in v tem primeru jih je dejati pod zaporo in prigled colnega oblastva. Ako bi pa v posameznih primérih ne bilo mogoče napraviti uradne zapore, morajo se namesto nje zaukazati druge prigledne naredbe, ki bi dajale varnosti kolikor moči. Tujega zacolanega in domačega blaga smé le toliko biti v mejnem okraji, kolikor se ga potrebuje za dopuščeni promèt, t. j. za promèt, kateri se ravna po potrošku posameznih krajev v lastni deželi. Ako nastane sumnja, da je več blaga te vrste v zalogi, kakor ga je po rečenem potreba, in katero bi utegnilo biti namenjeno za tihotapstvo (kontrabant), morajo se taka hranišča, kolikor to dopuščajo zakoni, postaviti pod posebni prigled colnega oblastva, da se tihotapstvo ubrani. §. 9. Vsaka stranka pogodnica ima dolžnost, skrbeti za to : a) da se blago, katerega uvoz ali prevoz je v ozemlji druge stranke prepovedan, odpravlja v taisto po čolnih in davčnih uradili samo takrat, kadar se pokaže posebno dovolilo od tam; b) da čolni in davčni uradi blago, katero je v ozemlji druge stranke zavezano uvoznini in je namenjeno va-njo, odpravljajo tjekaj alipre-vidijo z izkazi 1. samo v mér k taki vhodni colniji druge države, katera ima dovoljno oblast, 2. da tako blagö od izhodnih colnij ali poverilnih uradov odhaja samo o takem času po dnevi, da pride na 6no stran meje o tam dopuščenem času, in 3. da se ubrani vsaka nepotrebna zamuda med izhodnim ali poverilnim uradom in mejo. §. 10. Tudi bode vsaka stranka pogodnica zaukazala da se zagotovila, dana ji za to, da se nespečano blago more zopet izpeljati, rešujejo še le po tem, in tako tudi, da se izvoznina še le odpušča ali povra-čuje potem, kadar se sè spričevalom vbodne col-nije, obsegajočim številko vpisnika in datum odprave, dokaže, da se je blago, izpeljano v poprej omenjeno sosedno državo, ondi zglasilo. §• H. Preden se izvrši določilo, podano v §. 9. pod b) in §. 10., bosta se stranki pogodnici dragovoljno med sabo sporazumeli zastran potrebnega števila in oblasti napovednih in pobirnih uradov, odločenih za prehod; blagaj na skupni meji, potem zastran ur, katere se jim bodo, če so med sabo v neposrednem razmerji, za odpravo blaga predpisale soglasno, in tudi zastran uradnega spremljanja izvažanega blaga tje do enostranskega napovednega urada, katero se bo zaukazovalo po potrebi, in naposled zastran posebnih naredeb gledé na železnični promèt. §. 12. Vsaka izmed stranek pogodnic naj v §§. 13. in 14. omenjene prestope čolnih zakonov druge stranke, žugajoč s kaznimi, v onih paragrafih navedenimi, prepové ne samo svojim državljanom, ampak tudi vsem takim, ki v njenem ozemlji samo nekaj časa prebivajo ali se le ta hip v nji nahajajo. Obe stranki pogodnici se zavezujeta vzajemno, skrbeti za to, da se bo v njunem okoliši pazilo na tiste državljane druge pogodnice, na katere lett sum, da se pečajo s tihotapstvom. V ta namen je vsaki izmed stranek pogodnic dano na voljo, da na semnje in pa tudi na živinske semnje, ki so v mejnem okraji druge stranke, odpošilja sposobne organe za nadzorovanje, in pa da po svojih čolnih in davčnih uradnikih pogleduje v zapisnike o živinskih semnjih, ako se taisti pišejo, ter si oskrbuje prepise iž njih. § 13. Prestope voznih, izvoznih in prevoznih prepovedi druge stranke in pa čolne ali tudi davčne pri- kratbe, to je taka dela ali nezakonite opustitve, po katerih druga stranka izgubi uvoznino ali izvoznino, ki ji gre po zakonih, ali bi jo utegnila izgubiti, ako bi se delo ali nezakonita opustitev ne bila odkrila, kaznuje naj vsaka stranka pogodnica, kakor se ji dobro zdi, ali sè zaségo prestopnega predmeta, po okol-nostih s plačilom njegove polne vrednosti, in mimo tega pa še tudi s tistimi globami ali kaznimi na imovini, katerim so zavezani taki ali podobni prestopi njenih lastnih davčnih zakonov. V tem drugem primeru naj se znesek kazni, kolikor se zakonito ravna po prikračeni davščini, odmerja po tarifi tiste države, katere davčni zakon se je prestopil. §. H. Zoper take prestope čolnih zakonov druge stranke, s katerimi, kakor se dâ dokazati, ni bilo moči ali se ni nameravalo prelomiti kako uvozno, izvozno ali prevozno prepoved ali protipravno prikradli katero davščino, naj se postavijo dovoljne globe, ki jih v gotovih mejah določuje kazenski sodnik po svoji previdnosti. §• 15. Vslèd tega kartela nf nobena stranka pogodnica dolžna, zažugovati kazni zapora ali kazni v delu (razen kjer bi krivec po njegovih lastnih davčnih zakonih za globo, katere ne more plačati, moral v zaporu sedeti ali pa delati), tudi ne kazni na poštenju, odvzetje obrtnih pravic ali v poostrilo kazni — objavo izrečenih obsodeb. §• 16. Nasproti se pa ne sme izključiti ali omejiti po kazenskih določbah, katere se bodo ustanovile po §§. 12.— 15., postavno kaznovanje kakih drugih prestopkov, pregreškov ali hudodelstev, ki bi se utegnili storiti ob prelomu čolnih zakonov druge stranke, kakor n. pr. razžalitve, zakonom nasprotni upor, pretnje ali posilnosti, ponaredbe, podkup ali izsilovanje i. e. r. §• 17. Prestope čolnih zakonov druge stranke naj na predlog pristojnega oblastva ravno te stranke dd vsaka stranka pogodnica preiskovati in zakonito kaznovati po istih sodiščih in takisto, po katerih in kakor se preiskujejo in zakonito kaznujejo prestopi njegovih lastnih takšnih zakonov, 1. ako je obdolženec ali državljan tiste države, katera ga ima preiskovati in kaznovati, ali 2. če obdolženec ni samo o času prestopa v ti državi, da si tudi le nekoliko časa, prebival ali je prestop storil, v ti državi bivajoč, temuč se v ti državi tudi dd zasačiti, brž kakor dospè predlog zastran njegovega preiskovanja ali potèm; v primeru pod št. 2. omenjenem pa vendar samo takrat, če obdolženec ni državljan tiste države, katere zakon je bil obdolženec prestopil. §. 18. Zastran preiskav, omenjenih v §. 17., bodi tisto sodišče, iz katerega okoliša je bil prestop storjen, in pa sodišče, v katerega okolišči obdolženec stanuje ali — če je vnanjik — začasno prebiva, pristojno v toliko, kolikor zoper ravno tega obdolženca zastran istega prestopa ne teče pri kakem drugem sodišči pravda ter ni po končnem razsodku dognana. §• 19. Pri preiskavah, omenjenih v §. 17., mora se uradnim povedim oblastev ali nastavljencev druge stranke dajati ravno tista dokazna moč, katera se daje v enakih primerih uradnim povedim oblastev ali nastavljencev svoje lastne države. §. 20. Stroški kazenskega postopanja, pričetega v zmislu §. 17., in stroški za izvršilo kazni naj se ustanavljajo in nalagajo po istih načelih, ki veljajo za kazensko postopanje zastran enakovrstnih prestopov zakonov lastne države. Za začasno založbo teh stroškov skrbi država v kateri se opravlja preiskovanje. Take stroške za postopanje in za izvršilo kazni, katere bi, ako bi se bilo postopanje godilo zastran kakega prestopka lastnih davčnih zakonov, na zadnje plačala ona država, povračuje naj, če se ne dado iztirjati od obdolženca niti založiti z nabranimi glo bami, tista država, katere oblastvo je predlagalo preiskovanje. §. 21. Denarni zneski, kateri se od obdolženca iztirjajo vsled kazenskega, po §. 17. začetega postopanja ali kateri se nabero za prodane prestopne stvari, naj se uporabljajo tako, da se ž njimi poplačajo najprej zastali sodni stroški, potem drugi stranki odtegnjene davščine in naposled kazni ali globe. O poslednjih določuje tista država, v kateri se je pravda vršila. §. 22. Preiskava, začeta po §. 17., mora se, dokler še ni izrečena pravnoveljavna razsodba, precej ustaviti, če takö predlaga oblastvo tiste države, katera jo je bila sprožila. §. 23. Odpustiti ali olajšati kazen, v katero se je obdolženec obsodil vsled postopanja po §. 17. začetega, ali katero je sam dobrovoljno ponudil, da jo hoče plačati, ima pravico tista država, katere sodišče ga je obsodilo ali njegovo ponudbo vzprejelo. Preden se pak taka kazen odpusti ali olajša, mora se tisti državi, katere zakoni so se prestopili, dati priložnost, da ona o tem pové svoje mnenje. §• 24. Zastran vsakega kazenskega postopanja, katero se je v drugi državi začelo zastran prestopa čolnih zakonov te države ali vsled §. 17., bodo sodišča vsake stranke pogodnice imele dolžnost, na zahtevanje pristojnega sodišča: 1. priče in veščake, ki prebivajo v njih sodnem okoliši, ako je treba pod prisego izpraševati in priče primorati k pričevanju, če se ga po deželnih zakonih ne smejo odreči, na primer kolikor to pričevanje ne zadeva lastne sokrivde prič ali pa takih okol-nosti, katere niso v tesni zvezi z obdolžitvo; 2. opravljati uradne oglede in poverjevati izvide; 3. vročati takim obdolžencem povabila in razsodbe, kateri bivajo v okoliši zaprošenega sodišča, pa niso državljani države, katere sodišče je zaprošeno; 4. prestopnike in njih premično blago, kateri se zapazijo v okoliši zaprošenega sodišča, prijeti in izročiti, ali zasežene predmete prodati in iz-kupllo. oddajati proti plačilu nastalih stroškov, ako oni prestopniki niso državljani države, katere sodišče je zaprošeno, niti državljani take druge države, katera je s pogodbami zavezana, da takšen prestopek d:i preiskovati in kaznovati kakor gre. §• 25. V tem kartelu se s „colnimi zakoni“ razumevajo tudi prepovedi uvoza, izvoza in prevoza, in sè „sodišči“ vsa tista oblastva, katera so v vsakem obojestranskem ozemlji postavljena za preiskovanje in kaznovanje prestopov lastnih takih zakonov. §• 26. Sè zgorenjimi določili se ne preklicujejo ali izpreminjajo kake še dalje segajoče privolitve med državama pogodnicama, idoče na tö, da se tihotapstvo zatare. Nos visis et perpensis omnibus et singulis, qnao in trnclatu hoc ejusque adncxis continentur, ea rata grataque habere profitemur, verbo Nostro Caesareo et Kegio spoudentes, Nos ilia omnia fidelitor executioni mandaturos esse. In quorum fidem tnajusque robur praesentes ratihabitionis Nostrac tabulas manu Nostra signavimus sigilloque Nostro adpresso muniri jussimus. Dabantur Viennae die vigesima quinta menais Januarii anno Domini millesimo ootingentesinao nonagosimo secundo, Uognorum Nostrorum quadragesimo quarto. Franciseus Josephus m. p. Gustavus Comes Kitlnoky m. p. Ad mandatom Sacrae Caesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium: Hugo liber Baro a Glanz m. p., Caput sectionis. Zavrsilni zapisnik. Podpisujoč današnjega dné trgovinsko in colno pogodbo med avstrijsko-ogersko monarhijo in nemškim cesarstvom sta obojestranska pooblaščenca v pričujoči zapisnik postavila naslednje opomnje, izročila in domenke. K členu 1. pogodbe. 1. Prevoz nemške sob' skozi avstrijsko-ogersko monarhijo po Donavi se smé, ne da bi dotična stranka še posebe poprosila za tö, opravljati z naslednjimi pogoji: a) Odprava pošiljatev, dohajajočih na vhodno colnijo, izvršuje se v napovednem postopanji, vendar s pridržkom, da se taiste smejo znotraj pregledati in da se smé pošiljatev tudi vnovič pretehtati tedaj, kadar je posebno sumna ali kadar se je porušila zapora, katero so na njo postavile nemške solne oblasti. b) VhodnaJ colnija ima dolžnost, vsakokrat za prevoz po Donavi na parnicah ustanoviti rok, kateri naj se zadostno izmeri z ozirom na vsakočasno višino vode. Na zamude, o katerih se dd dokazati, da jih kedö ni zakrivil sam, in katere se zglasé pri c. k., oziroma k. ogerskem finančnem organu brez odlašanja, ozirati se bo, kakor je pravično. c) Za prehodno pošiljatev je treba ali v gotovini ali v vrednostnih papirjih, sposobnih za polož-nino, pri vhodni colniji položiti kavcijo v znesku uvoznin, katere pripadejo po tarifi. Odločba o tem, ali je srnéti namesto te kavcije vzprijeti kako poroštvo, pridržuje se obojnima finančnima ministerstvoma, in zatorej je treba za dotično privolitev poprositi že naprej od slučaja do slučaja, d) Zgoraj omenjena kavcija se stranki vrne, kadar s colnijskimi potrdili dokaže, da je blagö res vstopilo v inozemsko državo, katero je imenovati. Gledé soli, katera izstopa pri kralj, colniji ršavski, zadostuje izkazilo, da se je izstop opravil predpisom ustrezno in brez zadržka. Omenjena colnijska potrdila je po dotični domači izhodni colniji predložiti]ogerskemu finančnemu ministerstvu, katero bo — ako se je zadostilo predpisom — zastran povračila kavcije takoj začelo domenek s c. k. finančnim ministerstvom. 2. Prevoz kreuznaškega luga in stassfurtskih otrebinskih soli skozi Avstrijsko-Ogersko se brez posebnega prehodnega prevoznega dovolila izjemoma dovoljuje z nastopnimi pogoji: a) Vsako pošiljatev mora solni davčni urad v Kreuznachu, oziroma Stassfurtu ogledati, pod davčno-uradno zaporo dejati in odpraviti sè spremnico I. b) Pri avstrijskem mejnem vhodnem uradu se takoj izvrši odprava za prevoz skozi Avstrijsko-Ogersko, ako se najde, da je davčno-uradna zapora neporušena, in spremniški papirji ne dadö sumiti kakega sleparstva . c) Avstrijska ali ogerska izhodna colnija izpusti pošiljatev, ko poistini, da je davčno-uradna zapora neporušena, brez zadržka črez mejo ter precej ukrene, kar treba, da se vrne morebiti položena kavcija. d) Ta olajšila se ne uporabljajo o pošiljatvah stassfurtskih otrebinskih soli, katere se raz-tovoré kje med potoma na prevozu skozi avstrijsko-ogerski čolni okoliš. 3. V členu 1. pod b) izrečeni pridržek se razteza tudi na tiste naredbe opreznosti, katere se ukrenejo v obrambo kmetijstva, da se ne zanesö in razširijo škodljivi mrčesi (na primer trtna uš in kolo-radnik). 4. Stranki pogodnici si bosta vzajemno priobčevali vse iz zdravstvenih ozirov izdane omejitve prometa. K členu 3. pogodbe. 1. Ugodnosti tarife A in B obveljajo za blagö, dohajajoče iz obojestranskih čolnih izločkov (svobodnih okolišev), tedaj, kadar se je to blagö ali tvarine, iz katerih se je v colnem izločku naredilo, izdelalo v deželi, h kateri spada dotični čolni izloček, ali kadar smé v to deželo vhajati cola prosto in pa, če je opremljeno sè spričevalom o izviru, kakor se bo posebe dogovorilo. 2. Stranki pogodnici sta se domenili, da se ne bodo brez privolitve druge stranke niti za tiste predmete, za katere tedaj, ko pogodba zadobi moč, v ozemlji té ali druge stranke ostanejo veljavni čolni odpustki, ako se ti predmeti uvažajo po morji, smeli uvesti v absolutnem znesku dalje idoči čolni odpustki, niti ne za druge predmete novi, uvoz po morji pospešujoči čolni odpustki. Vendar bodi vsaki stranki pogodnici dano na voljo, da za tiste stvari, za katere tedaj, ko pogodba zadobi moč, v ozemlji druge stranke še ostane veljaven kak čolni odpustek ob uvozu po morji, enak-šen čolni odpustek, pospešujoč uvoz po morji, brez zadržka uvede tudi v lastnem ozemlji v odstotnem razmerji, katero po tem velja v ozemlji druge stranke. 3. K tarifni prilogi A. (Uvoz v nemški čolni okoliš). . Pomèn posameznih v prilogi A navedenih po-slavkov je po njih sedanji veljavi, kolikor se ob enem niso dogovorile kake izjeme, presojati v zvezi z občo colno tarifo, ki je ob času, ko se je pogodba sklenila, veljala v nemškem čolni okoliši. 1. K št. 5, m). — Tanin (strojna kislina) spada pod št. 5. m. 2. K št. 10. e) in f). — Mavričasto steklo spada pod dotične čolne postavke za barvano, oziroma barvovfto steklo. 3. K št. 18. f) 2. — S klobuki iz polst', pri katerih se po obliki ali opremi ne daspozniti, ali so za moške ali za ženske, postopa se kot s klo-b 'ki za moške po št. 18. f) 2. 4. K št. 20. b). 1. -— Blagö, deloma ali popolnoma iz jantarja, gagala, jeta, morske pene in biserne matice je zacolovali tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor vsled tega ne padejo pod št. 20. a, po znižanem postavku 150 marek. 5. K št. 25. e) 1. — Kol vina za zboljšanje po znižanem postavko 10 marek na 100 kg. kosmate teže je pripuščati samo taka rudeča (črna), prirodna vina in mošte za rudeča vina, ki imajo vsaj 12 pro-slorninskih odstotkov alkohola , oziroma ( v moštu) Ustrezni nadomestek sadovnega cukra, ter obsegajo v enem litru pri 100° Celzijevih vsaj 28 gramov suhega izlečka, kolikor se pod prigledi, katere naj ustanovi zvezni svèt nemškega cesarstva, res upo-rubljajo za zboljšanje. Za izboljšek je imeti, ako se belo vino, katero je zboljšati, zmeša z vinom ali moštom spredaj oznamovane kakovosti v množini ne več kakor 60 odstotkov in ako se rudeče vino, katero je zboljšati, zmeša z enakšnim vinom ali moštom v množini ne več kakor 33x/3 odstotkov vse mešanice. 6. K št. 25 .f). — Osoljeno ali raztopljeno maslo spada pod dogovorjeni čolni postavek za maslo. 7. Kšt. 27.b)— S posnémano usnjasto lepenko — rjavo leseno lepenko — (nekim lepenki podobnim fabrikalom iz lesne tvarine, kateri je pred brušenjem dobil po parjenji rjavo, usnjasto barvo) postopati je po št. 27. b. 8. K št. 38. c). — Znojemsko navadno lončarsko blagö je ob uvozu v nemški čolni okoliš zavezano po postavku 38. c colu 1 marke na 100 kg. 9. K št. 40. a). — Oljnato platno (v oljni pokosti [firnežij ali v oljni zmesi [mešanici od olja in kavčuka] napojena groba prtenina) in pogrinjalsko platno t. j. v oljni zmesi (mešanici od olja in kavčuka) ali v oljni pokosti napojeno ali ž njo namazano, poko-tranjeno ali v kovinskih substancijah (raztopinah zelenega volka itd.) nepremočno prirejeno grobo platno ali druge na enak način prirejene grobe prte-nine so prav tako zavezane znižanemu colnemu postavku št. 40. a. 4. K tarifni prilogi B. (U voz v avs trij s ko-ogerski čolni okoliš.) Pomèn posameznih, v prilogi B navedenih postavkov je po njih sedanji veljavi, kolikor se ob enem niso dogovorile kake izjeme, presojati v zvezi z občo colno tarifo, ki je ob času, ko se je ta pogodba sklenila, veljala v avstrijsko-ogerskem colnem okoliši. 1. K št. 64. - Seme sviloprejk ostane cola prosto. 2. k št. 70. Strjeno olje iz palmovih koščic spada pod št. 70. (fllovenlsch.) 15 3. K št. 73. — Oljne pokosti (oljni firneži) niso vštete v št. 73. 4. K št. 77.—-Vino, znano pod imenom pelinovec (Wermuth), zacoluje se prav tako, kakor nezačinjeno vino iz tistih držav, s katerimi se postopa z največo ugodnostjo. 5. K št. 84. —Klobase možganice in salam spadajo pod št. 84. sè znižanim colniin postavkom 16 gl. 6. K št. 87. — Ribe v razsoli spadajo pod št. 87. 7. K št. 88. — V številki 88. omenjene ribe ne spadajo pod la postavek, ako so v hermetično zaprtih pušicah i. e. r., in pa, ako so drugače pripravljene ali v pušice, steklenice, kozarce i. e. r. spravljene. 8. K številkama 92. in 93. Biskviti (cakes), strdenice (leceljti) in oblati spadajo pod številki 92. in 93. 9. K št. 102. — Sè semkaj spadajočim žaganim kamenjem se razume tisto, ki ne kaže obdelovanja sè žago na več stranskih ploskvah, kakor na treh. 10. K št. 103 b) 2. — Z magnézijo, potem belo kredo, zmleto ali oplaknjeno, postopati je po št. 103. b) 2 cola prosto. 11. K št. 106. in 107. — V št. 106. naštete vode in olja ne spadajo pod ta postavek tedaj, kadar se nahajajo v shrankah z etiketami, z navodili, kakö jih rabiti i.e.r.,po katerih se izkazujejo kot dišavarsko blago. 12. K št. 113.-— Z umetalno narejenim indigom, ki kaže isto sestavo, kakor prirodni, postopa se kakor s poslednjim. 13. K št. 146. — Pod okrajci (kantami), ki spadajo pod št. 146. terse zacolujejo čipkam enako, ne razumejo se tkani ali na stanu pleteni okrajci; laki okrajci spadajo med pasarsko in na stanu pleteno blago štT 147. 14. K št. 169. b) — Za vsesvilene gladke tkanine in armure se bodo pripoznavale one, katere kažejo enotno pravilno površino, napravljeno tako, da se enojnato križajo osnovne ali otkove niti,kar se po nekem omejenem številu niti zmerom ponavlja, in katere se torej morejo delati tako, da se ob enem rabi več stremenov, namreč tafti in vse armure, kakor so: satins (atlasi), serži in sure (küper), merveilleux, ottomanes, marquises, gros de Suez, failles françaises, levantine, repsi, gros de Tours, armures-piquets itd. Vse tkanine pa, katere ne kažejo enotno pravilnega lica, ampak sestojé iz zveze dvéh ali več ločenih armur (vezi), naj si so osnovni „efekti“ (kakor pri pekinih), ali pa otkovi efekti (kakor pri vseh barrés [poprečnih progah]), mimo teh tudi vse karirane in poprečno prožnate tkanine, katere kažejo efekte, napravljene z različnim otkom, potèm moarirane, gofrirane in vse tiskane tkanine (naj si bodo tiskane v osnovi ali pa v gotovem izdelku) štele se bodo za fasonirane tkanine. Za fasonirane tkanine bodo veljale vse tiste, katerih površina ima in kaže zrisek, narejen z naj-raznovrstnejšo sestavo osnovnih in otkovih niti- v neomejenem številu, in katere se izdelujejo sè Jacquar-dovim strojem. Sè vsakovrstnimi žameti, trakovi in mrežami (gazi) se bo postopalo kakor s fasoniranimi tkaninami. 15. K št. 170. — S polsvilenim blagom se ne razumevajo samö tkanine, narejene iz svile (tudi tussah-svile) in bombaža, ampak tudi tiste tkanine, ki so narejene iz svile (tudi fwss«/(-svile) in pa volne, kakor ludi tkanine, narejene iz svile (tudi tussah-svile) in mešanih predivnih vlaknin. 16. K št. 191. — S papirjem s prosijnimi črtami (takozvaniini vodeuoliskovnimi črtami) ni postopati kot stlačenim papirjem (št. 192. a), ampak kot s črtanim papirjem po št. 191. caglov, paketov surovih šin (Rohschienenpaquete) ali paketov odpalega železa (takozvanega potnega železa, Schwitzpaquete). 17. 24. K št. 195. — Punčike in sestavine punčik iz papirnate mase, dodelane, poslikane, lakirane, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne spadajo pod više odavčeno usnjeno in drobno blago, niso privzete v dogovorjeno colno znižbo, ampak so zavezane občemu colnemu postavku po št. 195. K št. 271, — Kakor polirano železno in jekleno blago št. 271. je tarifovati tudi lično motno-brušeno, damascirano (ukrašeno) in gravirano, drugje ne imenovano železno in jekleno blago. 25. 18. K številkama 220. in 221. — S pristrojbo in barvanjem iz navadnih kož narejene posnemke ličnih kož je zacolovati kot navadne kože po znižanih čolnih postavkih, dovoljenih k številkam220.o), oziroma 221.6;. K št. 298. — Cola prosto postopanje s pre-cizijskimi nastroji za znanstvene nam ene se ne bo dovoljevalo samö javnim zavodom, ampak tudi sicer, ako prejemnik sè spričevalom pristojne občine dokaže, da je nastroj, katerega je uvesti, namenjen za njegova znanstvena dela, ne pa za obrtovanje, za izvrševanje poklicne prakse in za trgovino. Vsakovrstna umetalna kožuhovina iz perja je zavezana občemu colnemu postavku št. 221.6;. 19. K številkam 240., 241. in 242. —' Mavričasto steklo spada pod dotične postavke za barvano, oziroma barvovito steklo. 20. 26. K št. 323. — Po dovoljenem colnem postavku za belilneluge je zacolovati ne samo klorovo-natronski lug (eau de Labarraque) in pa klorovo-kalijev lug (caw de Javelle), ampak tudi vodeno raztopino jedkega kalija in jedkega natrona (lug iz jedkega kalija in lug iz jedkega natrona), dvojnato-žveplasto-kislega apna in žveplasto-kislega natrona (bisulfitni lug) in žveplaste kisline, potèm vodikov prekis. K št. 245. c). — S papirjem ovita pisala (črčke) iz prirodnega skriljevca je zacolati po št. 245. c). 21. 27. K št. 328. — Takozvani blesteči škrob ali dvojnati škrob, t. j. sè stearinom, boračem, voskom ali drugimi tvarinami pomešani, toda ne parfumirani škrob je zacolovati po št. 328. K št. 252. b).— Gorenje-lužiško in takozvano boleslavsko navadno lončarsko blago je ob uvozu v avstrijsko-ogerski čolni okoliš po št. 252. b) zave-zano colu 50 kr. na 100 kg. 22. K št. 256. Kameninske vrče s pokrovi iz neplemenitih, nepristno pozlačenih ali posrebrenih Kovin je zacolati kol glinasto blago v zvezi z dru-tpmi tvarinami po colnem postavku, dovoljenem 256., ako teža pokrova ne presega teže vrča. 23. K št. 259. a). — Plosko železo z izbuhlimi ozkimi stranmi velja za nefasonirano. mis tisti, S cagli iz obvarjenega varnega železa (Zaggel äbgeschweisstem Schweisseisen) se razumejo ki so narejeni po varjenji iz lup, surovih 28. K št. 348. in 349. — Vezbe, katere spadajo k drobnemu blagu, so na primer vezbe iz svile, žameta, slonove kosti, želvovine. Zatorej je s knjigami in podobščinskimi deli v vezbah iz knjigoveznega platna ali usnja postopati cola prosto. Zlati tisek in zlati obrezek pri vezanih knjigah je brez upliva na tarifovanje. Priznava se tudi, da se sè sklepi in okovi iz neplemenitih, pristno pozlačenih ali posrebrenih kovin na vezbah, ki po svoji ostali kakovosti spadajo k drobnemu blagu, ne bo tako postopalo, ampak da se taisti ne bodo jemali v poštev. K členu 5. pogodbe. Glede tistega blaga, katero se z ozemlja ene stranke pogodnice prinaša v ozemlje druge stranke na semnj e ali trge ali pa se tje pošilja na negotovo prodajo mimo semanjega in tržnega prometa, pa se neprodano v naprej določenem roku pripelje nazaj, po tem gledé vzorcev, ki jih uvažajo trgovinski obhodniki, naj nadalje veljajo tisti predpisi, ki se sedaj uporabljajo na obojestranskih ozemljih. Gledé živine, ki se na semnje prižene v ozemlje druge stranke pogodnice ter se od ondod neprodana zopet žene nazaj, bode se odprava z obeh strani kolikor moči olajšala. Vustanovitev istösti se bo praviloma štelo za dovoljno, ako se živina oznameni po plemenu ali vrsti, po številu glav in po barvi, do-davši kake posebne priznake, ki bi jih imela. K členu 6. pogodbe. Gledé na čolne ugodnosti, pri katerih gré za pojma mejni okraj in mejni prebivalci, priznavajo se dosedanji mejni okraji v obojestranskih ozemljih za take, na katere naj se raztezajo te vrste ugodnosti. V slučaji, da se razsežaj mejnih okrajev predrugači, veljajo te čolne ugodnosti za mejni pas desetih kilometrov daljave od meje. Vendar imajo ravnajoča oblastva dotičnih mejnih kosov, s privolitvo ravnajočega oblastva druge stranke pogodnice, oblast, po meri krajne potrebe dovoljevati izjeme tudi preko teh okrajev. 2. Obojestranskemu uvoznemu prometu je s pridržkom, da se ta ugodnost tistim, ki jo zlorabijo, smé odvzeti ali omejiti, cola prosto pripuščati: maslo surovo, tudi umetalno, v množinah do 2 kg največ, meso, zaklano, sveže ali pripravljeno v množinah do 2 kg največ, mlinski izdelki iz žita in sočivja, navadna péka (kruh), v množinah do 3 kg, kolikor se to blagö, namenjeno prebivalcem mejnega okraja, ne uvaža po pošti. Vsaka stranka pogodnica pak si pridržuje pravico, da smé v številki 2. domenjene ugodnosti, od-povedavši jih šest mesecev poprej, vsak čas razveljaviti popolnoma ali deloma. K členu 5., 6. in 7. pogodbe. Prometna olajštla, dogovorjena v členu 5., 6. in 7., uporabljajo se s prigledi, katere ustanavlja dogovor med Avstrijo, Bavarskim, Virtemberškim in Badenskim z dne 20. februvarja 1854. 1., tudi o prometu črez Bodensko ali Konstanško jezero. Pridržuje se pregled omenjenega dogovora gledé takih njegovih določil, ki vsled resnično predrugačenih razmer potrebujejo izpremembe. K členu 7. pogodbe. 1. V členu 7. omenjeno olajšilo je zavisno od nastopnih okolnosti: a) Blago se mora pri vhodni colniji za daljno po-slatev zglasiti (ne za dokončno odpravo) sè spremnico in mora biti opremljeno z uradnim listom, ki kaže, da in kako je bilo tam, od koder se pošilja, dejano pod uradno zaporo. b) Ta zapora mora, ko se preskušuje, biti nepokvarjena in varna. c) Izrectlo se mora podati po predpisu in tako, da zastran nedostatne (pomanjkljive) zglasitve še ni treba posebnega pregledovanja, in sploh ne smebiti nikakega suma zastran kakenamerjane prikratbe. Če se je moči brez razklada do dobrega prepričati, da je zapora, narejena v ozemlji druge stranke, še nepokvarjena in varna, smé se opustiti tudi razkladanje in tehtanje blaga. 2.. Ako se na posameznih krajih v Nemčiji pokaže potreba, naj se na posebno prošnjo tudi vodnikom blaga dopusti,rabiti javna skladišča. Enaka ugodnost se bo dodeljevala tudi z avstrijsko-ogerske strani. K členu 8. pogodbe. 1. Dosedanje sestave mejnih colnij, slojččih druga proti drugi, ohranijo se še za naprej. Toda vsaki izmed vdeleženih držav je dano na voljo, takšno sestavo preklicati proti temu, da jo šest mesecev poprej odpové. Nove sestave se pridržujejo dogovoru med Avstrijo in vdeleženimi nemškimi državami. 2. Nadalje se bo pazilo na to, da se bodo od-pravne oblasti mejnih, nasproti si stoječih colnij kolikor moči spravile v sklad. Izjemno razširiti oblast posameznim uradom, pridržuje se posebni domembi vdeleženih vlad. 3. Gledé na stan in uradne oblasti mejnih colnij, ki se preložijo na ozemlje druge stranke pogodnice, dogovorila so se naslednja načela: a) Colnija, ki je poprej stala na ozemlji svoje države, pa se preloži na onostransko ozemlje, ima še nadalje ime prejšnjega, toda temu se pri- doda ime novega stojališča. Na onostranskem ozemlji vnovič ustanovljene colnije dobé imé kraja, kjer se postavijo. b) Zapornice (prednice) se pobarvajo z deželnimi barvami tistega ozemlja, na kalerem stoje; uradni ščit pa se opravi z barvami in grbi tiste države, h kateri colnija spada. c) Načelnik deželne colnije skrbi za izpolnjevanje hišnega reda. d) Vlada tiste države, na katere tleh stoji colnija, naj skrbi za to, da se na nje ozemlje prestavljeni uradniki v svojih colnijskih opravkih ne motijo, in da zlasti varnost njih služabnih pisem in novcev ne bo podvržena nikakemu zadržku. e) Obojestranski čolni in davčni uradniki in po-stavljenci. ki o kateri si bodi v pogodbi omenjeni priliki, na sebi imajoč zapovedano služabno uniformo, pridejo v nasproti ležečo državo, naj bodo tamkaj cestnine, mostnine in brodnine, pobirane na račun države, oproščeni takisto kakor lastni uradniki in postavljenci. Nasproti pa jim prostost od takšnih občilnih davščin, katere pobirajo družbe, korporacije, občine ali posamezni zasebniki, gré samö tedaj, kadar je vtemeljena na obstoječi tarifi. f) Izrečno se pripoznava, da je namen tega sestavljanja naproti si stoječih colnij sicer ta, da bi se, kolikor mogoče, obojestranska uradna dela opravljala ob enem, ne pa ta, da bi se blago redovito odpravljalo vkupe, da ima torej — mimo slučajev nenavadnega navala, o čemer bodo veljala navodila, ki naj se izdadö dogovorno po obojestranskih čolnih upravah, — vsaka izmed obeh colnij opravljati samö tiste posle, ki so ji kakor vhodni, oziroma izhodni colniji po svoji državi naloženi, da se pa ne sme vdeleževati enakih poslov druge colnije. 9) še za naprej bodo veljali sedanji dogovori: o vredbi razmer uradnikov in postavljencev tistih colnij, ki so preložene na zemljišče sosedne države, o tem, kako naj se uradniki in postavljenci obojestranskih straž v obrano cola vedejo v svojem občevanji z uradniki in postavljenci straž-ništev sosedne države, o tem, v katera poslopjanaj se colnije ene države, preložene na zemljišče druge države, spravljajo in pa za katere najemščine, o stroških za snaženje sestavljenih colnij in za njih kurjavo, o narejanji, vzdrževanji, o svečavi, zapiranji in odpiranji zapornic pri sestavljenih colnijah, o pravicah in dolžnostih uradnikov colnij, na zemljišče sosedne države prestavljenih, katerim so se dala stanovišča v kakem državnem poslopji te države, o čolnih odpravah ob nedeljah in praznikih, naposled o vzajemni prostosti cola za dodelane kose uniforme uradnikov in njih orožja. Službo zastran prestopnikov meje bo vsaka stranka pogodnica opravljala po dotičnih predpisih, ki veljajo o tem na njegovem ozemlji, in z ozirom na posebne domembe. K členu 10. pogodbe in k colnemu kartelu. 1. K §. 4. colnega kartela. Med one više čolne in davčne uradnike, ki imajo oblast, pogledovati zastran zabeležbe pri pobirajočih uradih nasproti ležečega colnega ozemlja v vpisnike ali razdelke vpisnikov, razkazujoče promèt blaga iz njega in va-nje in ob njegovi meji, in pa v dotične priloge, spadajo razen viših uradnikov, na Avstrijsko-Ogerskem: viši uradniki vélikih colnij, finančne straže véliki komisarji in komisarji, na Nemškem pa: udje glavnega ali velikega urada in viši prigledniki (kontrolorji). 2. K §. 5. colnega kartela. Pripoznava se za brez pomisleka, da se mejni nadzorniki (finančni stražniki) zastran ubrane in zasledovanja tihotapstva med sabo podpirajo in drug drugemu neposredno poročajo vse, kar bi kedô o tem zapazil. Toda v tem sta bili stranki porazumljeni, da naj se posvetovanje, katero se od časa do časa in o kaki posebni priliki opravlja o tém, kako bi se dalo kaj se sodelovanjem bolje opraviti, vrši samö med obojestranskimi višimi colnimi in davčnimi uradniki. 3. K §. 6. colnega kartela. Pripoznava se, da obojestranski čolni in davčni uradniki, kadar zasledujoč kakega tihotapca, ali pa iščoč stvari ali sledu po prestopu čolnih zakonov svoje države, stopijo na ozemlje druge države, ondi nimajo storiti drugega, kakor da tamkajšnjim krajnim načelnikom ali oblastvom nasvetujejo, kar bi bilo potrebno storiti za ovedbo dogodka in storivca in pa za zavarovanje dokaza, da zahtevajo nabiranje vseh dokazil gledé na dovršeno ali poskušano prikratbo cola, in pa po okolnostih začasno zasego blaga in pripor storivcev, da pa nasproti imenovani uradniki na tujih tleh ne smejo niti storivca prijemati, niti prestopnega blaga zadrževati, niti svojega orožja rabiti. Ako bi pa ti uradniki, zasledujoč koga, bili osebno napadeni in prisiljeni, na tujih tleh v svojo obrambo rabiti orožje, bodo za vsak primčr posebe oblastva tiste dežele, v kateri se to primeri, po ondi veljavnih zakonih . dločila, ali je bilo spoli ali v takem obsegu, kakor se je zgodilo, potrebno poprijeti za orožje v odboj posilnega napada. 4. K §§. ti. in 11. colnega kartela. Obojestranski čolni in davčni uradniki sméjo, ako prestopijo v ozendje druge str anke pogodnice iz kakega, v §§. 6. in 11. colnega kartela povedanega namena, bili ravno tako oboroženi, kakor je predpisano za opravljanje službe v lastni deželi. 5. K §. 8. colnega kartela. O tem je bil porazum, da bo, dokler se smé v mejnem okraji tuje nezacolano blago samö na mestih, kjer je kaka colnija, in ondi samö v colnijskih skladiščih ali vsaj pod takim prigledom hraniti, da bo krive uporabe dovolj varno, za izvršitev domén-kov, podanih ▼ §. 8., dovolj, če se obojestranskim colnim oblastvom naroči, da naj skladišča omenjene vrste in pa zaloge tujega zacolanega in domačega blagâ v mejnem okraji po zakonito dopuščenem načinu prigledujejo tako, da se bodo, kakor je prav, godnice. 6. K §. 9. colnega kartela. V izvršitev doménka pod lit. a) v §. 9. se bodo obojestranskim uradom posebe naznanile tiste stvari, katere so v nasprotnem colnem okoliši ob uvozu in prevozu prepovedane ali katere potrebujejo posebnega dovolila. 7. K §. 10. colnega kartela. Po §. 10. colnega kartela se bodo rešitve zagotovil, danih za vnovični izvoz nerazprodanega blaga, in pa odpustila ali povračila davščin, pristoječih za izvoz, dodeljevala še le tedaj, kadar se s potrdilnico vhodnega urada izkaže, da je blago, izvedeno iz nemškega colnega okoliša na Avstrijsko-Ogersko ali narobe, bilo zglašeno na Avstrijsko-Ogerskem, oziroma v nemškem colnem okoliši. Gledé na izvršitev tega določila sta bili stranki enih misli v tem, da naj 'ostane pri dosedanjem postopanji po meri naslednjih predpisov: a) Pri navadnem tovornem prometu, kjer obojestranske mejne colnije odpravljajo blagö po čolnih zakonih ob izvozu, oziroma ob uvozu, odkazuje to blago zaradi zglasllnega potrdila na odpravnih papirjih, kateri blago spremljajo, mejna colnija izhodne države na mejno colnijo vhodne države. Poslednja colnija daje zglasilno potrdilo s tém, da pritisne uradni pečat in pristavi uradni podpis z besedami; „Zglašeno in vpisano pod št............. vpisnika. “ b) Pri tovornem prometu po železnici velja isto postopanje, tudi če se odprava ob izvozu izvrši pri colniji v notranji deželi, odprava ob uvozu pa pri mejni colniji, ali pa ako se odprava ob izvozu izvrši pri mejni colniji in odprava ob uvozu pri notranji colniji, ali naposled, ako se odprava ob izvozu in ob uvozu izvrši pri colniji v notranji deželi. Da pa bo tedaj, kadar se blago ob uvozu odpravlja pri kaki notranji colniji, ta colnija vedela, katero izmed blaga, odkazanega ji v napovednem postopanji, je prestopilo mejo v vezanem prometu, zabeleži mejna colnija vhodne države na podstavi odpravnih papirjev, priobčenih ji po mejni colniji izhodne države, pri dotični številki nakladnega spiska, katera colnija izhodne države je blago ob izvozu odpravljala, in v kateri vpisnik in pod katero številko je blago tamkaj vpisano. Takö bi torej n. p. pri blagu, na Dunaj namenjenem, katero je sè spremnico prišlo v Vratislavo ter se je ondi odpravilo za izvoz črez Bogumin, avstrijska mejna colnija v Boguminu, katera odpušča blago v napovednem postopanji na Dunaj, na podstavi spremnice, priobčene ji po pruski mejni colniji v Boguminu, v nakladnem spisku pri dotični številki pristavila opomnjo: „V vezanem prometu iz Vratislaye, sè spremnico. Prejemnega vpisnika št.........“ Da pa tudi izvozno-odpravna colnija, pre-jemši nazaj odpravne papirje, po mejni colniji vbodne države za zglasitev potrjene, brž izvč, katera colnija vhodne države odpravlja blago po čolnih zakonih ob uvozu, odda ji mejna colnija vhodne države zglasilno potrdilo o blagu, katero je ona v napovednem postopanji odpustila na katero notranjo colnijo, tako-le: „Po nakladnem spisku št. . . . zglašeno in z napovednico št. . . . odpuščeno v...“ Pri sestavljenih colnijah, ki imajo odpravljati obširen železničen promèt, bodi vendar dovolj, ako vhodne colnije prejem nerazproda-nega blagâ potrdé s tem, da udarijo uradni kolek na odpravne papirje druge stranke. c) Pri poštnem prometu, naj si se blago vozi na navadnih poštnih vozéh ali po železnici, oskrbuje mejna colnija izhodne države izvozno odpravo blaga, v vezanem prometu prehajajočega. Zapora, ki se mora pregledati, ostane na posameznih poštnih kosih, in mejna izhodna colnija potrdi to na blagovnem izrecilu, namenjenem za mejno vhodno colnijo, udarivši na njo uradni pečat z besedami: „Svinčena ) . , yy Pečatna ( zapora iz 1. 1. puščena“, tako da vsi poštni kosi, kateri vhajajo iz vezanega prometa izhodne države, prihajajo k mejni vhodni colniji z uradno zaporo in z uradno potrjenim vhodnim izrecilom ter se ž njim morajo odpustiti na dotično notranjo colnijo, ako se njih uvozna odprava po čolnih zakonih ne izvrši tamkaj. Tudi colno-odpravne papirje mejne izhodne colnije pošilja ta z blagom vred na mejno vhodno colnijo, katera jih v dokaz vhodne zglasitve okolkuje in po tem precej pošlje nazaj. Stranki se zlagata v tem, da se pri sestavljenih colnijah ob železnici in sosebno tam, kjer pošte prehajajo neposredno v istih železničnih poštnih vozovih brez razklada poštnih kosov, ter le-ti kosi dohajajo, oziroma se dalje odpravljajo nekaj pod posamezno, nekaj pa pod prostorno zaporo, smé opustiti potrdilo izhodne colnije o zapori na izrecilih o blagu, namenjenih mejni vhodni colniji, in da bo dovolj, če izhodna colnija colno-odpravne papirje, brž ko pošta pride, vroči vhodni colniji na vpogled in okolkovanje. 8. K §. 11. colnega kartel a. Porazum o točkah, omenjenih v § 11., pridržuje se obravnavi med Avstrijo in sosednimi nemškimi državami. Golnijska odprava živinskih prenosov (transportov), črez obojestransko mejo po železnicah pre-važanih, naj se. kolikor moči pospeši in olajša. Vrši naj se, ako sicer obveljajo ostali uvéti, tudi po noči, če se vožnja poprej napové in železnične uprave takö predlagajo, samo ako se to da zediniti s popolnoma zanesljivo vršitvo službe. 9. K §, 13. colnega kartela. Po §. 13. colnega kartela naj bodo na prestope prepovedi gledé uvoza, izvoza in prevoza druge stranke postavljene najmenj iste kazni, katerim so podvrženi enaki ali podobni prestopi lastnih davščin-skili zakonov. Stranki sta bili enih in istih misli, da se v tistih državah, v katerih sc prestopi iz policijskih ozirov izdanih prepovedi uvoza, izvoza ali prevoza ne zmatrajo za prestope davščinskih zakonov, ne morejo uporabljati niti kazni, postavljene v obrano rečenih davščin, ampak da je uporabljali dotični kazenski zakon, kar pa ne brani preganjati storivca tudi po colnem kazenskem za' onu, ako se je storil ob enem tudi čolni prestopek. 10. K §. 17. colnega kartela. Preiskovanje smejo nasvetovati na Avslrijsko-Ogerskem finančna okrajna ravnateljstva, oziroma finančna ravnateljstva in finančni nadzorniki (mejni nadzorniki), v Nemčiji pa glavni ali veliki uradi. Obojestranska oblastva naj take nasvete pošiljajo drugo drugemu, da se ukrene, česar bode dalje treba. 11. K §. 21. colnega kartela. Poleg kazni je treba iztirjevati tudi pripadke, katere je prestopnik ukratil, z dopustilnfnami vrèd. 12. K §. 22. colnega kartela. Kar je v 3 odstavku g. 20. ustanovljeno o tem, kedô naj nosi stroške, velja tudi o slučaji, da se preiskava ustavi, o čemer se govori tu. K členu 1 1. pogodbe. Stranki se zlagata v tem, da je vršitev narodnega ribarstva izločena od do očiI pričujoče pogodbe. Domenjena zenačba pomorskih trgovinskih ladij in njih naklada v obojestranskih morskih pristaniščih se ne razteza: kakor na meji, in pa colnijske zapore posameznih poštnih kosov tudi takrat, kadar se morajo prenakla-dati zavoljo prehoda z ene železnice na drugo. a) na darila (premije), ki se dajejo za novonare-jene pomorske trgovinske ladije ali ki bi se dajala, kolikor ta darila ne sestojé v prostosti od pristaniških ali čolnih pristojbin ali v znižbi takih pristojbin; b) na privilegije za tako imenovane yachtdubs, ki so lastnina tretjih držav. K členu 15. pogodbe. Stranki pogodnici se bosta kolikor moči podpirali glede na železniško tarifstvo, sosebno z uvedbo neposrednih železniških voznih tarif. Enih misli sta gledé tega, da je vozne tarife in vse vozniuske znižbe ali druge ugodnosti, ki se | po tarifah ali posebnih naredbah ali domenkih dodeljujejo izdelkom"lastnega ozemlja, kolikor ne grej za prenose v ljudondle in javne namene, dovoljevati v enakem obsegu enakovrstnim, iz ozemlja ene | stranke v ozemlje druge prehajajočim ali ozemlje poslednje tranzitujočim prenosom (transportom), ako se odpravljajo po taistem železničnem kosu in v isto mér prometa. Potemtakem je sosebno na zahtevo druge stranke zaračunjati v neposredne tarife vozniuske postavke, ki se na odpravnem kosu pri drobljeni | odpravi pokažejo na podstavi lokalnih, oziroma zavez-nih tarif. K členu 16. in 18. pogodbe. 1. Določila, podana v členu 16. in 18., veljajo tudi za slučaj, kjer bi bilo prenaklada treba zastran različnosti kolesnic (kolej). če ravno se taista niso mogla razširiti tudi na kake druge prenaklade želez-ničnih prenosov, pripoznava se vendar, da naj se, če bi kraja, od koder se naloženo blago vozi in kjer se ima razložiti, bila tako daleč narazen, da bi bilo treba prenaklada, ne izključi razširitev ônih ugodnosti na take slučaje, kjer se blago prenalaga pod do-voljnim nadzorom. 2. Poštne pošiljatve, katere se na železnicah po ozemlji ene stranke pogodnice izvažajo ali prevažajo v ozemlje drugenajbodo, akose vozijo v shrankah, ki se dadö dobro zapreti in ako se iz poštnih, colniji pristopnih papirjev razvidi število, vsebina in surova teža posameznih kosov, oproščena izredla (deklaracije) in pregleda (revizije), tako v notranji deželi Poved vsebine posameznih poštnih kosov se smč opustiti gledé reči, ki se pošiljajo z okoliš prehajajočo pošto. 3. Stranki sta bili enih misli, dav drugem odstavku člena 18. in tu zgoraj pod št. 2. dogovorjena oprostitev po železnicah prehajajočega blagâ in poštnih pošiljatev od colnijskega pregleda ne brani vršitve takega pregledovanja, kjer je bilo ovajeno, ali kjer je bil utrjen sum, da se namerja čolni prestopek. 4. čolna odprava vzajemnega železničnega prometa naj se, kakor doslej, godi po določilih, ki so razvidna iz priloge C izvršitvenega zapisnika k pogodbi z dné 11. aprila 1885. 1. Pii tem naj olajšila železničnega prometa, obstoječa med Avstrij-sko-Ogerskim in dotičnimi nemškimi državami, kolikor bi šla dalje kakor omenjena določila, ostanejo v veljavnosti še nadalje. Takisto naj, dokler se v porazumu ne vravnajo vnovič, še dalje veljajo tudi v prilogi D k izvršitvenemu zapisniku iz 1. 1865. na videž postavljeni predpisi o uporabi zapore ladij. K členu 19. pogodbe. 1. Kar se tiče obiskovanja trgov in semnjev, dosegel se je po vsebini priloge E porazum o obliki poverila, katerega morajo sè sabo nositi podložniki druge stranke pogodnice, ki hočejo biti deležni v prvem odstavku člena 19.izrečene ugodnosti. Izdajati ta poverila bodo vpravičena tu doli pod št. 2. imenovana oblastva. 2. Tisti obrtniki, kateri hočejo na ozemlji druge stranke pogodnice nakupovati blago ali za blago iskati naročnikov, pripuščali se bodo k temu brez davščine na podstavi obrtnih poverilnic, ki jih izdajejo oblastva domače dežele. Te poverilnice naj se izdajejo po obrazci, priloženem pod F. Izdajejo jih pa tista oblastva, katerim je izročena izdaja prehodnic po sedanjih dogovorih. Vsaki stranki pogodnici je pridržano, da smé, ako se ji zdi, za izdajo jemati zmerno pristojbino. Da se pomote in ponaredbe odvrnejo in ubranijo, naj se za Nemčijo in za Avstrijsko-Ogersko enakomerno narejene poverilnice, po obliki in barvi ločijo od prehodnic (potnih izkaznic, Fanakarten); vsako leto naj imajo drugo barvo, in naj bodo take velikosti, da se lahko v žepu sè saho nosijo. Obrtniki (trgovinski obhodniki), imajoči obrtno poverilnico, smejo sè seboj jemati samo vzorce blaga (muštre), ne pa blaga samega. Za druge, na izkaznici neimenovane ljudi ne smejo poslov ni sklepati ni posredovati. Tudi smejo samo potujoč okoli po deželi iskati za blago naročnikov ali blago nakupovati. Vrh tega imajo dolžnost, izpolnjevati v vsaki državi veljavne predpise. K členu 20. in 21. pogodbe. S konzuli se razumevajo vsi, katerim so naročena konzulska opravila. Vsaka izmed stranek pogodnic, čegar podložnikom je konzul druge stranke po besedah člena 21. dodelil obrambo in pomoč, ima dolžnost, povrniti stroške in razhodke, ki so se nabrali iz tega, po istih načelih, po katerih bi to zastran lastnih podložnikov storila tista stranka, katera jekonzula postavila. K členu 22. pogodbe. Stranki sta bili enih misli gledé tega, da pod colnišči,do katerih pošiljati uradnike v namen, omenjen v 1. odstavku člena 22., sta si pogodnika vzajemno pridržala pravico, niso obsežena tudi čolne reči ravnajoča oblastva (na Avstrijsko-Ogerskem finančna deželna ravnateljstva in finančna ravna- teljstva, na Nemškem pa čolna ravnateljstva), ampak da se ž njimi razumevajo samo okrajna oblastva (na Avstrijsko-Ogerskem finančna okrajna ravnateljstva, finančni nadzorniki, na Nemškem pa glavni ali véliki uradi s podrejenimi jim krajnimi colnimi oblastvi). Takisto sla bili pogodnici enih misli gledé tega, da se sicer izbor colnišč drugega colnega okoliša, kamor hoče poslati uradnike v namen, ki ga omenja pogodba, prepušča vsaki vladi, da je pa treba vselej poprej vdeleženi vladi priznanih osebo uradnika, katerega misli, in pa tistih colnišč, kamor ga misli poslati. K členu 25. pogodbe. Pooblaščenca sta se dogovorila, da naj se ta zapisnik ob enem s pogodbo predloži visokima strankama pogodnicama, in da se bodo, če se pritrdi pogodba, brez drugega posebnega pritrdila tudi v tem zapisniku stoječa izrecila in domenki šteli za odobrene. Na to se je pričujoči zapisnik v dveh izdatkih završil. Tako narejeno naDunaji dné 6. decembra 1891. (L. S.) Kalnoky s. r. (L. S.) Iteuss *. r. Priloga E. (Vzorec.) 1. I.-u, kateri namerja sè svojimi izdelki (pridelki) iti na semnje (na Avstrijsko-Ogerskem, v nemškem cesarstvu), spričuje se z le-tém v njegovo poverilo pri pristojnih oblastvih, da biva v 1 in da je dolžai plačevati zakonite davke in davščine, njegovemu obrtu ustrezne Le-to spričevalo veljâ za dobo mesecev (Kraj, datum podpis in pečat spričujočega oblastva Popis osebe in pa podpis lotičnega obrtni! a. ù Priloga F. (Vzorec.) Obrtna poverilnica za trgovinske obhodnike. Za leto 18 . . Št. poverilnice . (Grb.) Veljavna na Avstrijsko-Ogerskem, v nemškem cesarstvu in na Luksemburškem. Imételj : (Ime in priimek) (Ime kraja), dné.................................18 (Pečat.) (Oblastvo.) Podpis. S tém se potrjuje, da imételj te poverilnice jima neko fabriko ali trgovino v............................pod firmo...................................... /je kot trgovinski obhodnik v službi pri firmi...................v..................., katera ima tamkaj (tukaj je oznameniti: fabriko ali trgovino). Ker imetelj te poverilnice namerja, iskati naročnikov blaga in nakupovati blagö na račun té firme nastopne firme in poleg tega na račun nastopnih firem (vrsta fabrike ali trgovine) v no firme potrjuje se nadalje, da je v tukajšnji deželi za obrtovanje zgoraj omenje —-------plačevati zakonito ob- mh firem stoječe davščine. Oznamenilo imételjeve osebe: Starost: ..................... Postava :......................... Lasje :......................... Posebna znamenja:............... Podpis : O p o in n j a. Od «Ivojnatih vrstic se v obrazec, kateri imej za to dovolj prostora, vpisuje zgoronja ali dolenja vrstica, kakor se to prilega razmeram vsakega posameznega slučaja. Opomin. Imételj te poverilnice je opravičen, da samö in edino okoli potujoč po deželi in pa sam6 na račun zgoraj omenje R.? „ mC iSče naročnikov blaga 1er nakupuje blagö. Sè seboj smé imeti samo vzorce mh firem (muštre) blaga, ne pa blaga samega. Tudi mora izpolnjevati v vsaki državi veljavne predpise. Spredaj stoječa trgovinska in čolna pogodba sè završilniin zapisnikom in prilogami vrèd, katerim sta pritrdili obč zbornici državnega zbora, razglaša se s tém. Na Dunaji, dné 31. januvarja 1892. 1. Tanile s. r. Falkenhayn s. r. Itacqueheiii s. r. Steinbach s. r. 16* 16. Dogovor o živinskih kugah z dne 6. decembra 1891 1. med Avstrijsko-Ogerskim in cesarstvom nemškim. (Sklenjen na Dunaji dné 6. decembra 1891. L, po Njegovem c. in k. apostoljskem Veličanstvu pritrjen na Dunaji dné 25. januvarja 1892. L, obojestranski njega pritrdili pak izmenjeni na Dunaji dné 80. januvarja 1892. 1.) Nos Franeiseus Josephus Primus, divina favente dementia Austriae Imperator; Apostolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Slavoniae, Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Camioliae, Bucovinae, superioris et inferioris Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae ; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc. Notam D'statumque omnibus et singulis, quorum interest, tenore praesentium facimus: Quum a Plenipotentiario Nostro et illo Majestatis Suae Germaniae Impera-toris, Borussiae Regis, ad regulandum pecudum et rerum beluinarum commercium conventio Viennae die sexta mensis Decembris an ni elapsi inita et signata fuit, tenoris sequentis: Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostoljski kralj ogerski z ene strani, in Njegovo Veličanstvo cesar nemški, kralj pruski v imenu nemškega cesarstva z druge strani, obâ ïelèd, z dogovorom vravnati med obojestranskima ozemljema promèt sè živalimi in živalskimi surovinami, ukazala sta v ta namen pričeti pogajanja in sta za svoja pooblaščenca imenovala: Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostoljski kralj ogerski: gospoda Gustava grofa Kalnoky-ja de Körös-patak, Svojega pravega skrivnega svetovalca in komornika, generala konjištva, ministra za cesarsko hišo in vnanje stvari, Njegovo Veličanstvo cesar nemški, kralj pruski pa- Svojega generalnega pobočnika in generala konjištva, Njegovo Jasnost princa Henrika VII. Reuss-a, izrednega in pooblaščenega poročevalca pri Njegovem Veličanstvu cesarji avstrijskem, kralji češkem itd. in apostoljskem kralji ogerskem, katera sta, drug drugemu priobčivši svoji v dobri in pravi obliki najdeni pooblastili, dogovorila in sklenila nastopni dogovor: Člen 1. Promèt sè živalimi, živalskimi surovinami in s predmeti, ki utegnejo prenašati nalezne tvarine živalskih kug, iz ozemlja ene stranke pogodnice v ozemlje druge se smé omejiti na neke določene vhodne postaje in tamkaj ga smé tista država, v kalero gré prehod, podvreči živinozdravniškemu prigledu. Člen 2. Ob uvozu v členu 1. oznainenjenih živali in predmetov iz ozemlja ene stranke v ozemlje ali skozi ozemlje druge stranke je donesti spričevalo o izviru (prehodnico, pos). Taista se izdaje po krajnem oblastvu ter se mora, kolikor se tiče živih živali, opremiti sè svedočbo po državi nameščenega ali po državnem oblastvu za to posebe pooblaščenega živinozdravnika o zdravji dotičnih živali. Ako spričevalo ni izdano v nemškem jeziku, priložiti mu je uradoma povérjeno nemško prelogo. Spričevalo mora biti takšno, da se dâ izvir živali in predmetov in pa do vhodne postaje prehojena pot z gotovostjo zasledovati; živinozdravniška svedočba se mora nadalje raztezati tudi na to, da v kraji izvira in v sosednih občinah v poslednjih 40dnéh pred odposlatvo ni bilo goveje kuge ali kake druge nalezne bolezni, o kateri veljâ dolžnost naznanila in katera se dâ prenesti na dotično vrsto živali, ki se ji ta spričevala izdajejo. Konjem, mulam, oslom in govedu je izdajati za vsako glavo posebno prehodnico, za ovce, koze in prašiče pa so pripustne skupne prehodnice. Doba veljavnosti teh spričeval znaša osem dni. Ako ta rok med prenosom izteče, mora živino, da bodo spričevala veljavna nadaljnih osem dni, po državi nameščen ali po državnem oblastvu za to posebe pooblaščen živinozdravnik vnovič preiskati in to, kar najde, v spričevalu zabeležeti. O prenosih po železnicah in na ladjah mora pred nakladom po državi nameščen ali po državnem oblastvu za to posebe pooblaščen živinozdravnik živali posebe preiskati in to, kar s preiskavo najde, v spričevalo zabeležiti. Promèt s razpuščenim lojem in razpuščeno tolščo, z volno, fabrikam ustrezno oprano in zapa-kovano v zaprtih vrečah, sè suhimi ali vsoljenimi črevami, vloženimi v zaprte zaboje ali sode, pripuščen je tudi brez spričeval o izviru. Člen 3. Pošiljatve, katere ne ustrezajo navedenim določilom, nadalje živali, o katerih najde mejni živinozdravnik, da imajo kako nalezno bolezen ali da so je sumne, naposled živali, katere so se odpravljale vkupe z bolnimi ali sumnimi živaliini ali so sicer prišle ž njimi v dotiko, srnčjo se na vhodni postaji zavrniti. Vzrok, zakaj so se zavrnile, naj mejni živinozdravnik pové na spričevalu ter potrdi sè svojim podpisom. Izvršeno zavrnitev in nje povod bo mejno colno oblastvo brez odloga po najkrajšem potu naznanilo političnemu oblastvu mejnega okraja tiste stranke Pogodnice, iz katere ozemlja naj bi se bil izvoz izvršil. Ako se taka bolezen na uvedenih živalih opazi še le v deželi, kamor so namenjene, po prestopu meje, poistiniti je dogodek sè zapisnikom po uradno nastavljenem živinozdravniku (državnem živinozdrav-niku) in prepis tega zapisnika nemudoma doposlati vladi druge stranke pogodnice. člen 4. Ako v ozemlji ene izmed stranek pogodnic nastane goveja kuga, ima druga stranka pravico, začasno prepovedati ali omejiti uvoz prežvekovalcev, prašičev in živalskih surovin, in pa predmetov, ki se lahko nalezejo strupa. Člen 5. Dokler razsaja nalezna zapljučnica med živino ene izmed stranek pogodnic, ima druga stranka pravico, prepovedati uvoz goveda iz okuženih ozemlji) (v nemškem cesarstvu : iz zveznih držav, pro-vincij; na Avstrijskem: iz kraljevin in dežel; v deželah ogerske krone: iz komitatov [županij]). V tem slučaji se mora govedo, katero izvira iz neokuženih ozemljij, pa mora zastran prenosa na mejo iti skozi zaprta ozemlja, odpravljati po železnici v uradno zaprtih vagonih, pri čemer se je izogibati vsakemu prenakladu, vsakemu dodatnemu nakladu druge živine in pa vsaki zamudi prenosa. Člen 6. Ako se je po živinskem prometu iz ozemlja katere stranke pogodnice kaka nalezna živalska bolezen, o kateri veljâ dolžnost, naznaniti jo, zanesla v ozemlje druge stranke, ima poslednja pravico, začasno omejiti ali prepovedati uvoz živali vseh tistih vrst ali plemen, na katere se dâ nalezna tvarina (klica) prenesti. S pričujočim dogovorom se ne rušijo v kužnem zakonodajstvu stranek pogodnic obseženi predpisi, po katerih se v slučaji, da nastanejo nalezne živalske bolezni ob meji ali blizu meje, v njih ubrano in za-tor smé promèt med obojestranskima mejnima okrajema in pa promèt, prehajajoč preko kakega v nevarnost spravljenega mejnega okraja, zavezati posebnim omejitvam in prepovedim. Člen 7. Stranki pogodnici si druga drugi dodeljujeta pravico, da po svojih komisarjih dadö na lici mesta ovedovati, kako je zdravstveno stanje živine, kaka oprava živinskih dvorišč, klalnic, karantenskih zavodov in enakih reči v ozemlji druge stranke, in kakö se tam izpolnjujejo veterinarsko-policijski predpisi. Da bi se komisarji poprej zglasili, ni treba. Stranki pogodnici bosta v obče naročili svojim oblastvom,da komisarje druge stranke, ako se kot taki poverijo, po njih želji podpirajo ter jim dajejo želčna pojasnila. Člen 8. Vsaka stranka pogodnica bo izdajala občasna (perijodna) izkazila o vsakočasnem staleži živalskih kug ter jih bo drugi stranki pogodnici dopošiljala neposredno. Kadar nastanejo nalezne bolezni v upravnih okrajih ob meji, bodo si to oblastva drugo drugemu naznanjala precej neposredno. Ako v ozemlji ene izmed stranek pogodnic nastane goveja kuga, poročalo se bode vladam druge stranke o nje nastopu in razširjanji neposredno po telegrafu. Člen 9. Železniški vozovi, v katerih so se vozili konji, mule, osli, goveda, ovce, koze ali prašiči, morajo se, ako naj se uporabljajo za prenos iz ozemlja ene stranke v ozemlje druge stranke, poprej podvreči čistilnemu (razkuževalnemu) postopanju, katero se bo ustanovilo s posebnim dogovorom ter je sposobno, da se ž njim popolnoma vničijo vse nalezne tvarine, ki bi se morda držale vöz. Stranki pogodnici bosta razkužbo takšnih železniških vöz, ki je v področji ene stranke opravljena po predpisih, priznavali kot veljavno tudi za drugo stranko. Člen 10. Na pašo se smé živina iz ozemlja ene izmed stranek pogodnic v ozemlje druge goniti z naslednjimi pogoji : a) Lastniki čred bodo o prehodu meje predlagali v poveritev (preskušnjo) spisek živali, katere hočejo na pašo gnati, s pristavkom, koliko je živine, in kaka bolj karakteristična znamenja imajo té živali na sebi. b) Da se živali sméjo vrniti v ozemlje, odkoder so prišle, dovoli se samo potem, ko se najde, da so res prav tiste. Ako pa se v času paše vname za dotično vrsto živali nalezna bolezen med nekim delom čred ali tudi samo v kraji, ki je manj kakor 20 kilometrov od tega pašnika oddaljen, ali ob cesti, po kateri se ima čreda vrniti k mejni postaji, prepovedano je, gnati živino nazaj v ozemlje druge stranke pogodnice. kolikor v to ne silijo okolnosti (kakor pomanjkanje piče, slabo vreme itd.). V takih slučajih se sméjo živali, katerih se kuga še ni lotila, nazaj spraviti samö z uporabo varnostnih narédeb, ki jih dogovoré pristojna oblastva za to, da se kuga ne razširi. Člen 11. Prebivalci krajev, od meje ne črez 5 kilometrov oddaljenih, smejo mejo v obojo mér vsak čas prestopiti sè svojo lastno živino, vpreženo k plugu ali vozu; vendar jim gré to olajšllo samo za kmetijska dela ali za vršitev svojega obrta, in ako izpolnjujejo obstoječe čolne predpise. Gledé té ugodnosti sméta stranki pogodnici izreči, da je zavezana naslednjim predpisom: a) Vprežena živina, ki prestopa mejo zaradi kmetijskega dela ali vršitve kakega obrta, mora imeti potrdilo krajnega načelnika tiste občine, v kateri je njen hlev. To spričevalo mora obsegati imé lastnika ali vodnika vpre-žene živine, opis živali in (v kilometrih) ozna-menllo okollne na meji, kjer naj bo vprežena živina delala. b) Poleg tega je ob izstopu in pa ob povratu potrebno spričevalo krajnega načelnika tiste mejne občine, iz katere prihaja vprežena živina, in v slučaji prohoda skozi ozemlje kake druge občine, tudi spričevalo poslednje, s katerim naj se potrdi, da je dotična občina popolnoma čista vsake živalske kuge in da tudi 10 kilometrov na okoli ni goveje kuge in nalezne zapljučmce. To potrdilo se mora obnoviti vsakih ti dni. Člen 12- Pričujoči dogovor zadobi moč in veljavo ob enem s trgovinsko in colno pogodbo, sklenjeno med strankama pogodnicama, ter jo ohrani tako dolgo, kakor pogodba. Vendar se stranki pogodnici zlagata, da morejo omejitve in prepovedi, katere se o pričetku veljavnosti tega dogovora ne dado spraviti v sklad ž nje- govimi določili, ostati v veljavnosti še eno leto potèm, ko stopi ta dogovor v veljavo in moč. Pritrdili pričujočega dogovora naj se na Dunaji izmenjata ob enem s pritrdili trgovinske in čolne pogodbe, dogovorjene med obema strankama po-godnicama. V sprifaio tega sta obojestranska pooblaščenca podpisala pričujoči dogovor ter mu pritisnila vsak svoj pečat. Tako narejeno naDunaji, dné 6. decembra 1891.1. (L. S.) Kâluoky s. r. (L. S.) Reuss s. r. Nos visis et perpensis conventionis hujus articulis illosomnes ratos gratosque habere profitemur, verbo Nostro Cesareo et Regio sponchntes, Nos ea omnia, quae in illis continentur, fideliter executioni mandaturos esse. In quorum fidem maiusque robur praesentes ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus, sigilloque Nostro appresso muniri jussimus. Dabantur Viennae die vigesima quinta mensis Januarii anno Domini mille-simo octingentesimo octogesimo secundo, Regnorum Nostrorum quadragesimo quarto. Franciscus Josephus m. p. Gustavus Comes Kalnoky m. p. Ad mandatum Sacrae Caesarea et Regiee Apostolicae Majestatis proprium: Hugo liber Baro a GlilllZ m. p., Capus septionis. Završilni zapisnik. Podpisujoč današnjega dné dogovor o živinskih kugah med avstrijsko-ogersko monarhijo in cesarstvom nemškim, postavila sta obojestranska pooblaščenca naslednja izrecila in domenke v pričujoči zapisnik: 1. Določila dogovora o živinskih kugah se uporabljajo samö na provenijencije ene izmed stranek pogodnic. Pripuščanje živali in predmetov, kateri bi, izvirajoč in drugili dežel, skozi ozemlje ene stranke došli v uvoz ali prevoz v ozemlje druge stranke, ne tiče se pričujočega dogovora. 2. VjSpričevalih o izviru je poleg izvirnega kraja oznameniti tudi politični okraj in tisti veči upravni okraj, h kateremu izvirni kraj spada (v nemškem cesarstvu: zvezne države, provincije; na Avstrijskem kraljevine in dežele; v deželah ogerske krone: županije [komitate]). 3. Uradno poveritev preloge spričeval o izviru, ki niso izdana v nemškem jeziku, naj opravi kaka oseba ali kako oblastvo, ki ima pravico, imeti slu- žabni pečat. Tem osebam ali oblastvom se pri železniških prenosih prišteva načelnik nakladne postaje. 4. V členu 5. dogovora o živinskih kugah ukrenjeno določilo je zvezano zuvetom, da sev obéh ozemljih avstrijsko-ogerske monarhije spravijo kužni zakoni v sklad s predpisi, veljajočimi v nemškem cesarstvu, da se namreč morajo na nalezni zapljučnici oboléle živali pobiti in da se vse ostale živali goveje vrste, ki stojé ali so stale z obolélimi živalimi v istem suhotovanji, pred iztekom šestih mesecev po poslednjem slučaji bolezni ne smejo odpraviti iz kužnega suhotovanja, razen kadar naj se v mejah Avstrijsko-Ogerskega takoj zakoljejo. Dokler se ta uvèt ne izpolni, stopijo naj na mesto člena 5. v dogovoru o živinskih kugah nastopna določila: „Dokler razsaja nalezna zapljučnica med živino „ene izmed stranek pogodnic, ima druga stranka „pravico, uvoz goveda iz okuženih ozemljij prepovedati „(v nemškem cesarstvu: iz zveznih držav, provincij; „na Avstrijskem: iz kraljevin in dežel; naOgerskem: „ iz županij 1 komitatovj), iz drugih ozemljij pak ome- „jiti tako. da se živali sè železnične postaje, izvirnemu kraju najbliže, v uradno zaprtih vagonih premeljejo, izogibajoč se vsakemu prenakladu, vsakemu dodatnemu nakladu druge živine in vsaki » zamudi prenosa, na mejo, od tukaj pa v javne, vete-„rinarsko-policijski nadzorovane klalnice. v katerih „naj se takoj zakoljejo.“ 5. Gledé na uporabo določila člena 5. v dogovoru o kužnih boleznih o provenijencijah iz posameznih nemških zveznih držav z ene strani, in iz avstrijskih dežel Galicije, Češkega, Moravskega in Avstrije pod Anižo zdruge strani, izreka se, da stranki pogodnici ne namerjata uporabljati pravice zapora, ki jima pristoji, na ves obseg ozemlja, v katerem razsaja nalezna zapljučnica, ampak vsak čas gledé na namen, da se zabrani zatrosttev kuge, samö na zadosti velik njega del. V ta namen se bodo v mejah zgoraj omenjenih zapornih ozemljij zaznamovali oži zaporni okoliši, kateri se bodo ustanovili dopisoma s pridržkom, da se bodo mogli kesneje v vzajemnem porazumu izpremeniti. Stranki pogodnici imata namen, da ne bosta v členu 5. dogovora o živinskih kugah vzajemno si priznane pravice, zapirati cela ozemlja (v nemškem cesarstvu: zvezne države, provincije; na Avstrijskem : kraljevine in dežele ; v deželah ogerske krone : županije [komitate]), rabili tedaj, če se v takem, sicer praviloma kuge čistem ozemlji pokažejo posamezni slučaji nalezne zapljučnice. To določilo se vendar ne uporablja o Češkem, Moravskem, Galiciji in Avstriji pod Anižo. 6. Določilo v členu 6., odstavku 2. dogovora o živinskih kugah se ne razteza na prehajajoči železniški promet v uradno zaprtih vagonih ; pri tem pa bodi prepovedan vsak dodatni naklad žive živine, vsak prenaklad in vsaka zamuda prenosa v okuženih mejnih okrajih. 7. Ugodnosti kmetijskih posestnikov v nemških mejnih okrajih gledé prejemanja koristne in vprežne živine iz Avstrijsko-Ogerskega, katere so na podstavi številke 3. končnega zapisnika k členu 1. trgovinske pogodbe z dné 23. maja 1881. 1. sedaj v navadi, ne bodo se nikakor omejile v prehodni dobi, omenjeni v členu 12. dogovora o živinskih kugah. Pričujoči zapisnik, kateri naj se brez posebnega pritrdila, vslèd same izméne pritrdil o dogovoru o živinskih kugah, h kateremu spada, ima za odobrenega in potrjenega po obéh strankah pogodnicah, podpisal se je v dvojnem izdatku na Dunaji dné ti. decembra 1891. 1. (L. S.) Kàlnoky s. r. (L. S.) lieuss s. r. Spredaj stoječi dogovor o živinskih kugah sè završilnim zapisnikom vrèd, katerima sta pritrdili ohé zbornici državnega zbora, razglaša se s tém. Na Dunaji, dné 31. januvarja 1892. 1. Taaffe s. r. Falk mliaju s. r. Kacqueheni s. r. Steinbacli s. r.