000 kvadratnih milj e 'kega ozemlja v Aziji. U ------o------ Publikanci bodo letos 2a televizijo hi vodH, GTON’ D-C- - Glav-Pujoj-, nik volivne kampanje re- Vedal 3n(;ev McGregor je napo-stra J bo republikanska iivni t ^orabiia v letošnji vo-Pov amPanji okoli 35 milijo-ftarja ° ai?eV' Kniovico tega de-Vic0 Že nabranega, pa polo-Nabranega že tudi po- j enega. Kennedy-Rockef eller! WASHINGTON, D.C. — Nekateri demokratje so se že sprijaznili z mislijo, da bodo letošnje volitve za nje z McGover-nom in Shriverjem huda polomija, vidijo pa možnost za uspeh v letu 1976. Nixon tedaj ne bo več kandidat, demokrati pa bodo imeli možnosti postaviti za kandidata sen. E. M. Kennedyja in J. Ro- glas,” pravi članek v “Pravdi”.! Nato trdi, da je bilo pri sodnih | razpravah dokazano, da so obto-j ženci “obrekovali Češkoslovaško republiko, njene vodnike in zaveznike Češkoslovaške”. Kot znano, je bilo na osmih sodnih procesih obsojenih od 17. julija 1972 dozdaj skupno 46 o-seb na krajši ali daljši zapor. Najhujša kazen je bila 6 in pol leta zapora, če pomislimo, da obtožencem niso dokazali nič drugega, kot da so širili letake, v katerih so državljane opozarjali na njihovo državljansko pravico, da jim ni treba glasovati za uradne kandidate, ampak da imena teh lahko črtajo in napišejo imena lastnih kandidatov na volivnice, so te kazni le izredno visoke. Vse svobodni svet je te sodne procese odklonil in jih označil za način preš trase vanj a in preganjanja pristašev nekdanjega liberalnega Dubčkovega režima. ckefellerja, ki tahdMIr. , Komunistični partiji Francije in j Italije, najmočnejši v svobodni ! Evropi. Ti dve menda v Moskvi ne štete j o med “imperialistične kot demokrat za guvernerja Zahodni Virginiji. Agraes je pokončala 118 človeških življenj in napravila za 3 bilijone škode WASHINGTON, D.C. - Po zbranih podatkih, ki so bili objavljeni ta teden, je tropski vihar Agnes pokončal 118 človeških življenj in napravil za 3 bilijone dolarjev škode, ko je sredi junija divjal po vzhodnem delu ZDA. reakcionarje”? V šunki preveč vode! WASHINGTON, D.C. — Na stotine tisočev funtov konzervirane šunke se vrača v Agar Food Products Company v Chicagu, ker so odkrili, da je v njih za polovico več vode, kot je to dovoljeno. Mitchell trdi, da so v Ha-nohi K. Clarka pošteno potegnili. WASHINGTON, D.C. — John M. Mitchell, bivši pravosodni tajnik, je dejal včeraj, da je Ramsey Clark hanojska prismoda, da se je dal od Hanoia potegniti in izrabiti v njegove propagandne namene. Demokratskega kandidata McGoverna je vprašal, če odobrava Clarkovo vedenje in postopanje v Hanoiu. O Clarku so trdili, da je govoril preko hanoj skega radia, kar pa on odločno zanika. On je govoril na raznih krajih in so lahko njegov razgovor in izjave posneli na trak in jih kasneje oddajali preko radia v Hanoiu, toda on sam na radiu ni govoril, trdi Clark. “rešitve”, v Jugoslaviji, kjer se je predsednik kraljeve vlade Uubašič sporazumel na pritisk zaveznikov s Titom o sestavi G. Radu in ge. Mariji Feren-čak, ki sta prišla na obisk k bratu g. Karlu in k njegovi ženi Emi Ferenčak na White Rd., Willoughby Hilis, želita g. John in ga. Mary Brodnick s Chardon Rd., da bi užila toliko prijetnosti, kot sta jo onadva na svojem nedavnem obisku Slovenije. Dobrodošla med nami! skupne vlade, v kateri pa so ti-stavniki Hanoia v ponedeljek'tovci kmalu popolnoma prevla-odletel v Švico na obhajanje 50-,! dM1 in uvedli v Jugoslaviji čisto letnice poroke svojih staršev,! komunistični režim. Slično reši-j odletel iz Zuericha v Saigon, | tev so zavezniki v drugi svetov-j so pobili— kjer se bo sestal s predsednikom| ni vojni vsilili Poljski, ki je na! republike Nguyen Van Preteklo nedeljo so na misi-Thie™! enak način ^priširpod komunh j°nskem pikniku dobili ^ nagra- jeni, s poslanikom ZDA Bunkerjem in s poveljnikom ameriških vojaških sil v Južnem Vietnamu gen. F. C. Weyandom. Ker je bilo objavljeno, da je Le Due Tho, giavni zastopnik Hanoia v Parizu, včeraj odpotoval domov na posvetovanje, splošno sodijo, da so morali priti razgovori v Parizu do odločilne točke. R. Ziegler je odklonil vsako pojasnilo o smotrih Kissinger-jeve poti v Saigon, kamor je ta priletel danes zjutraj. Povedal je le, s kom se bo tam sestal. Nekateri sodijo, da bo Van Thieuja informiral o položaju razgovorov z rdečimi, drugi mis- stično oblast. V Pragi je omogočil komunistem tako “rešitev” predsednik Beneš, med tem ko!Tomc^675 E' 159 StJ af§an Mary de: TV Smole Julka, 1233 E. 58 St.; pisalni stroj in mizico Joe 'so je na Madžarskem izsilili sami, četudi so pri volitvah dejansko izgubili. Van Thieu se koalicijski vladi odločno upira in opozarja ZDA, da bo Južni Vietnam mogel obstati le, če ga bodo ZDA dalje podpirale in če bodo naslednjih 6 mesecev nadaljevale in še razširile letalske napade Ann Celestina, 727 E. 157 St.; 3 prte Mary Komat, 1039 E. 66 St.; kolo Mark Lavriša, 1004 Dillewood Dr., mizo Marija Mlinar, 2762 SOM Center Rd., brivski aparat Ferdo Gospodarič; zložljiv naslonjač Viktor Lamovec, 15617 Holmes Avenue. Telička je dobila ga. Frances Mla-čak, 23831 Lake Shore Blvd., ki ga je darovala misijonom. Na lijo, da ga hoče zagotoviti o na- ; 2arnj,^ daljevanju ameriške podpore,1 tretji pa sumijo, da ga utegne Ko se je vrnil domov, je Clark j pripravljati na novo popuščanje dejal, da je svoboden človek in; v zvezi z zahtevo rdečih po novi, ima pravico povedati svoje mne-! koalicijski vladi v Saigonu kot nje. V razgovoru s časnikarji v temeljni zahtevi za končanje vojne. na Severni Vietnam. Ti naj bi ^ . uničili sposobnost Severnega j da zapusti pOSianiStvo v: tovih, kdo naj bi umorjeni bil. Parizu, kjer je bil še od časa Jf' odkritje morilca predsednika L. B. Johnsona. !na,g,ratJc S. Shriver se je o tem razgo-i Kadio-1 V postaja, kanal 3, je varjal z J. D. Ehrlichmanom in i razglasila, da bo plačala j $5,000 nagrade tistemu, ki bo pomagal odkriti morilca Helen o končanju vojne, dokler ZDA ne pustijo na cedilu Van Thieu- j tajnik. V preteklosti smo imeli slične tabii 1968 ve izred so republikanci po- ^6los nastepe na televiziji, ihio |. ° ° nekako eno tret-teedsec?®a’ ker ima Nixon kot St°Pania 1 d°vo]j možnosti na-IvIcGrP na televiziji. ^blij^a g1°r dejal’ da bo re-jteiii boSka stranka vodila vo-^teotiov'1 na temelju dosežkov SkUaaIa v , ytede, pa istočasno stebos+° 1^cem tudi obrazloži-1 kdcG°vemovih pro- f.tečjio va;a ^rizona ima pov-- 0llov drii ° let0 okoli 400 mi-olarjev dohodka od tu-■ovalcev. no veliko za Nixono- V remenski prerok pravi: sončno in milo. okoh 75 temperatura čez dan eln° oblačno C1 °k0li 55’ Jutri acno in nekaj toplejše. Eno leto nove Nixonove gospodarske politike CLEVELAND, O. — Včeraj je preteklo eno leto, odkar je Nixon objavil svojo novo gospodarsko politiko, ki ni izne-nadila samo domačo deželo, ampak ves svobodni svet in povzročila v njem tudi obilo nejevolje in še več negotovosti. Kakšen je njen uspeh, Kakšna sodba o njej po enem letu? Nixon je nad dve leti upal, da bodo sile svobodnega gospodarstva same zavrle inflacijo, ustalile plače in cene, pa utrdile znova tudi omajano veljavo dolarja v mednarodnem denarnem prometu. Vsi nasveti, naj uvede nadzor nad cenami in plačami, za kar mu je Kongres sam od sebe izglasoval polnomočja, niso dosti zalegli. Končno je le spoznal, da mu skoro ne ostane druga pot, kot uvesti nadzor, ko stara sredstva niso uspela, četudi je brezposelnost dosegla 6 //' in to včasih celo za krajši čas presegla. Nixon je lani zamrznil cene in plače za 90 dni, nato pa u-vedel posebne organe za nadziranje plač in cen, ki naj bi ostale v takih mejah, ki jih narodno gospodarstvo prenese. Plače naj bi ne poviševali preko 5.5%, cene pa naj bi se z izjemo deželnih pridelkov, ki so ostali izven nadzora, držale v skladu s stroški in povprečnim dobičkom zadnjih treh let. To sta bili osnovni načeli, ki pa sta le delno obveljali. Plače so bile s prenekaterimi kolektivnimi pogodbami povišane veliko preko dovoljene meje, podjetja pa so tudi dražila svoje izdelke in usluge preko določil Sveta za življenjske stroške. Nekatere je ta nato prisilil, da so morala cene zopet znižati v skladu s predpisanimi načeli. Veliko na tem polju ni bilo opravljenega. Kljub vsemu je treba priznati, da so ukrepi Nixonove nove gospodarske politike u-speli inflacijo zavreti na letno povprečje izpod 3%, kar trenutno menda naj nižje vseh razvitih državah svobodnega sveta. Ali so k temu privedli res samo ukrepi Ni-xona ali bi šlo tudi brez njih, je še vedno nerešeno vprašanje med gospodarskimi strokovnjaki. Poleg inflacije je deželo tlačila večja brezposelnost. je v Nixon je vedel, da bo imel letos težave pri volitvah, če te na kak način ne zmanjša. Zato je povečal zvezne izdatke, odpravil prodajni davek na avtomobile in z drugimi davčnimi ugodnostmi skušal pognati gospodarstvo dežele v hitrejši tek. Gospodarstvo je res postopno oživljalo in začelo sprejemati nove delovne moči. Brezposelnost je končno le padla pod 6%, se spustila na 5-5%, četudi je takih, ki bi radi delali, pa dela ne dobe, še vedno nad 5 milijonov. K poživitvi domačega gospodarstva naj bi prispevalo tudi zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza, ki je postalo bistvene važnosti, ko so ZDA lani prvič v svoji novejši zgo-dovni imele v trgovinski bilanci velik primanjkljaj. Bilo je očitno, da bo ta še rastel, če ne bodo ZDA nič ukrenile. Da bi zmanjšali uvoz, je Nixon začasno uvedel 10% carino na tuje izdelke. Objavili so, da bo ta carina ukinjena, kakor hitro bodo ZDA sklenile z drugimi državami potrebne sporazume. Končno je prišlo do znižanja vrednosti do- larja za okoli 12/<, kar naj bi ameriško blago na tujih trgih pocenilo za 12%, tuje v Ameriki pa podražilo za 12%. Sodili so, da bo to dovolj za postopno uravnovešenje ameriške trgovinske, pa tudi zunanje plačilhe bilance. Na tem polju za sedaj ni bilo uspeha. Primanjkljaj v trgovinski bilanci v prvi polovici letošnjega leta je bil večji kot lani v celem letu. Kljub temu upajo še vedno, da se bo položaj, če ne pred koncem letošnjega leta, izboljšal vsaj prihodnje leto. Dokler do tega ne pride, ne more biti in ne bo trdnejši naš dolar, ki je bil do pred nekaj leti povsod zaželjen in spoštovan, ki pa ga zdaj v bogatih industrijskih državah svobodnega sveta nekam sumljivo ogledujejo. Bogata Amerika bo morala začeti vsaj, kar zadeva odnose s tujim svetom, živeti skromnejše. Tam bo smela potrošiti le toliko, kolikor bo zaslužila, če bo hotela veljati za dobrega in modrega gospo-larja. To bo morala delati doma zvezna vlada, če bo hotela ustaliti cene, plače in — dolar. pri tem dejal, “da občuduje Ni-xcna, da veruje, da vodi uspešno administracijo in da upa, da bo ostal lahko njen del”. Nekaj mesecev kasneje je Shriver odstopil kot ameriški poslanik v Parizu in se vrnil domov. Nixonova vlada mu novega položaja ni ponudila. E. Simpson, članice uprave postaje, ki je bila ustreljena ponoči od ponedeljka na torek, ko se je peljala domov z dela. Policijska preiskava je dognala, da je bila ustreljena iz daljave. Zadnje vesti YOUNGSTOWN, O. — Demokratski predsedniški kandidat G. McGovern je včeraj prišel v Ohio iskat podpore volivcev, pa tudi denarnih mogočnikov. Koliko jo je dobil med volivci, se bo pokazalo v novembru, med denarniki, trdijo, da ni bil posebno uspešen. WASHINGTON, D.C. — Lawrence O’Brien je dejal včeraj, da je prišlo na dan, da se bile v prostorih glavnega urada demokratske stranke nameščene prisluškovalne naprave okoli 17. junija in se nekaj časa torej uspešno delovale. WASHINGTON, D.C. — Nixonova vlada pritiska na avto- WaSsSheisn svari velike sile glede mm v sveta ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni tajnik ZN Kurt Waldheim v svojem letnem poročilu za glavno skupščino ZN svari velike sile, da ni dovolj, da skr-be za svoje medsebojne odnose, ko mislijo na ohranjanje svetovnega miru. Naj bodo ti odnosi še tako premšljeni, to ne zadošča več. Svet se je v marsičem spremenil. Waldheim trdi, da morajo igrati pri ohranjanju svetovnega miru vlogo tudi manjše države, v glavnem seveda preko Združenih narodov, ki so močno potrebni v današnjem svetu, četudi prenekateri v to dvomijo. iiuvu vidua prmsKa na avto-1 _ mobilsko industrijo, ki je ime-1 Demokrati zbirajo la letos “dobro” leto, naj ne povišuje cen avtomobilov le-tanika 1973, kot je to pred kratkim napovedala. DETROIT, Mich. — Unija avto- c?enar LOS ANGELES, Calif. - Sargent Shriver, ki je prišel sem na volivno kampanjo, naj bi imei __.______ glavni namen zbrati za demo- mobilskega delavstva je side- i krate čim več denarnih sredstev, nila podpreti demokratskega1 Trdijo, da ni bil posebno uspe-predsedniškega kandidata Me- šen. Več znanih bogatašev in Governa v volivni kampanji nekdanjih demokratskih pod-z volivnimi delavci, pa tudi z1 pomikov enostavno ‘ni imelo ča-denarjem. j sa zanj’. 0 i Na splomo upajo demokrati, Dolge morske obale | da bodo nabrali za volivni sklad Aljaska, Florida, Kalifornija: okoli 15 do 16 milijonov dolar- in Havaji imajo najdaljše morske obale od vseh držav ZDA. jev, čeprav bi jih radi imeli vsaj 25 milijonov. PifS /UfERSŠKA DOISOVIWI AVasITlIiKVne^1 gg 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July I BESEDA IZ NARODA 1 Halo poroko sta obhajala Managing' Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^§jf^>83 No. 157 Weds., Aug. 16, 1972 Trnjeva pot 'Peace Corps" in "Visla' 4,000 prostovoljcev, ki delajo v vseh 50 državah Unije po ibolni-cah, šolah, sirotišnicah, starostnih domovih, jetnišnicah in drugih zavodih. Pomagajo tudi u-stanavljati in voditi konzumne, Mr. in Mrs. John Cercek CLEVELAND, O. — Preteklo se poročila 9. avgusta 1922 v nedeljo sta obhajala Mr. in Mrs cerkvi sv. Lovrenca v Newbur-John Cercek s 3062 W. 116 St. gu. Imata hčerki Mrs. Paul svojo zlato poroko z zahvalno (Marie) Corey (Worthington. Ohio) in Mrs. Edward (Dolores) Husney (Parma Heights), sina sv. mašo v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Lakewoodu. Popoldne od 2. do 5. je bil sprejem sorodnikov in prijateljev v dvorani sv. Gregorija. Zlatoporočenca sta prejela za zlato poroko poseben papežev blagoslov in čestitke od guvernerja Ohia Johna J. Gilligana. Mr. in Mrs. John Cercek sta dr. Johna (Toledo, O.) ter 10 vnukov in vnukinj. J. Cercek je bil 32 let zaposlen pri Dairymen’s, ko je leta 1962 stopil v pokoj. Zlatoporočencema k njuni lepi obletnici iskrene čestitke! AD za SJovenik? PARKERS PRARIE, Minn. — sebnega, saj nas je tu tudi več V našem farnem Domu za one- kot kje drugje n. pr. na Koro-mogle , (Nursing Home) živi čez škem, v Italiji na Primorskem, SO let stara gospa A. H. V svojih v Argentini, ali v Kanadi. Pa mladih letih je bila učiteljica,1 smo vendar brali, da je bilo v po smrti moža, krajevnega apo- l Kanadi 930 naročnikov za Mo- že nekaj časa se govori v domovini, da je v pripravi nov zakon o položaju verskih skupin v Jugoslaviji. O tem zakonu so se porajale prve vesti, kmalu po obisku Tita v Vatikanu. Naš list je tedaj, ko je o tem obisku poročal, izrazil svoj pesimizem glede sadov te poteze. Niso pa s tem pesimizmom soglašali domači verski listi, niti zamejski, ko so ugotavljali, da se Cerkvi v Jugoslaviji s tem oapira novo obzorje, da bo dotlej lahko stopila na novo pot. Danes že lahko ugotovimo, da je slovenska Cerkev res stopila na novo pot. A ta je še bolj trnjeva kot doslej. Več znakov je bilo mogoče zadnje čase zaslediti o poostreni politiki komunistične partije proti Cerkvi. Eden najbolj jasnih izrazov te nove politike je bila konferenca Zveze komunistov iz ljubljanske občine Center 26. junija. Na tem zborovanju so ponovno sprožili vprašanje klerikalizma. Tudi “nove oblike klerikalizma”, t. j. romanja. Ugotovili so, da je “nevzdržno”, da turistične agencije same agitirajo za romarska potovanja. Sklenili so tudi, naj občinska konferenca Zveze komunistov opozori vse turistične agencije v Ljubljani, naj tega ne delajo več. Po takem koraku je pač lažje razumeti zagrizeno postopanje ob priliki lurškega romanja. A romanja niso glavna skrb konference. Ta je bila posvečena sploh “vedno večjemu udejstvovanju katoliške cerkve na necerkvenem področju”, od “športnega udejstvovanja do socialnega skrbstva, pri čemer imajo takšne aktivnosti dostikrat politična obeležja”. Na isti konference je sekretar Roman Albreht dejal, da je “ocena, da katoliška cerkev nima političnih ambicij, zmotna. Tendence v naši občini govore nasprotno, zato moramo s političnimi ambicijami Cerkve tudi računati”. Dolžnost vseh komunistov da je, boriti se proti političnemu klerikalizmu. Komunistične organizacije naj to vprašanje dobro preuče, zlasti v vzgojno-prosvetnih in zdravstvenih zavodih. Nanašanje na vzgojo ni slučajno. Saj je prav na tem področju že dalj časa v teku partijska kampanja. Partija v principu zahteva idejno (komunistično) angažiranost vzgojiteljev. To stališče ZK je bilo tudi v'zadnjih letih sicer znano, toda pristojni ga navadno niso gnali v ostrino. Sedaj je svetovnonazorna opredeljenost šole spet prišla v ospredje zlasti ob izjavah nekaterih partijskih vodij, ki so komunistično usmerjenost učiteljev postavili za pogoj njihovega pedagoškega poklica. Temu seveda ni nič čudnega, če upoštevamo dejstvo, da je prav mladina tisti del prebivalstva, kateri se partiji v čedalje večjem številu odtujuje, in to do take mere, da je partijski narastek resno ogrožen. Ko se je torej razvila debata o "idejno angažirani” šoli, so vanjo pričele posegati razne osebnostih Med temi je največ pozornosti vzbudil prav članek dr. Franceta Perka, docenta na teološki fakulteti v Ljubljani, katerega je objavila revija “Znamenje” (št. 3, 1972). Njegove misli je potem povzel in komentiral tudi verski štirinajstdnevnik “Družina”. Dr. Perko poudarja, da tako zapleteno in obsežno vprašanje, kakor je idejnost v šoli, ne dopušča administrativnega reševanja. Najvišji organi oblasti, v kateri so zastopani le občani-neverniki, ne bi smeli odločati o vzgoji ob-čanov-vernikov, zlasti če jim hočejo predpisati spreobrnitev k svoji (marksistični) ideologiji. “To ni demokratično,” trdi pisec in poudarja, da je zahteva po ideološko neopredeljeni šoli upravičena. To da zahteva vzgojo, ki bi mladega človeka pripravila, da bo spoštoval svobodno prepričanje vsakega človeka, pa naj bo vernik ali nevernik. Temelj takšne vzgoje je, da ze v šolah znanstveno objektivno prikažemo različne poglede na svet. Dr. Perko nato dokazuje, v čem je prava angažiranost šole. Postavlja sicer, naj šola ne oblikuje človeka v religioznem duhu, a zahteva prav tako, da ne sme biti antireligiozna in to še podčrtava. “Zahteve po marksistično uniformirani šoli bi mogli raztegniti na trditev, da je šola v Ju-slaviji dejansko šola ZK. Tej trditvi, — ugotavlja Perko. — pa bi tudi vsi pošteni člani ZKJ nasprotovali, če torej šola ni šola ZK, potem morajo biti v njej zastopani tudi drugi svetovni nazori,” pribija. Ko Družina komentira Perkov članek, ne more iti mimo konference ZK z dne 26. junija, o kateri smo govorili v 1972 prinesla skupno $268.641. | za celoletno naročnino in dva uvodu. "Očividno gre za nesporazum v obsegu pojma, kaj j Od tega je prišlo iz ZDA $l43.-|dolarja v pomoč listu, je cerkveno in kaj ni,” upa. in k upanju še dodaja prošnjo.j723.30, to je malo več kot polo-' “Verrv občani želimo, da bi odgovorni prisluhnili tudi na-|vica. Je to res izžemanje naših Šim stališčem, ko bodo nastajale opredelite in teze za novi ljudi? Ali smo res več dali, kot o pravnem položaju verskih skupnosti. tekarja, pa dolgoletna vdova. Od njenih 3 sinov je eejen umri v Iowi, druga dva pa živita na Zahodni obali. ; , _ ; _ Pred nedavnim i« +=> ! želela govoriti z meškom mi zaupno, pove, da ima več denarja, kot si jaz morda mislim. Ko nič ne rečem, mi pove, da je pripravljena plačati polovico dolga na našem Domu, to bi znašalo $40.000.00. Na njeno veliko začudenje ji povem, da v Domu gospodarsko kar dobro delamo in da plačujemo dolžne obroke na dolgu predčasno, Kar nekoliko nevoljna pravi, bom pa plačala dolgove na farni cerkvi, ki smo jo pred letom in pol povečali za $117.000, pa smo imeli na roki samo kakih $30.000.00. Svetujem ji, naj kar varčuje s svojim denarjem, ker nič ne ve, kako dolgo bo živela. Očividno nevoljna mi odločno pove, da bo v tem slučaju denar podarila cerkvi v Urbank, kjer zupnikuje g. Pečovnik, kamor je dolga leta spadala, predno je bila tukajšnja fara ustanovljena pred 20 leti. Ko ji povem, da je g. Karel boljši gospodar kot jaz, da tam sploh nimajo nobenih dolgov na fari, je vsa nesrečna potem napisala pismo svojim sorodnikom, v katerem zapušča $100.000.00 za šolanje njenih vnukov. Od vseh 6 vnukov so 4 že poročeni in v dobrih službah, samo dva še hodita v šole. Tako bi ta dva dobila vsak $50.000.00, kar ni ravno slabo niti za ameriške študente. Seveda je vsa težava v tem, da je gospa Anna že več kot eno leti na javni podpori, pa tega nikakor ne more razumeti in si zapomniti. Ali je res, da tudi ameriški Slovenci več damo v dobre namene, med drugim za Slovenik, kot premoremo? Da se od nas izseljencev vse preveč pričakuje? V Jezernikovem poročilu smo brali, da je splošna denarna nabirka za Slovenik do 11. feb. 1972 prinesla skupno $268.641. horjeve knjige za 1972, tu v ZDA pa samo 856. Najbrž bo J tudi držalo, da nam tu v ZDA najboljše gre, čeprav se motijo je ta gospa : v domovini, ko mislijo, da smo mano. Z nas- tu vsi milijonarji. Tudi tu si mora vsak služiti kruh v potu svojega obraza. Res pa je, da tudi drugod naši ljudje pridno delajo, pa si vendar težko kaj privarčujejo. Mi pa se vozimo okrog v “križarkah”, kakor Vinko Zaletel imenuje ameriške avtomobile, in naše hiše so prave shrambe vsakovrstnih strojev: hladilnikov, zmrznilnikov, pralnih, sušilnih, likalnih, šivalnih strojev, televizorjev na pretek, po več v eni družini, še v hlevih jih vidimo ... Vsega tega še angeli nimajo v nebesih. Zato torej, kar ameriški Slovenci damo v dober nameL, _es damo od svojega obilja in naš dar je v resnici prav redko dar uboge vdove, ki je dala svoj zadnji in edini vinar za tempeljske- potrebe. Bog je sicer sodnik, ki nas vse pozna do obisti, pred katerim ne moremo ničesar prikriti, vendar se mi zdi prav mogoče, da Slovenci drugje po svetu več darujejo in več žrtvujejo za Slovenik kot mi v Ameriki, čeprav govorijo številke nam v prid. Kakor že koli, nas božja beseda opominja, da moramo dobro delati in ne nehati; da moramo dobro delati, dokler je dan, ker pride noč, ko ne bo mogoče več nič storiti. Darove za Slovenik pobira Msgr. Louis Baznik, St. Patrick Church, Thompson, O. 44086. Jože Vogrin Bedford, O. — Spoštovani vsi pri Ameriški Domovini! Prav lepa hvala za prijazno obvestilo. Priloženo Vam pošiljam ček zakon Res je Cerkev v Jugoslaviji stopila na novo pot. Na pot novih pritiskov, groženj in napadov. Na trnjevo pot. S. S. bi človek po zdravi pameti mogel od nas pričakovati? Da smo dali več, kot katera druga skupina, ni nič tako po- Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna in ne bi mogla biti brez nje, posebno sedaj, ko živim med angleško govorečimi ljudmi. Ameriška Domovina in slovenske radijske oddaje mi krajšajo dneve. Ko je takratni predsednik ZDA J. F. Kennedy 1. marca 1961 s svojim odlokom ustanovil Mirovni zbor (bolj znan pod imenom Peace Corps), kot začasno, polsamostoj.no vladno a-gencijo, so se mnogi čudili: Le kje bo predsednik dobil potrebne prostovoljce? Predsednik, ki je bil sam mlad, je bolje poznal mladino. Odziv je bil boljši, kot je sam pričakoval. Za prvega direktorja Mirovnega zbora je določil svojega svaka Sargenta Shriverja, ki je sedaj demokrat-sk kandidat za podpredsednika ZDA. Jeseni istega leta je Kongres sprejel zakon o ustanovitvi trajne vladne agencije z istim imenom in namenom in ji odobril za prvo leto proračun $30 milijonov. Namen agencije je pospeševati svetovni mir in prjateljstvo med narodi s tem, da višje razviti pomagajo zaostalim v njih razvoju. Prijavi se lahko vsak ameriški državljan, ki je star 18 let. Služba traja dve leti (vključno trening) in se lahko ponovi. Plača, ki znaša okrog $200 mesečno (odvisno od razmer v deželi zaposlitve), krije hrano, stanovanje, obleko in najnujnejše potrebščine, po pravilu, da mora prostovoljec živeti tako, kakor ljudje, med katerimi deluje. Po odpustu dobi prostovoljec še po $75 za vsak mesec zadovoljivo ganov) in še nekaj skupin. Tako opravljene službe. i je tudi med ljudmi makedonske Prostovoljci se vežbajo na a-1 narodnosti in jezika nekaj mornariških višjih šolah in drugih1 hamedancev). Eno je gotovo: v zavodih, pa tudi v deželah, ki| jugoslaviji je najmanj 16% prebivalstva, ki izpoveduje moha- produktivne in kreditne zadrU-§e- Desettisoči ameriške mladine, ki so šli v zadnjih desetih letih v službi teh dveh organizacij na pomoč najbednejšim, so dokaz, da ne smemo istovetiti vseh z nekaj tisoči kričavih postopa-čev. A. Z. število gradenj in gradbišč. P°d jetje ibi moralo dobiti po voru s cementarno v Trbovljah 14,000 ton cementa, pa ga je d° bilo le okoli 4,000 ton. Podjetje se je obrnilo na publiško gospodarsko zbornL0 in zaprosilo, naj mu omogoči)0 nakup cementa izven Jugoslav1 je, ko ga doma ni mogoče 0 biti. Slovenska gorska skupil18 v Pamirju Skupina slovenskih alpinl ^ je od 5. julija v Pamirju, kjer ^ kot Slovencev. Če hočemo po-j skuša povzpeti na 7495 p0. znati število vseh Mohamedovih^ visoki “Vrh komunizma • ^ ^ vernikov, moramo dodati še Al- mov je sporočila, da nalog1^itL bance, ki vsi pripadajo tej veri,| lahka, da pa jo upajo lZP° ie. Do glavne baze na zelem Muslimanov v Jugoslaviji več kot Slovencev Čeprav muslimanstvo ni narodnost, temveč vera, so se mo-hamedanci v Bosni in Hercegovini, a podobno tudi oni v srbskem in črnogorskem Sandžaku, kompaktno izjavili za muslimane. Našteli so jih 1,730,000 (8.6%). Čutijo se Slovani, nočejo pa biti ne Srbi ne Hrvati (zaman jih je Pavelič svoj čas proglašal za cvet hrvaškega naroda). Že samih slovanskih muslimanov je torej v Jugoslaviji več razen kakih 40,000 katoličanov. .— --------— — .s0. In Albancev je v Jugoslaviji | niški moreni 3900 metrov ^ 1,310,000 (6.4%). Prav tako so ko jih je ponesel helikopter.^ muslimani tudi Turki, ki jih je prava je mednarodna m P ^ že v sami Makedoniji nad 108,- stavlja slovenska skupina 000, zatem večina Romanov (ci- njen del. medansko vero. Ko je še nedavno rah v domovih Univerzitetni profesoU1 bodo morali iti na Jure Bilič, partijski vodn1^ Hrvaškem, je govoril o raZ, hrvaških študentov , . . in na viSOk^zStiti ________ sarajevski Trdil je, da bo treba ve\^c pomožni škof msgr. Jablanovič! vprašanje profesorjev zag^0 v svojem predavanju, ki ga je univerze, ki so bili 1 jjji žel Azije, Afrike in Latinske A-1 imel v Zagrebu, zatrjeval, da-je' strani nacionalistov, ven njso merike. (vsak osmi Jugoslovan musli-'niso aretirali in proti HI1 e”. sprožili niti sodne preis g0 Poiskati bo treba metode, . prosijo zanje. Od kakih 40,000 prostovoljcev, kolikor se jih prijavi povprečno vsako leto, so jih sprejeli prvo leto 4,178 in jih poslali v 38 de- V petih letih je proračun na- man, se je marsikomu zdelo, da sprožili niti sodne rastel na $115 milijonov, število prostovoljcev pa na 16,000, ki so delovali v 58 deželaht. Največ (čez 1,000) prostovoljcev je delovalo hkrati v Indiji, čez 700 v Braziliji, malo manj v Kolumbiji, po 600 v Nigeriji. Etiopiji, Maleziji itd. Sargenta Shriverja je 1. 1966 zamenjal Jack Vaughn, tega pa 1. 1969 Joseph Blatchford, ki pretirava. Zdaj pa statistika razločno kaže, da je že vsak še- “sprejemljive za javn' ost”, 3e cev’ 1 CtAlUH-lU IVaZiC, U.CI J C ZiC V O o. XV -j v sti Jugoslovan mohamedanske1 kel Bilič, “toda koncem apu----- | bodo takšni ljudje mora 1 da odstotek musli-j položaje, ki jih z I jo”. vere. Dejstvo je, manov v Jugoslaviji naglo narašča, odstotek pravoslavnih v glavnem ostaja isti, odstotek katoličanov pa vedno bolj pada, čeprav je država po zadnji vojni dobila same katoliške kraje Hlapci, dekle in • • % na Po moji grobi cenltV* reba> podlagi podatkov iz gjcat6' Beograda, Ljubljane m nejteVi- ti O S1, i. josepn JDiatcniora, ki je 111 bcunc Tviajc. - vfh mest o . delovanje Mirovnega zbora zno-i (Slovensko primorje, Istro, Re-|llh druSlh ve-1 1 nom0čnic jn 1 1 gospodinjskih P0111^ gro- lu * upoštevamo, da je med Sloven-: številu uradno reSi®tr . ^ket ° P J 1 stitutk, dalje na podlagi ai VoJ' zlasti še v Too,900 Slavoniji okoli va poživil. Skušal je tudi dati'ko. Zadar in otoke). Četudi ne organizaciji mednarodni značaj. Razen direktorjev se je spre-!ci’ Hrvati in Madžari že dosti, hlaDcih r a vasi menil tudi poklic prostovoljcev.1 takih’ ki ne spovedujejo nobe-, Sloveniii in Namesto skoro samih študentov, ne vere (™dtem ko so med pri- vodi ^ J okon 0 sprejema Mirovni zbor - na!Padniki islama taki veliko boli Incev fn dekel in okoli 50,00 zahtevo dežel, ki prosijo zanje redki>' % katoUcanov,, *“» 7 prostitutk. i - vedno več zdravnikov, inže- koma! 3%<\,kar )• ‘e lumpenproleta«at/0j, uzao pomemben družb611^ ,, , i ■ k' trdi sociolog dr. Stive ^uV Nepoznavalec razmer, ki bi v ° t . , . . v, ... | noroca NIN (KT). zgolj primerjal sedanje številke z nekdanjimi, bi dobil vtis, da ^ katoličani v Jugoslaviji na ve-! Foraanjkanje s“nsl0,enU liko prestopajo v islam. Seveda! Na srednjih šolah gat .i manjka strokovnih m gol je resnica povsem drugačna: pn 2()%J..h jg bik) v pretekle«1 nirjev, obrtnikov, poljedelcev in drugih strokovnjakov. Sedaj deluje v šolah okrog 50% prostovoljcev, v raznih službah za splošen razvoj 26%, po 10% pa v zdravstvu in poljedelstvu. Dežele, ki so prosile za prostovoljce, so bile z njimi večinoma zadovoljne in so jih zahtevale še več, nekaj jih je pa bilo — večinoma zaradi političnih sprememb — izgnanih in odpoklicanih. * VISTA (Volunteers in Service to America) je bila ustanovljena kakih 5 let pozneje. Predsednik L. B. Johnson ji je omejil delovanje na ZDA, namen je pa isti: Pomagati potrebnim, da bi si znali sami pomagati. Ali z drugo besedo: Deliti znanje in ne denar. ^ Judi ta organizacija sprejema samo prostovoljce, ameriške državljane obeh spolov, ki so stari 18 let ali več. Pogoji so isti, kot v MZ. __Sedaj je v službi Viste kakih le dvakrat več od odstotka muslimanov? 1133 Želim Vam obilo uspeha, da bi Ameriška Domovina še dolgo živela in prihajala k nam! Sprejmite vsi lepe pozdrave, posebno ga. Debevec! Srečno in z Bogom! Vaša zvesta naročnica Mary Kreševic muslimanih, še zlasti pri Alban-1 cih, sprejemajo otroke kot dar božji, medtem ko bolj “kultur-1 ni” Slovenci, Hrvati in Madžari, zastrupljeni z zahodno misel-1 nostjo, sprejemajo z radostjo, kvečjemu prvega otroka. Država, ki se je nekoč imenovala kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker so zares samo ti trije narodi presegali milijon duš, bi se sedaj morala imenovati država Srbov, Hrvatov, muslimanov, Slovencev, Albancev in Makedoncev; Pri verski statistiki bodo morali Slovence reševati črnci iz Afrike in prebivalci Latinske Amerike; narodnostno pa smo se samovoljno obsodili na počasno izumiranje. B. D. Ker ni cementa, so omejili gradnje Splošno gradbeno podjetje Konstruktor v Mariboru se je koncem julija znašlo v izrednih težavah zaradi pomanjkanja cementa. Prisiljeno je bilo omejiti skem letu brez zahteV£1 ^ jja brazbe. Najboljše je s uc' le 8 »j«* 13$° S°' iF' gimnazijah, kjer Je .^j nega osobja brez odg poklic«111 soblje«ih strokovne izobrazbe, na strokovnih in j lah, kjer je neuspo. nih moči 35% . ----- -nik«v Družina 147,000 nar®Cga i*' Družina, verski list< ^ šfcof' dajajo slovenskiis^ *' je, se tiska v , večih kot katerikoli ^ Sloveniji. List je jevan miv tudi izven Slovenije. Slovenski ^r0^ejti Kotos* ob Na pokopališču v KaP Dravi na Kcro3kern ,S0,fliii «a neznani storilci os *r reiti f grobni spomenik, na bil slovenski napis- 147,000 izv . t V i. JmiC? A** ure' in bogat po 'f b'"‘;a,elie za slovenske oskrunjen na kat S1f>' javnost postaja vedno ^ ] ^ J1 čena, kajti ta primer tudi ne edini. F. S. FINŽGAR; BELI ŽENIN ^^sssmrnntrnnrnntmminmtmtnntnnmmmmmonimnnKnnnKmmm« Vsem je zastala sapa, desetero oči se je vpičilo v Vrba-n°vo lice, da ga je resnično za-°telo in ni vzdržal. Povesil je Pogled od sramu. Toda počasi 80 se mu dvignila pleča, nato se ]e Postavila med njimi glava, vzdržal je poglede kot mož, ki le bil vajen samo v,elevati, in s trdo besedo je povedal:: “Res!” Postavil je težko pest na mizo, a so se mu kocine na vzboklih hišicah podlakti naježile. Hčere so odprle usta vse hkrati, toda niti besedice niso mogle Ogovoriti. Res,” je ponovil oče še en-rat, “in vam čisto nič mar.” Tedaj se je utrgalo iz src otrok. Krik in jok je planil po kuhinji. Kuj pa tulite, norice?” se je vignil Vrban in se izzivalno Naslonil z obema rokama na mizo. “Ali mar nisem več go-spodar?” Ted, bila raj je stopila Mreta, ki je “Kdo najbolj po očetu, k miži: vam pravi, da niste gos- podar? Toda če ni sram vas, je Pa nas in zato poj demo od hiše.” Kr je udarila z drobno pestjo Prod očetom po mizi. Vse pojdemo,” so potrdile bruge. Šel je skozi vasi. in še malo mu ni bilo mar, da so ženske gledale za njim, mahale z rokami in ga opravljale, kar je dala sapa, češ lastne otroke preganja dedec meseni in vlači tuje babnice k hiši. Pa ne grem služit v tako, uh. In vendar je Vrban še tišti večer pripeljal dve dekli. Seveda, dekli sta bili pri hiši, toda hčera ni bilo, zlasti ne hčera Vrbanovih, trdo vzgojenih in pridnih, ki so očetu z oči brale ukaze. Vrban je priganjal, učil, razkazoval, sam delal za žive in mrtve — toda ena dekla mu je ušla že prvi teden. Vrban je opazil grozoto razdejanja pri hiši. Zdelo se mu je, da se vse podira. Ponoči so ga trle skrbi, da je vzdihoval za rajno Polono in prebil s podprto glavo cele ure. Zato ni mogel več strpeti in je hitel s poroko. Ko je v prvi omotici sanjal o drugi ženi, je sklepal, da napravi svatovščino za vse sosede: “Naj se najedo in napijejo in naplešejo na moj račun, saj imam.” Po teh dogodkih pa je drugače ukrenil. Ko ga je , sosed Čebin poprašal, kako kaj ' misli vabiti, mu je z enim stav- , v_ kom vse razodel: “Na svatov- Ušivke! Kar precej, če ho- ščini nas bo s konjem vred pet.” de e! Hiša je zidana na dvojne Daši je Čebin Vrbanov odgo-^ri, obojne so odprte. Le ven, vor raztrosil naglo po vsej vasi, h laS bodo bile tuie duri P°!mu sosedje niso marali verjeti. e ah. spestovanke nehvaležne! > ce ne bi skrbel stari zase, bi erUal konec v smeteh. Presku-d sem vas.” r i ^e'" ie dvignila Polonica ° e proti njemu. Mreta pa jo Je °dsunila: Privleče ta ženska v hišo!” io ,^e J6 dvignil roko. Polonica Po v Prestregla. Vrban je hro-^ stopil v vežo, razpel roke in P°kazal gor in dol: a oba kraja vam je odprto!''' ato se je zaklenil v sobo. n.ve tisto noč so štiri hčere res-, ^cn° navezala cule in odšle od j Se- Edino Polonica je še osta-1 v samotnem domu. Da bi Vrban svatoval kot dninar, ki se poroči na roke, tega jim Cebinova beseda ni mogla dopovedati, “če že nori, tak umazanec pa le ne bo,” so se pomenkovale sosede in vsaka je ^ skrivaj kupila vina in pripravila ,.i-Svekiro i° sPrejmemo, če se cvrtja za “belega ženina”, ko jih pride vabit. Toda motile so se; Vrban je bil mož, ki je držal, kar je sklenil. Nikamor ga ni bilo vabit. Po oklicih ga je vzelo rano jutro, pozni večer ga je spet dal z ženo vred. Poročila sta se v mestu. P»^vuabi0p“a.ie dru®° iu‘!° Zait u a tmlonica pred očeta HI ^ Nobeden ni izpregovo- ^ sta zajemala, niti žlica jesensSila’ le šum P0toglavih V 'd*1 muh je kalil tihoto. , an Je že zarana opazil, da p0j .iet> ko se ni nobena, razen He °nice, prikazala ne v hlevu 1 opravkih. trlQ113 dVOrišču. Bolelo ga je in i Prvi teden po poroki je bil y ’ da se mu je treslo osrčje. | Vrban Židane volje. Daši so na evat je sam, premetaval mizo prihajale jedi, ki bi jih Vr-tie e’ da P°kalo; ne za konje ban od Poloničine kuhe ne bil SJa krave ni imel lepe besede. | užival brez hudega godrnjanja, je molčal in jedel, da bi dajal poguma še Polonici in dekli, ki sta se nalašč kočljivo pritikali jedi. Pa ni bilo samo s kuho in jedjo takisto. Vsaka vas, ne, že \saka družina in vsako gospodinjstvo in gospodarstvo ima svoje navade, ki gredo od roda do roda v desetletja in stoletja. Zato ni čuda, da Suhadolka ni zadela vsega na voljo Vrbanovih, dasi se je trudila, tem manj pa, ko sta bila Vrban in vsa hiša vajena gospodinjske roke rajne Polone, ki je štirideset let kot ponižen blagoslov dihala skrb na vsako najmanjšo stvarco pri hiši. In še prav posebno težko je bilo po novem ustreči Vrba-nu, ki so mu navade segale sedemdeset let nazaj in so bile ukoreninjene in podedovane iz preteklega stoletja. Toda prvi in še drugi teden je Vrban prenašal vse z nerazumljivo potrpežljivostjo, kakor da ni videl, in je v omotici slutil v “novi” Poloni svojo pokojno ženo. (Dalje prihodnjič) -------o------ VI POROKA VII SPOZNANJE Ko je Suhadolka prijela za kuhalnico, se je Polonica umaknila iz kuhinje. Lotila se je polja in živine, če jo je “mlada” — samo tako je govorila o njej užaljena Polonica — vprašala, kje je ta in taka posoda, ji je odgovarjala: “Mora že kje biti, le iščite.” Vrban je nekajkrat zarežal nad hčerjo, ki se je pa naredila gluho in šla po svojih je bruhnil Vrban. lojji^ §a J® grizel še molk Po- Po s^a- Polonica je segla krigaiadi’ Pa se tiho pre- s^a glas! s0ttl ankhn, na jok ubranim gla-biia ,le dolila Polonica. Ko je oče ZS t)osodo že pri vratih, je amQjkjo sam zinil: ih ■‘Tak “So;; SO Šle!” je odgovorila Polonica ;^u mazala hrbet. °) in ti?” v naT,nn!ca se je obrnila, držeč “ja C'*u skledo, in rekla: Natn n.e §rerh od vas.” ^rban k3?. ^ P°siiil jok, da je “Oh 0v °1 občutil, kot razumel: Preroš£e’ še žal vam bo!” Nekaj dekie(. 6®a •i® zvehelo skozi te 36 Potuhni?0126' T0.da Vrban 36 Pico si, . ln zuklical za Polo- “Pa 021 Vrata: d°te kjer5?1?-’ °ne naj iš'®6!0 Pa he u °11’ Pri meni ne! Tebi C0 ° Žal’’ S,:ol) ki 16 °btekel suknjič, sunil *h odšef6 mu i® Postavil na pot, , “SalaboTt naje,aiat d®kle- tal izk^ ’ ce hi jih moral iz d°hil ijuV ab s kljuke sneti— J n bom vendarle.” PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE PEKOČ BALZAM ZA KRI Kopriva, ki jo poznajo po vsem svetu, je najboljše čistilo za kri, pomaga pri razmnoževanju rdečih krvnih telesc, proti sladkorni bolezni itd., itd. vi, ker vpliva na trebušno slinavko. Naj učinkovitejše je redno uživanje sveže iztisnjenega soka, ki sme stati največ nekaj dni v temnem in hladnem prostoru, najboljši pa je takoj po stiskanju. Tudi če ste slab poznavalec zdravilnih rastlin, koprive res ne morete zgrešiti — najmanj kar se vam lahko zgodi, je to, da jo boste “začutili”. No, ker peče, je bila vedno nepriljubljena pri vseh, ki koprivine zdravilnosti niso poznali. Grški ljudski modrec Fanias je pred devetnajstimi stoletji o koprivi napisal celo knjigo. Rimski pesnik Katul pa ji je — potem ko mu je pozdravila trdovraten nahod in kašelj — spesnil celo hvalnico. Ljudska izročila so ohranila vrsto vraž o koprivi in med ljudstvom se je utrdilo prepričanje o njeni zdravilni moči. Poznamo dve vrsti kopriv: veliko (Urtica major) in malo (Urtica minor). Kot povesta že imeni, se obe koprivi razlikujeta po velikosti, obe vrsti pa sta ne glede na botanične razlike enako zdravilni. Rastlina cvete od julija do avgusta, seme pa dozoreva jeseni. Najbolje uspeva na tleh, ki so bogata z dušikom, razširjena pa je po vsem svetu. Skladišče mineralov V koprivah so velike količine mineralnih snovi: železa, magnezija, natrija, kalija, kalcija, fosforja, nadalje vsebuje encim sekretin, čreslovo kislino, vitamin A in škrob. Pristaviti pa je treba, da kemija in biologija še vedno nista raziskali vseh ko-privinih zdravilnih snovi. Kopriva velja za najboljše čistilo za kri, kar jih je med zdravilnimi rastlinami. Pomembna je tudi kot zdravilo pri boleznih sečnih poti, pri bolezenskem' za-stajanju seča, pri vnetju ledvic in pomaga celo takrat, ko v organizmu nastajajo ledvični kamni. Ker odvaja nakopičene škodljive snovi, spodbuja presnovo, odpravlja bledičriošf in slabokrvnost. Važno vlogo igra tudi pri odpornosti organizma, če je ta nagnjen k prehladnim, revmatičnim ter protinskim boleznim. Razen tega kopriva zaustavlja kri (bruhanje krvi, močno krvavenje pri menstruacijah). Pomladne kure Za čaj uporabljamo cveteče in necveteče zelišče, nabiramo ga od maja do konca julija. Rastline sušimo v senci in jih suhe zrežemo na drobne kose. Koprivni čaj pripravimo v obliki preliva: za eno skodelico prelijemo dve čajni žlički narezanega zelišča. Dnevno popijemo 2 do 3 skodelice grenkega ali z medom oslajenega čaja. Ljudsko zdravilstvo priporoča večtedensko kuro, zlasti še pri jeternih in žolčnih boleznih, pri želočnih krčih in prebavnih motnjah. Koprivo priporočajo strokovnjaki tudi za “pomladne kure”, ker vsebuje veliko vitamina A, mineralnih soli, rudninskih hor- monov, vse te snovi pa ugodno vplivajo na razmnoževanje rdečih krvnih telesc. V ta namen pijemo sveže iztisnjen sok ter tako preženemo pomladno preutrujenost in pomanjkanje vitaminov. Borec proti sladkorju Zadnje čase so znanstveno dokazali zelo pomemben zdravilni učinek koprive: encim sekretin znižuje količino sladkorja v kr- Izvleček iz drobno narezanih korenin, pomešan s čistim vinskim kisom pa služi pri masaži las: to pospešuje rast las, preprečuje pa izpadanje in prhlaj. Ko-privin kis pripravimo tako, da v zares pristen vinski kis namočimo zrezane korenine, zlijemo v steklenico in jo dobro zamašeno postavimo na sonce za nekaj časa, za masažo pa tekočino precedimo. Težave v jugoslovanski notranji politiki Prvi problem je jugoslovansko gospodarstvo. Kot znano, je to zašlo v nelikvidnost, to je v kronično medsebojno zadolženost. Tam so podjetja dolžna drugo drugemu, največ pa dolguje državljanom država sama, to je federacija, ki je v preteklosti gradila in gradila, plačevala pa ni. Od tam se potem nelikvidnost vleče navzdol do zadnjega podjetja. Prejšnja Ribičičeva zvezna vlada in sedanja Bijedičeva sta si močno prizadevali, da bi zavrli nelikvidnost in da bi začeli plačevati dolgove. Toda to bi pomenilo, da bi morali vsi več delati in manj trošiti, od zvezne vlade do zadnjega podjetja. Tega pa nihče noče, oziroma pravijo, da bodo začeli s tako politiko kasneje. Zato nelikvidnost raste, Jugoslovani pa veselo živijo naprej. Neki delavec z onstran meje mi je pred kratkim rekel: “Še nikoli nam ni šlo tako dobro. Toda do kdaj bo trajalo, ne vem.” NACIONALNE TEŽAVE Drugi, še težji problem je pa političnega značaja, Pravijo mu enostavno “nacionalizem”. Ta problem v Jugoslaviji ni nov; pokazal se je že ob samem nastanku Jugoslavije leta 1919 z vidovdansko ustavo. Izhaja pa iz pisanosti narodov, ki sestavljajo jugoslovansko državo. Kajti v Evropi ni nikjer tako raznolike dežele kot je Balkan in na Balkanu ozemlje Jugoslavije. V mejah skupne države so se znašli narodi različni po veri (katoliki, muslimani, pravoslavni in danes še ateisti); različni po jezikih: Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci, pa Albanci, Madžari, Romuni, Ukrajinci, Italijani j in še nekaj drugih manjših narodnosti; različni po svoji kulturi in miselnosti: Slovenci, u-smerjeni v srednje-evropski kulturni svet; Hrvati s svojo sredozemsko kulturno tradicijo; Srbi s svojo državno bizantinsko miselnostjo; Bosanci s svojo turško preteklostjo; Albanci na Kosovem s svojo muslimansko kulturo; Makedonci s svojo zgodovinsko tradicijo od časov kralja Simeona preko turške zasedbe in preganjanj do novejših časov, ko so jih hoteli napraviti za Srbe ali za Bolgare. Kdor potuje po Jugoslaviji, vse te razlike lahko vidi na vsak korak. Tem verskim, kulturnim in miselnim razlikam se pridružuje še gospodarska različna razvitost od industrijsko precej razvite Slovenije na severu do preko manj industrializirane Hrvat ske do Srbije, Makedonije in Kosova, kjer se je industrija začela razvijati šele po zadnji vojni. Ta pisanost jugoslovanskih narodov je zmeraj delala težave v notranji politiki. Vsak čas so jih skušali kako reševati. Znani so poskusi kralja Aleksandra, da bi vseh narodov napravil nov jugoslovanski narod, ki bi bil e-noten po jeziku in kulturi. Njegov poskus je propadel. Tito in njegovi partizani so menili, da bodo ta nasprotstva rešili s politiko “bratstva in e-nakopravnosti” vseh jugoslovanskih narodov. To geslo so postavili kot temelj sožitju v povojni Jugoslaviji. Nasproti temu so proglašali vsako podžiga-nje nacionalnih strasti kot zločin zoper državo. V prvih povojnih letih so obsodili veliko svojih političnih nasprotnikov prav pod Obtožbo, da so podžigali nacionalno sovraštvo in mržnjo. Sledilo je obdobje, ko se je zdelo, da so se nasprotstva med jugoslovanskimi narodi res pomirila in da je uspela politika “bratstva in enakopravnosti”. Teda ko je popustil centralistič ni pritisk Rankovičeve policije, so se kmalu začele javljati nekdanje nacionalistične težnje. Posebno glasni so postali Hrvati. Pri njih je nacionalizem zajel, kot znano, najvišje vrhove v partiji. Titu se je posrečilo, da je položaj rešil s tem, da je zamenjal partijsko vodstvo na Hrvatskem, razpustil Matico Hrvatsko in še razne druge organizacije, ki so postale nosite-Ijice hrvatskega nacionalizma. Prav te dni se je začel proces proti skupini, ki je vodila študentovsko nacionalistično gibanje na zagrebški univerzi. MED ZADNJIMI — Nekdaj so bile rikše nekaj vsakdanjega in najbolj 'običajno sredstvo prevoza potnikov v kitajskih mestih in mestih drugih dežel južne in vzhodne Azije. Zdaj tudi njim odzvanja. Na Kitajskem jih ni več, izginjajo pa tudi drugod. Na sliki vidimo ene izmed zadnjih rikš v Hong Kongu. Ko bodo potekla dovoljenja za sedanje, jih bo v Hong Kongu konec, ker ne izdajajo za nje nobenih, novih dovoljenj več. Toda nacionalna ideja ni zajela samo Hrvatov, pojavila se je tudi v Srbiji in zlasti v Beogradu. Tudi tam so imeli procese zoper srbske “nacionaliste”. Tako so obsodili Slobodana Subotiča, bivšega predsednika odvetniških zbornic SFRJ, na eno leto in dva meseca strogega zapora. Potem poročajo o nacionalistični dejavnosti Albancev na Kosovem, kjer so tudi že imeli procese in čistke. Z eno besedo, v celi državi nekaj vre. Znak tega vrenja je tudi nastop usta-ških gverilcev v severni Bosni v okolici Bugojne. Po jugoslovanskih poročilih gre za manjšo skupino kakih 30 ustašev, ki so iz inozemstva prišli v Jugoslavijo, da začnejo gverilo zoper sedanji režim. Verjetno je, da gre za osamljeno akcijo, ki ne bo uspela, je pa značilno za notranji politični položaj v Jugoslaviji in posebno na Hrvatskem, kjer ustaški duh še daleč ni umrl. ALI SO TUDI CERKVE KRIVE? Ob teh notranjih težavah iščejo partijci krivce povsod, pri sebi pa najmanj. Mnogi govorniki se oglašajo in mečejo krivdo za oživitev nacionalnih sporov na Cerkev, tako pravoslavno kot katoliško. Tako je Centralni komite Zveze komunistov Srbije v posebnem referatu o nacionalizmu v Srbiji trdil, da se odpor proti načelu o enakopravnosti narodov kaže v stališču srbske pravoslavne Cerkve, ki je proti zamisli, da bi makedonska pravoslavna Cerkev izstopila iz o-krilja srbske Cerkve. Srbska Cerkev namreč nikakor noče priznati avtokefalnosti te Cerkve, to je njene neodvisnosti in samostojnosti. Vidni predstavniki srbske Cerkve razglašajo Makedonce za “etniško skupino” in s tem spodbujajo pravico Srbov do Makedonije, ki se v zgodovinopisju imenuje “južna Srbija”. O katoliški Cerkvi na Hrvatskem pa sploh že dolgo trdijo, da različni njeni predstavniki nudijo pomoč ustašem in njihovi propagandi. Bilo je tudi že nekaj sodnijskih obsodb. Pastirsko pismo nadškofa Kuhariča v preteklem postnem času so sploh obsodili kot klerikalno vmešavanje v politične zadeve države. Slovenija je pri vsem tem vrenju razmeroma še najbolj mirna. V partijskih vrstah ni bilo kakih posebno glasnih odklonov od partijske linije, kar se nacionalizma tiče. Zdi se pa, da hoče tudi slovenska partija imeti svoje “nacionaliste, šoviniste in klerikalce”, kot jih imajo drugod v državi. Če jih ni, jih je treba ustvariti. Zato poroča ljubljansko “Delo” dne 26. junija takole: Ljubljana. — Katoliška cerkev v občini Center razvija dejavnost tudi na necerkvenem področju od socialnega skrbstva do organizacije športnega udejstvovanja in izletov, pri čemer •imajo takšne aktivnosti dostikrat politična obeležja. Tako so ugotovili na občinski konferenci ZKS Center; sekretar konference Roman Albreht pa je med drugim dejal: “Ocena, da katoliška cerkev nima političnih ambicij, je zmotna. Tendence v naši občini govore nasprotno, zato moramo s političnimi ambicijami Cerkve v organizaciji ZKS tudi računati.” Dolžnost vseh komunistov je, da se borijo proti političnemu klerikalizmu. Posebej pa naj to vprašanje obravnavajo organizacije ZK v delovnih kolektivih, zlasti v vzgojno-prosvetnih in zdravstvenih zavodih. Na koncu so še enkrat poudarili, kako nevzdržno je, da turistične agencije same agitiraj o’za romarska potovanja. Zato bo občinska konferenca vse turistične agencije opozorila, naj tega ne delajo več. K. G. FUN KNIT—Here’s a whale of a cotton knit by land or sea. Whimsically printed with a whale motif interspersed with nautical symbols, the easy-going dress is ideal for vacation wardrobes. It’s by Charlie’s Mustache, a division of Charlie’s Girls. Help Wanted — Female FEMALE HELP WANTED General housework, experienced. Steady one day weekly. New home — adults. Own transportation Richmond Hts. area. Top rate. 692-1424 -G59) MALI OGLASI V najem Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033. (174) V najem Enodružinska hiša, 5 sob in kopalnica v fari sv. Vida. $80 mesečno. Kličite 321-9317 ali 321-3204. (159) V najem Na novo dekorirano, neopremljeno 5-sobno stanovanje, spodaj, plinski furnez, se odda odraslim. Nič živali! Na 1257 E. 59 St. -(160) Iščemo gospodinjo Iščemo gospodinjo, mora stanovati pri nas, najboljša plača, lepo stanovanje, 2 otroka, mora biti skušena, imeti priporočila in govoriti angleško. Kličite 771-2806 -G59) Stanovanje se odda 1274 Norwood Rd., 2 spalnici, kuhinja, jedilna soba, stanovanjska soba, kopalnica in pralnica, shramba, nova garaža. Na ogled vsaki dan od 8. zj. do 8. zv. ali kličite 391-6523. -(159) Stanovanje išče Mirna vdova išče eno ali dve opremljeno ali neopremljeno sobo s kuhinjo zgoraj; najraje v Euclidu. Kličite 481-8559 (14,16,18 avg) Ženitna ponudba Starejša slovenska vdova brez otrok, živeča v Argentini, išče dobrega starejšega moža ali upokojenca z zajamčeno bodočnostjo, najraje iz Clevelanda. Ločenci izključeni. Ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Osamljena”. Hiša naprodaj Za 2 družini na E. 71 St., in 2 garaži. Kličite po 4. uri 741-5580. (158) Oglašajte v “Amer. Domovini” $1500 down Near St. Vitus, solid 9-room single with two modern baths. Full basement with gas furnace and incinerator, enclosed front porch, 3-car garage. MAINLINE REALTY 431-8182 1191 E. 79 St. 221-9381 (159) V najem Dve stanovanji oddamo v St. Clairski okolici. Samo zakoncem. Oglasite se po 5 uri. 731-9431 (159) IVAN PREGELJ: j Magister Anton .j 3 ZGODOVINSKI R03VIAN tTiTinstir^dtisvi Profesor Andreae je sprego-, sti vljudni, tudi ko nas izziva- voril: “Razodetje je blizu, gospodje! Nadaljujmo!” Magister je povesil glavo. An- ; jo.” Obrnil se je k svojim slušateljem in govoril užaljeno: “Glejte, ta človek, ki se je drznil vstopiti v posvečene prostore dreae je gledal naravnost nanj | te visoke šole, nosi pri sebi pri-in dejal prijazno pohvalno: | poročilno pismo, ki mu ga je “Ne poznam, te, a te hvalim. Nisi med neresnimi! Odločno si zavrnil prej zmotnega mojega nasprotnika.” Magister se je zmedel. “Ali pa bi ga tudi znal z besedo in dokazom osramotiti, da ni bogoslovski?” je vpraševal učeni. Magister ni vedel, kaj bi odgovoril. “Zanikal si vendar,” je bil profesor še prijaznejši z namišljenim svojim slušateljem, “za- podpisal, — strmite — Michele Ghislieri, škof v Sutri, kardinal in veliki inkvizitor rimskobabi-lonske cerkve.” Dijaki so zlovešče zašumeli in obstopili grozeče magistra: “Papist! Mar stikaš za žrtvijo, da bi na grmadi žgal? Zvodnik antikristovski!” Nekdo je pričel peti bojno protestantovsko budnico. “Gospodje,” je dejal tedaj učitelj, “bodimo vljudni do konca. Pustite ga, naj mirno gre. Nje- nikal si, da bi bil moj nauk zrno- | govo priporočilno pismo si bolen.” j mo pa seveda pridržali za spo- Magister še vedno ni vedel, min na ta dan in ta dogodek.” ali naj govori ali molči. Pa mu j Vljudna, a kakor je magister je šlo skozi misli in se je ove- J jasno čutil, neiskrena prošnja del, kdo je in kaj. Da je katoli- j profesorjeva ni našla poslušnih ški in celo duhovni božji, Kri- j ušes. Dijaki so sirovo potisnili stov učenec. Ali naj tega svo- j magistra iz sobe in ga gonili nato jega Gospoda prvič, ko je na po-! po hodniku k vratom. Preden skušnji, zataji? V trenutju se je zavedel svoje dolžnosti in je dejal trpko: “Nauk, ki ga učiš, bil je zblojen. Jaz sem prej zanikal le'to, da bi rimski papež kdaj kaj takega učil.” Profesor je osupnil in dejal presenečeno, dasi še dobrohotno. “Cujte in se čudite! Papeža brani. Slušatelj na tubinški šoli brani Antikrista, pa celo meni v obraz in moj učenec! Ali mu je Pavliha ime?” “Oprosti gospod,” je odgovoril magister vljudno in plaho. “To je pomota. Nisem ne dijak ne pavlihovski.” “Nisi?” se je zganil profesor so ga sunili čez prag, ga je nekdo udaril po obrazu. Kri se mu je vlila iz nosu. Obrisal jo je in šel po mestu. Sprva se ni nihče menil zanj. A že ko je bil prešel tretjo ulico, so ga začeli prehitevati mladi ljudje, ki so ga gledali sovražno ali pa zas-mehljivo. Spoznal je, da že vse dijaštvo ve, kaj se mu je bilo pripetilo na šoli. “Kar bojte se me,” si je mislil pomilovalno, “okužil vas bom, seveda! Mar ste mi! Tepci mladi! Prav tisti ste kot vaši učitelji. Drug čez drugega uče. In to naj bo čista, evangeljska resnica!” Ko pa se je zdajci domislil, živo. “Kdo pa si in česa bi rad čemu je prav za prav v mestu, tu?” | mu je postalo tesno. Misel na Magister je povedal skromno, Pavleta ga je opomnila, naj išče da išče sorodnika, ki na šoli štu- gostilne “Pri zlatem orlu”. Šele dira, pa da je slučajno zašel k sedaj se je zavedel, kako prav predavanju. | ie bil°, da je bil na visoki šoli. Profesor se je bahato razra- Izvedel je, kje biva Pavle m pa ščal: “Ne vprašam, koga iščeš, kako biva. “Reden ni,” je po-to povej, kako umeš. Izkaži se, mislil, “a to še ni hudo. Ničesar opravičim te, da si vstopil.” “Magister artium sem,” je povedal tedaj Tone in pohlevno segel po svoja priporočila in svoje izpričevalo. Profesor se mu poklonil v znak, da mu ceni stan, nato pa je segel in vzel listino, ki mu jo je nudil magister. Razgrnil je in ostrmel užaljeno. Ko pa je videl topo pohlevni izraz na magistrovem licu, je dejal pomilovalno mimo magistra svojim učencem: “Spričo takega priporočila, ki ga bom takoj povedal, moram biti seveda brez ugovora uslužen. Govori, magister Anton! Govori! Kako je ime dijaku, ki ga iščeš?” “Pavle Skalec,” je povedal magister neprisiljeno. “Pavle Skalec,” je ponovil učitelj in se ozrl po dijakih. “Gospodje, ali kdo med vami pozna Pavla Skaka?” “Poznam Pavla Petrozija,” se je oglasil nekdo. Magister je razumel prevedeno Pavlovo ime in je prikimal. “Pa kje je ta Pavel Petrozij?” je vprašal profesor. “V postelji!” je odgovoril še-gavo dijak. “Bolan seveda?” je vpraševal učitelj. “Pijan,” je povedal dijak. “Čul si,” se je obrnil profesor k magistru, ko se je polegel smeh med dijaki; “pojdi v krčmo, tam ga najdeš.” “Pri zlatem orlu,” je odgovorilo izmed slušateljev. Zdajci se je profesor zresnil in dejal: “Tako, magister Anton, videl si, da smo vljudni. Do skrajno- ni zamudil, če takih predavanj ne obiskuje. Moj Bog, da bi le samo lahkomiseln bil. Najdem ga, spregovorim mu na srce, poslušal me bo. Odkar se je od nesrečnega očeta ločil, se je morda sprevrgel.” Tako je razmišljal, iskal in izpraševal po “Zlatem orlu”, se doprašal in hotel vstopiti. Pa mu dijaška straža ni pustila. Zvečer se je vrnil. Straža je stala še vedno. Pozno ponoči se je skušal oše-miti in se vrnil. Straža mu ni dala blizu. Utihotapiti je skušal Sto,. ’ HOČE OHRANIV NADZOR — Pisatelj Irving Wallace hoče določiti direktorja za snemanje jilma po njegovem romanu ‘Beseda’. Pravi, da je to edini način za izvedbo navodil in resničnega nadzora nad snemanjem. pismo. Ni šlo. Skušal je z denarjem podkupiti. Stražnik je denar vzel, a se za njegove besede, naj ga prepusti, ni zmenil. Tri dni je tako oblegal magister gostilno. Bil je ves ubit, neprespan, čuvaji pa so se menjevali. V skrajni nestrpnosti je nato poskusil vdreti k Pavletu s silo. Tedaj so dijaki padli po njem in ga prebili, da se je onesvestil in komaj še privlekel v svoje prenočišče. Teden dni ni mogel iz postelje. Potem je vstal in zopet šel pred “Orla”. Nihče mu ni branil vstopiti. Vratar ali hišni hlapec mu je celo vljudno pokazal, kam naj gre. Magister je šel in vstopil v temoten prostor. “Kdo je spet?” je zarenčal nekdo neprijazno iz teme. Magister je stopil za glasom in odprl usta, da bi pozdravil. Pa ni utegnil. Vzklik blodnega začudenja se mu je izvil iz ust. Pred njim na postelji je ležal prav tak kakor vedno — Jernej Žolna Picus.” “Iščeš Pavleta Skalca?” se je j smejal. “Vstal je in šel, ni ga! tu.” Magister se je omočen in do $. -V. “to NA POTI KVIŠKU? - Tony Scotti (na sliki), ki je nastopil v filmu “Dolina punčk“, upa, da bo dosegel v filmu nove uspehe. skrajnosti utrujen sesedel ob starem znancu. Žolna je naročil nemške pijače, silil magistra piti, ga tolažil in vedril. Pripovedoval je o sebi. Ni se bil oženil v Celovcu. Menil je, da je bila hči tistega trgovca, gospoda Nikomurnedaja, le prehudo “odljudna”, da bi jo bil mogel vzeti. Prosil je nato magistra, naj mu ne zameri, ker ne more govoriti, kakor v resnici misli. Da služi namreč gospodu, ki ni katoliški. Tegobno ga je poslušal magister. Oživel je stoprav, ko mu je začel Jernej pripovedovati o Pavletu. “Imenitno ga loviš,” je menil Žolna — bridko. “Mesto ni govorilo o drugem kot o tebi in njem.” On sam da je samo tako izve- ^ del za magistra, pa se zato na- j stanil v krčmi, o kateri je slišal,1 da jo magister oblega, ali se ne bi morda tako z njim srečal. Še dalje je govoril: “Kaj sodijo protestantski o tebi, si lahko misliš. Morda ti že zasmehljive pesmi vedo; ne vem sicer, ker sem malo pevski, a da to znajo, verjemi.” Magister je potrdil, da verjame, ki je že sam čul prenekatero zabavljico evangeljskih ljudi. “Prav,” je rekel Žolna, “pusfi jim to veselje. Zlo je le to, da si prav ti povzročil Pavletu nekak sloves, ki bo morda usoden zanj. Kaj vem, kakšna visoka glava že se je zavzela zanj in ga odvedla dalje.” (Dalje prihodnjič) COTTON GET-TOGETHER—Separates in brushed cotton offer multiple ways to head back-to'-school stylishly. Snap-front shirt jackets team up here with front-zipped A-line skirt and bellbottoms. Completely machine-wash-, able, the Cinderella separates in Wamsutta cottons feature a multi-colored fruit print on navy blue. BOMBE LETE NA CILJE-----------Slika kaže dve ameriški letali F-8, ko mečeta bombe na rdeče položaje okoli mesta An Loc, severno od Saigana, v Vietnamui Rdeči so mesto oblegali več mesecev, pa ga jim ni uspelo zavzeti največ prav po zaslugi ameriškega letalstva, ki je branitelje stalno podpiralo. ŽRTVE AVTOMOBILSKIH NESREČ — Av tomobilskih nesreč je dovolj po vsem svetu. Slika kaže 420 šolarjev Box Hill High School v Melbournu v Avstraliji, ki so polegli na cestnem križišču, da pokažejo število mrtvih v avtomobilskih nesrečah v državi Viktorija v prvi polovici letošnjega leta. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 3117 St. Clair Avenue 431-0G28 MAPLE BE!0!fTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Height* ViTnaniamr. da bnmn cdslei nudil! kompletno postrežbo (catering s®r /ice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve, pr/ovr.-.tno posirezoo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpo vseh vrst perutnina. priporočamo: AN&Y H9GEVAB in mm Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-291? STRAŠILO? — Na prvi pogled naj bi bil škrat, po. ie ^ sko potapljaška obleka, kot so jo rabili v 18. sto ^ ^gV, Finskem. Izdelana je iz svinjske kože ter opremljen11 ^ jo za dihanje. V tej opremi je bilo možno ostati po 10 do 15 minut.