so se na prirodne pojave, ter nazivali: prosinec (solnce prosijo), sušeč ali brezen in gruden (grudnat), dalje na cerkveno leto: svečan. Po- največ imen pa se ozira na poljedelstvo: mali traven, veliki traven, rožni cvet (rožnik), mali srpan, veliki srpan, kimavec, vinotok in listopad. Žal, da mi njihovi sinovi tudi v tem ne po­ snemamo svojih očetov! Narodno gospodarstvo. Na naslov uprave in ravnateljstva Dolenjske železnice. Ker je našasvoječasna, indirektno izražena prošnja ostala „direktno“ nerešena, dovoljujemo si danes tisto, pa to pot direktno na pristojno mesto ponovno nasloviti. Gospod avtor naših člankov ..Dolenjska železnica*, neka jako odlična in vplivna oseba iz Dolenjske, je očrtal svoječasno v enem teh svojih člankov vnebovpijoče nedostatke pri zvezi osobnega prometa železnične proge Novomesto- Ljubljana. Navajal je posamezne odhajajoče in prihajajoče vlake, ki so zlasti za trgovinski promet na pol mrtvo dete. Ni nobenega pra­ vega časovnega razmerja, ki bi odgovarjalo lo­ kalnim potrebam ne samo Novega mesta, mar­ več cele ostale Dolenjske. Ker smo od omenjenega gospoda ravnokar prejeli zagotovilo, da bo svoje prekinjene članke o naši Dolenjski železnici zopet nadaljeval, mu rade volje prepuščamo med drugim tudi svoje tehtne razloge glede železnične zveze posameznih ▼ lakov. JM ed tem bodi nam dovoljeno, omeniti dveh največjih hib v rečenem smislu. Popoldne pride osobni vlak nekako 4' 11 v Novomesto. Pošta se raznaša okrog 5. ure; pošt­ nemu uradu se tozadevno ne more ničesar oči­ tati. Pač pa moramo opravičeno vprašati, zakaj ae je od merodajne železnične strani odredilo, da se vrne tisti vlak že ob 5- 25 nazaj, torej po komaj 1 uri diference med prihodom in odhodom vlaka. Da ne vpoštevamo opetovano se ponavlja­ jočih slučajev privatnih oseb, računam le s slu­ čaji, ki se pojavljajo pri trgovinah in obrtu skoro vsaki dan redno. V sredi mesta bivajoči trgovec ali obrtnik dobi nujno važno korespondenco, katera zahteva nujne rešitve. Pismonoša mu jo dostavi okrog 5 B0; pa recimo, da ima svoje predalo na pošti in hodi sam po svojo kore­ spondenco, je pred 5. uro ne more dobiti, če gre vlak že 5 25 iz Novega mesta, četrt ure od­ daljenega kolodvora, je nemogoče pošto še pravo­ časno oddati za večerni vlak. Čakati mora do druzega dne zjutraj, in le-tega vlaka pošta se raznaša, kolikor znano n. pr. v Ljubljani, šele ob 2. uri popoldne. Taka zveza pri trgovinskem prometu nikakor ne odgovarja. Ako hočejo novomeški interesenti, da gre njihova korespon­ denca še tisti dan naprej, mora biti pošta že ob 4. uri popol., najkasneje pa 4 30 gotova in na pošti oddana. Za vse, kar se pozneje pripeti, se pravi ali brzojaviti, ali na vlak druzega dne čakati. — Ali preidimo k drugemu slučaju. Pridejo s pop. vlakom tujci v mesto, bodisi od blizu kje od Trebnjega, ali od kje drugje, imajo nujno opraviti v mestu, pa bi se radi vrnili še tisto noč nazaj. Ni mogoče. Večerni vlak je med tem že davno med potjo proti Ljubljani. Toda naj bo že človek tako ali tako pri­ zadet, vsakdo se vpraša: ali je neobhodno po­ trebno, da odide prvi in zadnji večerni vlak že ob pol 6.? Ali je od tega vlaka odvisna morda kaka druga železnična zveza na glavni progi v Ljubljani? Ali se je pri določitvi te zveze vpo- štovaia kaka druga udobnost v prilog potujo­ čega občinstva? In slednjič, ali jo železnična zveza za to, da služi le določitvam samovolje železnične uprave, ali je vos železnični promet v prvi vrsti posvečen in namenjen le interesom javnega pro­ meta in v korist potujočega občinstva? Bog ve, da se ne maramo prepirati z go­ spodi pri železnični upravi; mogoče, da česar potrebujemo in česar imamo pravico zahtevati, dosežemo tudi na drugi način. Dovoljeno nam bodi torej, da na ta stavljena vprašanja kratko .pa stvarno odgovorimo: izdaja konsorcij „ Dolenje* “ 1. Nikakor ni neobhodno potrebno, da gre večerni vlak veliko pred časom iz Novega mesta, ker ta vlak tudi na glavni progi v Ljubljani nima prav nobene železniške zveze. Če bi prišel eno uro pozneje, k večjem s prvim brzovlakom na Dunaj ali z osobnim vlakom ob 10. uri na Gorenjsko. 2. Druge udobnosti pri tej zvezi se ni moglo upoštevati, ker n. pr. za gledališče je eno uro prepozno. Sicer pa Novomeščani nismo taki strastni gledališki obiskovalci. 3. Kakor vse kaže, torej ne samo ta ne- dostatek, se železnična uprava za na tej progi potujoče občinstvo prav malo briga. Sicer bi potniki na Grosupljem ne zaostajali na kolo­ dvoru, dočim jim vlak „piha" v Novo mesto, in bi imeli v Novem mestu vsaj tako obširno skladišče, kakot jih drugje vidimo v navadni vasi in sicer bi bili vlaki tako urejeni, kakor to zahtevajo prometni interesi lokalnih razmer in potreb, in ne tako, kakor jih hočejo imeti merodajni faktorji železnične uprave. Prosimo torej, naj se tu označeni zadevi posveča prepotrebna pozornost in naj se nam prihrani vsaka tozadevna nadaljna, nam gotovo ne ravno ljuba polemika. Belokrajina. Belokrajina, nje prebivalci in njih šege. (Dalje). »Mladi sin sodnikov se je stisnil boječe poleg svojega očeta, ko le ni bilo pogumnega škrica nazaj. Slišal je neko kričanje, ki ga je pa le še bolj strašilo, in tako si je želel v strahu, da bi bil raje doma v topli postelji, nego tu na prostem pod milim neboin. Nič mu ni bilo za širni razgled raz Vrha, samo želel si je, da bi že zginila gosta megla in črna noč ter bi se naredilo svitlo jutro. V strahu je zaspal. Kaj se mu je sanjalo, ni stari očanec povedal, kaj do­ brega pa gotovo ne. Komaj je posvetilo jutro skozi vejevje, je odprl šlcric plaho oči in počasi stopal po rosnih tleh na kraj, kjer je spal stari sodnik. Hodil je že dolgo, pa vendar ni prišel iz gozda na piano. Naposled je prišel na slabouhojeno stezo. Obrnil se je po tem gozdnem potu in res po kratkej hoji prišel do neke votline. Tu se je končala pot. V podzemsko jamo si ni upal, ker se je bal, da bi bila stanovanje kakega Gorostaza ali Vukodlaka, in pri tej misli je skoraj pobegnil. Tu pa je stal nakrat pred njim častitljiv mož v slabi, strgani puščavniški obleki. Bil je pu- ščavnik Iguman, ki je pobegnil tušem pred svetom in iskal miru med golimi stenami pod zemljo. Ta ga je ogovoril prijazno in ga povabil v svoj podzemski hram. Dal mu je piti kozjega mleka in jesti sira, kos suhega kruha, ki so ga pobožnemu preroku prinesli bogaboječi Gorjanci. Medtem ko je gladni škric slastno goltal in odel, ga je povprašal sveti mož, če ne želi zelišč ali drugih zdravil* Nakar mu je razodel škric vse, kaj in kako se je zgodilo z njim. Medtem se je vzdramil stari sodnik in vzbudil tudi sina. Zelo sta se čudila, kje je škric in kaj naj pomeni ta gosta megla. Stari je počasi vstal in stopil nekoliko naprej. A od­ skočil je plaho nazaj, ker je bil zagazil globoko v vodo. Še bolj čudno se mu je zdelo, da bi bilo tu kaj vode, ko je prejšnjo noč ni bilo. Zato je preiskal skrbno vse kraje in naposled uvidel, da je sredi skalnatega otočiča na glo­ bokem jezeru. Poskušal je vse okroginokrog, pa zaman. Mislil je le, kako bi moglo nastati kar črez noč jezero. Vsedel se je nazaj' in zaoril često s svojim debelim glasom prav po gor­ janski. A nihče mu ni odzval, njegov glas se je slednič izgubil v megleni daljavi. Začelo ga je skrbeti in naposled sta začela s sinom glasno moliti za rešitev - menda je molil prvič v živ­ ljenju in zopet nikoli več. — Škric je v dolgih potezah razodel vse pu- ščavniku. Ta ga je kmalu razumel, vzel v roke kratko palico in črne bukve ter tako obložen odšel s prestrašenim škricom na mesto. Dolgo sta hodila vedno navzgor in solnce se jo nagi­ balo že proti zatonu. Pomučnej hoji sta vendar prišla do meglenega jezera, ki je nemirno bu Odgovorni urednik: Franjo Pirc. #talo s svojimi valovi ob skalne stene. Puščavnik je odprl črne bukve, govoril resno neke neraz­ umljive besede, da jo postajalo škrica strah. Sedaj je mahnil čudni mož trikrat s palico po zraku in naredil križ črez jezero. Strašanski polom in gromenje je bilo čuti, tla so se začela tresti in gosti bliski so švigali semtertja po črnej megli. Škric je padel strahu na kolena pred ča­ rovnika, ki je zakričal nad njim: „Ne hodi in ne moti duhov po noči vrh hriba!u Potegnil je hud veter in odnesel škrica v dolino. Tu se je vzdramil prestrašeni škric in zagledal poleg sebe sodnika in njegovega sina. Debelo so se spogle­ dali. Starcu so osiveli vsi lasje strahu in bo­ jazni. Trepetaje so jo ubrali vsi trije proti mestu v in bežali, kar so jih nesle noge. Med potjo je pripovedoval sin, koliko strahu sta užila sredi jezera in kako se je začela mahoma voda vzdi­ govati in gosti bliski in peklenske pošasti so se metale po njej. Nato je potegnil veter in ju odnesel tja, kjer so se srečali. Sodnik se ni upal nikdar več na Vrh in tudi drugi meščanje ne in pošasti na Vrhu so imele dolgo mir pred nadležnimi hribolazci." (Dalje prih.) Novi potresi. Iz Kostanjevice se nam po­ roča: Komaj smo prestali zadnji močni potres 2. t. m., že nas je presenetil novi še močnejši. V noči od 10.—11. t. m. smo imeli kar tri po­ trese. Prvi najhujši je bil ob 11. uri 4 minute ponoči. Pojavil se je v dveh sunkih, katerih prvi se je ponekod tako močno pojavil, kakor bi se bil top sprožil. Drugi je bil lahkejši. Nato se je pojavil ob 4. uri zj. drugi in 6'10 zj. tretji sunek, trajajoč več sekund. Smer severovzhodna proti jugozapadu. — Slična poročila so nam došla tudi iz drugih krajev vzhodne Dolenjske. Pri nas v Novem mestu, kakor že zgoraj pove­ dano, se je občutil prvi ob 1112 ponoči in sicer na nekaterih krajih jako občutno. — Hud potres so imeli dalje na Dunaju in na Ogrskem dne 10. t. m. ob 12‘10 ponoči. Najhujši je bil v vzhodni Ogrski ob malih Karpatih okrog Pres- burga, zlasti v kraju Neutra, kjer se je baje več hiš in ena cerkev razrušila. — Po vseh teh po­ ročilih se da sklepati kolikor toliko zanesljivost naših, v 1. štev. »Dolenjca* omenjenih opazo­ vanj, katere smo pred tednom ravno za vzhodne ozir. severovzhodne kraje domnevali. Z njimi je pridobila trdna tla tudi teorija opazovanja, katerega svoječasno obrazložimo v člankih „naša zemlja in zem. potresi*, na kar svoje či- tatelje že naprej opozarjamo. Kaj je Gazolin ? Najlepša, najvarnejša, najce­ nejša luč. Kje se dobi Gazolin? Pri tvrdki Fi*anc Kenda, prej Eranc Perko v Novem mestiif glavnem in edinem zastopniku za Dolenjsko. jtatra Kočevar 1 ž | tovarnar usnja -v Kov« mesto § • 0 priporoča vsem p. n. trgovcejn W £3 z usnjem svoj lastni izdelek m § domačih podplatov ^ g ter vsake drugo vrste usnja. gggggsasggsggggagggggggaR Tiska A. Slatnar v Kamniku.