Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli. (Piše Gradimir.) (Dalje.) Boris Miran. (Glej 75. berilno vajo: nSpomladi v gozdu.") Boris Miran se je rodil 6. marcija 1836. 1. v Velikih Laščah na Kranjskern, kjer je izvršil početne šole. Gimnazijo je dognal v Ljubljani, ter šel na Dunaj na vseučilišče, jezikoslovja se učit. Na Dunaji je prišel za domačega učitelja v različne bogate in plemenitaške družine. S temi je tudi mnogo potoval. Bil je na Nemškem, Francoskem, v Italiji, v Švici in drugod. Konečno naveličavši se učiteljevanja po različnih hišah, vzprejme službo učitelja na c. kr. gimnaziji na Dunaji, kjer v tej lastnosti še dandanes živf. Boris Miran-ovo pravo imč je Josip Stritar; BBoris Miran" mu je le izmišljeno pisateljsko ime, pod katerim je posebno prejšnja leta priobčeval svoje umotvore: pesni, povesti in druge ukovite spise. Uže kot dijak se je Boris Miran mnogo zasebno učil. Mnogo se je pečal z nabiranjem in preučevanjem narodnih pesnij, ter se je uže zgodaj temeljito priučil poleg slovenskega in nemškega jezika tudi laškemu in francoskemu jeziku. Bral in studoval je mnogo v iinenovanih jezikih; pa tudi izdelki v grščini ia latinščini so mu bili priljubljeni. Preskrben tako z bogatim zakladom svojih znanosti in podprt z izredno prirojeno mu nadarjenostjo, stopil je v javnost primeroma pozao; kajti jel je priobčevati svoje pesni šele 1867. in 1868. leta, in sicer v listu BGlasnikutt, ki je isti čas izhajal. Prej uže — 1. 1866. — pa je spisal nPreširnovo življenje in Preširnove poezije" spis k novi izdavi Preširnovih pesnij. Ta dobro premišljeni in hvalevredni sestavek je šele priporaogel, da smo Slovenci spoznali in jeli prav čestiti prvaka naših pesnikov, Preširna, o katerem vam bodem tudi prilično govoril. L. 1869. priobči Boris Miran na Dunaji zbirko prekrasnih svojih pesnij z naslovora: »Pesmi, zložil Boris Miran". Koj drugo leto pa ustanovi nZvon", o katerem sem vam uže nekaj razložil in kateremu je bil urednik ves čas, dokler je izhajal na Dunaji. Kasneje (1. 1872. in 1876.) priobčil je Boris Miran troje zvezčičev svojih pesnij), a 1. 1877. nekaj svojih pesnij v nemškem prevodu. V »Zvonu" je Boris Miran ali Josip Stritar dalje priobčeval vzorne svoje pesni; a objavljal je v njem tudi krasne povesti in različne druge spise, ki so imeli, da-si časih močno osoljeni, vselej blag namen; narod, navlasti nadejepolno slovensko mladino poučevati. Tu nam je razlagal, kaj je pesništvo, kako treba dobre pesni skladati, ter nam to sam se svojim vzgledom kazal. Pri tem mi je omeaiti, da je Boris Miran na Dunaji rad zbiral nadarjene nadejepolne dijake okoli sebe, ter jim tudi se živo besedo pojasnjeval, kako je vredno pesnikovati in pisateljevati. Boris Miran je velik pesnik, odličen pisatelj in temeljit presojevalec slovstvenih izdelkov. Njegove pesni so po vsebini in po obliki dovršene, njegovi spisi pisani v prekrasni, gladkotekoči slovenščini; a pri vsem tem so lehko uraevni, narodno se glaseči. Zdaj sodeluje pri nLjubljanskem Zvonu", v kojem priobčuje pesni. Zasluge Boris Miran-ove za naš narod so neminljive; ž njim se lehko pričeDJa nova veselejša doba sadunosnega delovanja na slovstvenem našem polji. Mnogi mlajši pesniki in pisatelji osrčevali so Boris Miran-ove nauke, sledili so njegovemu vzgledu, ter delajo svojerau učitelju zdaj vso slavo. Miha Kastelec. (Glej 109. berilno vajo: nSolnce".) Pesnik Miha Kastelec se je rodil 1796. 1. v Gorenji vasi pri Zatičini na Dolenjskem. Šolal se je na gimnaziji v Ljubljani, kjer je po ivršenera učenji stopil v službo v Ljubljansko knjižnico kot pomočnik; pozneje je postal samostalen knjižničar ravno tam. Umrl je 22. oktobra 1868. 1. v Ljubljani. Kastelčeva največa zasluga je v tem, da je 1830. 1. jel izdavati »Kranjsko Čebelico". To je bila zbirka, katera je prinašala v posamičnih zvezkih pesni različnih takratnih slovenskih pesnikov. Kastelec jej je bil urednik. 0 veliki važnosti te zbirke bodemo še govorili pri drugi priliki. Tu mi je še povedati, da je tudi priobčeval svoje pesni po aČebelici", ter jih podpisoval s črko začetnico svojega imena in priitnka: nM. K.u, (t. j. Miha Kastelec). Pričujoča Kastelčeva pesen BSolncea šteje se k onim, ki so se mu še najbolj posrečile. Vender gledč na to, da je Kastelec vedel tedanje pesnike na Kranjskem buditi in združiti v vkupno plodunosno delovanjo v »Kranjski Čebelici", dolžni smo vso čast njegovemu spominu! (Dalje prih.)