Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: OPREMA Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, s 0602/44 185, 42 051 TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Novo mesto, Košenice 65a, s 068/321 674 2380 Sloveni Gradec, Pod gradom 4 Divača, Lokev 189b, s 067/67 615 Telefon: 0602/42-051 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, ^ 061/123 38 45 Telefax: 0602/42-153 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552 OsJkrJL*. DRAVOGRAD i - Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -i!— POVSOD UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD lei.: 0602/*3-64l, 83-652 VBUPRODAJNO SKLADIŠČE, Ki dr Ue va 8, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano Piava odločitev - Le kaj bi s temi trlicami! Čez tebe, Micka, je ni! Neodgovorni politiki Politiki in diplomati - to so ljudje, ki lahko naredijo še takšno lumparijo, pa niso kaznovani. Ni potrebno nič drugega, ko da se sklicujejo na imuniteto. To so ljudje izven zakonov. Samo še en sloj prebivalstva živi zunaj zakonov - klošaiji. Najbolj zanimivo pri tem je, da so politiki tisti, ki sprejemejo zakone. A sami sebi so uredili diplomatsko imuniteto, da jim lastnih zakonov ni treba ubogati. Če človek lastnih zakonov ne more ubogati, potem morajo biti pa res nemogoči zakoni... Spomnimo se samo bivšega ministra, ki je na Gorenjskem povzročil prometno nesrečo, v kateri je neka ženska utrpela hude telesne poškodbe. Gospod minister še do danes ni odgovarjal. Očitno je neodgovoren minister. Pa poslanec, ki pijan vozi po naših cestah. Tema dvema se niti na diplomatsko imuniteto ni bilo treba sklicevati, je bilo dovolj, da sta politika. Me pa res zanima, kakšni diplomati neki so razni pijani politiki. Kaj pravzaprav pomeni diplomatska imuniteta. Nič drugega, ko da so politiki neodgovorni. Tisti, ki imajo polna usta, kako odgovno delo imajo, so povsem neodgovorni. Diplomatska imuniteta pomeni, da lahko politik mimo krši cestne predpise, šverca blago čez mejo, goljufa in okleveta kogarkoli. Izjemne pravice, le ljudje niso izjemni! Človek bi mislil, da imajo posebne pravice zdravniki, pesniki, pisatelji, umetniki, znanstveniki, ki so res izjemni ljudje in veliko dobrega naredijo. Toda ne, izjemne privilegije imajo le politiki. Dobro bi bilo politikom vzeti imuniteto in jo podeliti navadnim državljanom.O -ss • Bodočnosti ne gradijo gradbinci. • Od slabih svetovalcev ne pričakuj dobrih nasvetov. • Državi je bencinski tolar najboljše zdravilo. • Iskanje pravice je nevarno opravilo. • Kjer bog zamuja, hudič prehiteva. NIKO Vsebina $ Naša avtomobilska industrija=SG 4 ,/f Dolga sanacija Slovenskih železarn 7 Intervju: Marijan Lačen 8 $ Nojevska lipa odmeva 10 $ Ravenski godbeniki spet zlati 12 Modna revija v Dravogradu na ravni 13 $ Rešiti oskrbo z vodo v Vuzenici 14 $ Bronasto odličje Špele Lukner 22 <£? Na obisku pri Titu 27 $ NK Fužinar: sijajna predstava ob jubileju 28 Na naslovnici: Tjaša Ciganovič Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc Ao.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Ponos in spodbuda: koroška podjetja, ki so resen partner svetovne avtomobilske industrije Biti zraven : preživetje + zaslužek + razvoj PREVENT, JOHNSON CONTROLS - NTU, PENATEX IN KABELTEHNIKA SO PODJETJA IZ SLOVENJ GRADCA, KI SKUPNO ZAPOSLUJEJO VEČ KOT DVA TISOČ DELAVCEV, DELAJO PA ZA NAJBOLJ PRIZNANA SVETOVNA AVTOMOBILSKA PODJETJA Na nekaj Korošci pozabljamorle Dolenjska z Revozom in Obala s Cimosom sta na ozemlju Slovenije v svetovni avtomobilski industirji bolj prisotni kot Koroška, kjer je dandanes najvitalnejši del industrije tesno vezan na svetovno avtomobilsko industrijo. Sodelovanje v svetovni avtomobilski industriji pa pomeni na eni strani preživetje, na drugi strani pa tudi zaslužek in razvoj. Vendar, kdor hoče delati za svetovno avtomobilsko industrijo - ali bolje rečeno: kogar ta industrija sprejme medse -, mora biti enostavno - dober, zelo dober. Na Koroškem so neposredno in življensko na avtomobilsko industrijo vezana tri oziroma štiri podjetja, vsa iz Slovenj Gradca: TUS Prevent, Johnson Controls -NTU Johnson Controls in holding CMP s podjetjema Penatex in Kabeltehniko. Skupno ta podjetja zaposlujejo več kot dva tisoč delavcev. Če bi šli še širše, potem bi prišli še do vuzeniške Livarne, tovarne akumulatorskih baterij Mežica, ki s starter baterijo Topla prav tako delno živi od avtomobilske industrije, manjka pa ji še tisti najpomembnejši skok, to je prodor v eno od avtomobilskoh tovarn z akumulatorjem za prvo vgradnjo, in seveda nekatera podjetja Slovenskih železarn na Ravnah, od Metala do družbe STO, ki postavlja stiskalnice za največje svetovne avtomobilske koncerne. TUS PREVENT PRVI NA KOROŠKEM, MED NAJVEČJIMI V DRŽAVI Na čelu slovenjgraške avtomobilske deteljice je nedvomno družba TUS Prevent d.d., podjetje, ki večinoma izdeluje avtomobilsko konfekcijo, to je sedežne prevleke, v Mislinji pa še nekaj malega zaščitna oblačila. Prevent je v letu 1994 imel realizacijo dobrih 65 milijonov mark, v lanskem letu že 170 milijonov DEM, letos načrtujejo 180 milijonov DEM realizacije. V letošnjem aprilu so dosegli rekordnih 20 milijonov mark mesečne realizacije in Prevent je zadnji dve leti tudi v klubu desetih največjih slovenskih izvoznikov. Leta 1994 so imeli v Preventu 607 zaposlenih, lani povprečno 957, sedaj je zaposlenih 1250 delavcev. V to številko ni vključenih kakšnih 160 delavcev, ki so zaposleni v družbi Prevent Halog d.o.o. v Lenartu, ki je samostojna firma, vendar na osnovi Preventovega franšizinga izdeluje prevleke za podjetja volkswagnovega pola. TUS Prevent je nedavno z nemškim Volkswagnom sklenili pogodbo o proizvodnji prevlek tudi za nov model golfa (delovno ga imenujejo A 4) in to poslovno sodelovanje je Jože Kozmus, direktor družbe TUS Prevent Slovenj Gradec, označil kot pogodbo življenjskega pomena: Prevent sedaj za avtomobilsko industrijo proizvaja 6000 garnitur dnevno, če bi izgubili posel z novim golfom, bi se to število zmanjšalo, denimo na 3000. Nov model bo VW pričel proizvajati konec tega oziroma v začetku prihodnjega leta. Sicer pa je v avtomobilski industriji navada, da ob začetku novega modela razpišejo razpis za dobavitelje in na razpis za izdelavo prevlek za prvo vgradnjo za novega golfa seje prijavilo okoli 20 potencialnih dobaviteljev, posel pa je dobil tudi Prevent. TUS Prevent sodi v A kategorijo dobaviteljev za avtomobilsko industrijo, pridobil si je tudi ISO standard, opravljajo pa tudi auditiranje za avtomobilski standard VDA 6.1, kar je bistveno širši standard kot vsi ISO standardi. VDA je standard in pogoj za sodelovanje z avtomobilsko industrijo. VDA jc v avtomobilski industriji zakon in Prevent bo nemara prvo podjetje v Sloveniji, ki bo imelo VDA standard. V letošnjem letu je Prevent že odprl obrat za izdelavo prevelk za ford escoria v Radljah ob Dravi, skupno pa za nove investicije namenjajo v tem letu okoli deset milijonov mark. Poleg radeljske naložbe bo na lokaciji v Slovenj Gradcu med pomembnejšimi naložbami obnovitev krojilnice, obnovili bodo informacijski sistem, da bo lahko njihova skupina strokovnjakov v Nemčiji delala tako, kot da V ospredju bi bila v Slovenj Gradcu. V letošnjem letu pa nameravajo urediti tudi prostore za upravo in strokovne službe, kar je zaradi normalizacije poslovanja nujno. JOHNSON CON-TROLS-NTU: 00 OSEM NA OSEMSTO Johnson Controls-NTU je bil po realizaciji in izvozu dolga leta pred Preventom, v zadnjih letih pa je Prevent tako glede prihodka kot izvoza daleč pred Johnson Controlsom. TUS Prevent je v lanskem letu imel z okoli 950 zaposlenimi skoraj enkrat tolikšno realizacijo kot Johnson Controls NTU, kjer je lani povprečno delalo 810 delavcev (glede na realizaicjo je mesto. V NTU so začeli pred štirimi desetletji kot obrat gumirane žime z osmimi zaposlenimi v okviru slovengjraške Tovarne usnja, že leta 1972 je v podjetje s 30-odstotnim kapitalskim deležem stopil tuji partner NAUE iz Nemčije. V času Jugoslavije je bil to eden prvih primerov tujega vlaganja v naše gospodarstvo. Program se leta 1975 razširi s poliuretanskimi sedežnimi vložki za avtomobilsko industrijo, leta 1987, ko je tuji partner NAUE povečal delež na 49 odstotkov, so v NTU zaposlovali že 670 delavcev. Nova prelomnica je leto 1992, ko je NAUE ves delež prodal ameriškemu koncernu Johnson Controls, ki je podjetje dokapitaliziral in ima danes 60 odstotni kapitalski delež, ne skrivajo pa želja, da bi postali stoodstotni lastniki slovenjgraškega podjetja. Sicer pa se svetovni koncern Johnson več kot milijardo dolarjev prometa. V tem evropskem sistemu je pomemben del tudi Johnson Contorls - NTU iz Slovenj Gradca, ki je po proizvodnji pene drugo največje podjetje v evropskem delu tega koncerna. Slovenj Gradec je torej del tega velikega koncerna: Johnson Controls-NTU Slovenj Gradec zaposluje okoli 830 delavcev in letno prodajo za okoli 55 milijonov dolarjev izdelkov, pretežno za avtomobilsko industrijo. S sedeži in vzglavniki oskrbujuejo tovarne Opel, BMW, VW, Audi, Mercedes in druge. Obseg prodaje na zaposlenega se je povečal od 26 tisoč mark v letu 1970 na 100 tisoč mark v minulem letu, bruto dodana vrednost na zaposlenega pa že presega 33 tisoč mark. Managment podjetja napoveduje, da je za dolgoročnejši obstoj podjetja nujno, da v prihodnje dosežejo 150 tisoč mark prodajne realizacije na Johnson Controls: 150 tisoč mark prodaje na zaposlenega na leto... Posnetek: Franc Jurač Prevent lani še nekaj malega zaostajal za skupnim Metalom Ravne + Štore, v letošnjem letu pa bo tudi po prihodku na vrhu v regiji). Glede izvoza je bil lani TUS Prevent z dobrimi 96 milijoni dolarji ali 21,7 odstotnim regijskim deležem izvoza tudi precej pred JC-NTU, ki je lani izvozil za nekaj manj kot 55 milijonov dolarjev, kar je v regiji predstavljalo 12,3 odstotni delež. Po podatkih GZS, regijske zbornice Koroške iz letošnejga aprila, pa sodi JC-NTU tako po prihodku kot po izvozu v regiji na tretje Controls ukvarja še z proizvodnjo regulacijskih sistemov (32 odstotkov), izdelujejo plastiko (14 odstotkov), denimo plastenke za Coca Colo, in avtomobilske akumulatorje (osem odstotkov proizvoodnje tega koncerna). V lanskem letu je koncern, ki ima na v vseh svojih tovarnah po svetu zaposlenih 59 tisoč delavcev, dosegel prodajo v višini 8,3 milijarde dolarjev. V Evropo pa je Johnson Controls prišel leta 1988 in danes imajo samo v avtomobilskem delu evropskega koncerna že 52 tovarn, ki na leto ustvarijo zaposlenega oziroma 50 tisoč mark bruto dodane vrednosti. V slovenjgraškem Johnson Controlsu so v zadnjih petih letih investirali okoli 27 milijonov mark, samo v letih 1992 in 1993 okoli 15 milijonov mark. V zadnjem letu dni se je dobiček podjetja povečal za 35 odstotkov in kosmati dobiček že znaša okoli sedem milijonov mark. Vendar to še ni vsota, ki jo pričakuje večinski lastnik. V zadnjih letih program vzglavnikov predstavijo že dve tretjini proizvodnje, saj v Johnson Controlsu-NTU na dan izdelajo okoli 8500 vzglavnikov za podjetje BMW, podobno število pa še za General Motors oziroma Opel. Poleg 15 do 17 tisoč vzglavnikov pa dnevno izdelajo še okoli 9000 sedežnih vložkov. Poleg Opla in BMW-ja so največji kupci Slovnejgradčanov še Audi, VW, Mercedes in sam Johnson Controls. NOVA AVTOMOBILSKA MLADOST JOŽETA GRAHA Še nekaj let nazaj je bil na čelu Johnson Controlsa in vseh prejšnjih izpeljank Roman Jože Grah, ki je leta 1994 šel na svoje in si skupaj s tujimi partnerji našel tržno nišo v avtomobilski industriji. Roman Jože Grah je skupaj s sinom Robertom ustanovil holding CMP, v katerega sta vključeni tudi podjetji Penatex in Kabeltehnika, ki sta neposredno vezani na avtomobilsko industirjo, obe pa sta te dni prejeli tudi certifikat ISO 9002. Petantex je opravil tudi audit VDA 6.1 in namerava do konca leta dobiti še certifikat po standardu VDA. V podjetju Penatex, ki že zaposluje okoli 120 delavcev, izdelujejo vzglavnike, sedežne vložke in naslonjala za roke, med glavnimi kupci pa je Mercedes, sledijo Audi, Volkswagen, delno tudi Opel, preko partnerskega podjetja Butz pa imajo kot pod-dobavitelji povezave še z drugimi podjetji, kot sta BMW in Volvo. Penatex že beleži letni promet deset milijonov mark, kar je ob dejstvu, da obstaja šele dobri dve leti, izjemen dosežek. Drugo Grahovo podjetje, ki je vezano na avtomobilsko industrijo, je Kabeltehnika, kjer izdelujejo kabelske sete in elektorniko, vse pa skušajo v paketu ponuditi avtomobilski industriji. Gre za majhno podjetje, kjer stavijo na znanje in razvoj, promet Kabeltehnike pa že presega pet milijonov mark. Za podjetji Volvo in Opel je Grah mlajši skupaj s strokovnjaki fakultet in inštitutov razvil elektroniko, ki jo, denimo. Volvo in Opel že serijsko vgrajujeta v svoja vozila, proizvod pa nastaja v Slovenj GradcuO. (mp) VUZ^Itt »/ir/Pi'itiiKi SUMI (Da Qo tfto H Ž7q - tucU fct (MZ& PETEK, 8. avgusta _________________________________________________________________________ ob 18.00 uri OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJ “VUZENICA SKOZI ČAS", PROMOCIJA ZLOŽENKE “JOSIP MRAVLJAK" IN KOMORNI KONCERT - v župnišču ob 21.00 uri NOČ ZA ROKENROL • ANSAMBEL WELLBL0TT Z GOSTI ■ v šotoru SOBOTA, 9. avgusta -------------------------------------------------------------------------- ob 7.00 uri RIBIŠKO TEKMOVANJE ■ MEMORfJAL JANKA TOREJA • ob porku pri Dravi ob 10.00 uri TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA VETERANE ■ no Sv.Vidu ob 13.00 uri GASILSKO TEKMOVANJE - MEMORIJAL JOSIPA MRAVLJAKA • v športnem porku ob 20.00 uri SREČANJE OBRTNIKOV IN DEIAVCEV V OBRTI, KORADO IN BREDNI ■ GOST VEČERA VINKO ŠIMEK “ŠRAUFCIGER • šotor NEDEUA, 10 avgusta -------------------------------------------------------------------------- ob 8.00 uri RIBIŠKO TEKMOVANJE ZA POKAL VUZENICE - ob porku pri Dravi ob 14.00 uri ŠAHOVSKI TURNIR ZA POKAL VUZENICE ■ v šotoru ob 19.00 uri VELIKI ŠNOPS TURNIR-v šotoru PONEDELJEK, 11. avgusta --------------------------------------------------------------------- ob 9.00 uri VELIKO TEKMOVANJE V ZIDANJU GRADOV IZ MIVKE ■ v športnem parku ob 15.00 uri PROSLAVA OB 50 LETNICI RDEČEGA KRIŽA VUZENICA ■ v sejni sobi občne ob 17.00 uri VELIKA OTROŠKA TOMBOU - Z MLADO ZVEZDO KRISTI IZ SLOVENJ GRADCA IN OTROŠKIM DISCOM - v šotoru TOREK, 12. avgust ------------------------------------------------------------------------— ob 15.00 uri DRUŽINSKO KOLESARJENJE • štori v športnem parku ob 17.00 uri HUGO IN HUGOUNA NA OBISKU V VUZENICI ■ šotor SREDA, 13. avgusta ____________________________________________________________________________ ob 16.00 uri HITROSTNO ROLANJE - štori v športnem parku ob 18.00 uri VEČER SPECIALITET IZ KONJSKEGA MESA - v restovrotiji Merx Vuzenico ob 19.00 uri KINOPREDSTVA ZA NAJMLAJŠE, EHM “BABE" ■ v kinodvorani ČETRTEK, 14. avgusta ------------------------------------------------------------------------ ob 15.00 uri ČAROVNIŠKA DELAVNICA S ČARODEJEM ROMANOM FRELIHOM ■ šotor ob 16.30 uri OTVORITEV TRIM STEZE IN NARAVOSLOVNE UČNE POTI ■ trim stezo ob 18.00 uri OTVORITEV CESTE NA PRIMOŽ IN SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ■ šolo Primož na Pohorju ob 21.00 uri TURISTIČNO DRUŠTVO VUZENICA SE PREDSTAVLJA, ANSAMBEL ŠTAJERSKIH 7 • v šotoru PETEK, 15. avgusta -------------------------------------------------------------------------- ob 9.00 uri OTVORITEV ROKOVEGA SEJMA Z ANSAMBLOM DIATON • no sejmišču ob 10.00 uri PRAZNOVANJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA • pri Devici Moriji no Komnu ob 14.00 uri OTVORITEV MEDOBČINSKEGA TURNIRJA V TENISU • v športnem porku ob 16.00 uri KMEČKI DAN S ANSAMBLOM LOJZETA SLAKA • v šotoru ob 21.00 uri KINO PREDSTAVA, FILM 'NIMAŠ POJMA” ■ v kinodvorani SOBOTA, 16. avgusta ------------------------------------------------------------------------- ob 9.00 uri OTVORITEV TURNIJEV V ODBOJKI NA MIVKI ZA ŽENSKE IN MOŠKE - v športnem porku ob 18.00 uri KONCERT BIG BANDA RADLJE IN ZABAVA Z ANSAMBLOM GENERACIJA 69 - v šotoru NEDEUA, 17. avgusta ------------------------------------------------------------------------- ob 10.00 uri RAMENSKA SLOMŠKOVA NEDEUA • pri Devici Moriji no Komnu ob 14.00 uri ZAKUUČEK TENIŠKEGA IN ODBOJKARSKIH TURNIRJEV - v športnem porku ob 16.00 uri ZAKUUČEK VUZENIŠKI DNEVOV IN GASILSKA ZABAVA Z ANSAMBLOM VINIČARJI • v šotoru m\È »»[M! M2 \MM0M pokrovitelj: ©©tal \5MMJ Aktualno Sanacija Slovenskih železarn se bo zavlekla do leta 2002: trajala bo torei desetletje Podaljšana sanacija In vzporedna privatizacija NE SAMO TUJCI, TUDI KOROŠKI ŽELEZARJI BODO LASTNINILI ŽELEZARNO, VENDAR LE KAKŠNO DESETINO IN NA RAVNI KONCERNA Potem ko se je vodstvo Slovenskih železarn v lanskem letu izmikalo resničnim podatkom, seje v letošnjem letu že prikazal vrh ledene gore in trpka resnica: Slovenske železarne z napovedanim lanskim oziroma letošnjim letom ne končujejo sanacije, temveč jo podaljšujejo še za pet let, to je do obdobja 2002. Ob tem bo seveda potrebna dodatna pomoč države, ki jo zagotavlja z novim železarskim zakonom, nova zakonodaja pa predvideva tudi lastninjenje železarn, ki so sedaj v večinski državni lasti. Mimogrede: pričel se je tudi postopek ločevanja Štor od ravenskega Metala, kar je dokaz in priznanje vodstva Slovenskih železarn, da je bila pred dvema letoma narejeno nasilje nad Ravnami. Vodstvo, ki je sprejemalo takšne odločitve, seveda sanacije ni moglo speljati: študija Phare, na katero se mnogi tako radi sklicujejo, namreč ni nikjer predvidevala združitve Metala in Štor, leta 1994 je govorila o nujnosti dokapitalizacije Štor v višini 50 milijonov mark, vendar vlada te dokapi- talizacije ni sprejela in je rajši “požegnala” priključitev k Ravnam. Novim svežnjem železarske zakonodaje lahko Koroška samo ploska, kajti v nasprotnem primeru bi v Mežiški dolini lahko v živo spremljali kolaps. Republika Slovenija namreč z zakonom o delni privatizaciji slovenksih železarn v letošnjem letu zagotavlja 3,6 milijarde tolarjev za dokapitalizacijo, od tega bi sistem potreboval 700 milijonov že jutri, ostalo v dveh mesecih, zakon pa predvideva, da se dokapitalizacija v višini 3,6 milijarde SIT opravi najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi zakona. Enak znesek - skupno torej 7,2 milijarde tolarjev, naj bi Slovenske železarne dobile v prihodnjem letu. Ta sredstva se bodo uporabila za izboljšanje likvidnosti in omogočanje pokrivanja zapadlih obveznosti, saj dolg do dobaviteljev že presega deset milijard tolarjev, za znižanje finančnih stroškov, pokrivanje obveznosti iz naslova menic, za ponovni zagon Štor (predvidoma 570 milijonov tolarjev) itd. Uporabo teh sredstev bo določil dopolnjeni sanacijski program, ki so ga Slovenske železarne dolžne predložiti vladi mesec dni po sprejetju zakona. Žal zaenkrat še ni znan ključ, kako bodo razdeljena ta sredstva in koliko državnega denarja bo prišlo na Ravne. Zadnji železarski zakon, ki je bil sprejet oktobra 1994 (Zakon o zagotavljanju sredstev za odplačilo kreditov za trajna obratna sredstva in kreditov za izvedbo nujnih investicijskih del) je od skupnih 61 milijonov mark ravenskemu Metalu odmeril 13,7 milijonov mark (7,3 mio DEM za obratna sredstva, ostalo za investicije), medtem ko je, denimo, jeseniški Acron na osnovi tega zakona prejel več kot 27 milijonov mark (več kot 21 milijonov DEM za investicije). Ostale družbe na Ravnah so dobile drobiž, Jeklolivarna manj kot poldrugi milijon, takratni Stroji manj kot dva milijona in Noži manj kot pol milijona mark. Torej je usoda metalurgije in predelave na Ravnah v v veliki meri odvisna tudi od tega, kako se bo državni denar delil po lokacijah in družbah. Seveda pa bi za normalno poslovanje sistem SŽ nujno moral kapitalizirati slabih pet milijard tolarjev obveznosti do Elesa, kar ni predmet zadnjega zakona, ampak predmet nekaj let trajajočih pogovorov med državo in Elesom. Zanimivo: Eles je državno podjetje in Slovenske železarne so državno podjetje, dogovora pa ni mogoče doseči, saj bi menda tudi za to potezo potrebovali poseben zakon. Zakon tudi ne govori o dodatnih državnih poroštvih, ki bi jih poleg sedanjih 70 milijonov mark potrebo- vali vsaj še enkrat toliko, železarne pa bi želele tudi moratorij na plačilo obresti za obveznice Slovenskih železarn, ki bi jih morali pričeti plačevati konec tega leta, letni obrok pa bi znašal kar slabih 20 milijonov mark. Moratorij na plačevanje bi trajal do leta 2002, ko naj bi po novem sanacijskem programu železarne bile končno sanirane v tolikšni meri, da bi lahko plačevale tudi te obresti. IZJEMA ZA PRIVATIZACIJO Bolj kot o sanaciji in dokapitalizaciji pa zakon o delni privatizaciji slovenskih železarn, ki je bil v parlament poslan po hitrem postopku, kajpak govori o privatizaciji tega sistema. Kot je znano, je bil leta 1995 sprejet zakon o začasni prepovedi privatizacije pravnih oseb in premoženja v lasti republike Slovenije, najnovejši zakon pa za Slovenske železarne omogoča izjemo. Zaposleni v sistemu Slovenskih železarn bodo tako lahko zamenjali certifikate in zahtevke iz naslova neizplačanih plač za ustrezno vrednost državnega premoženja. Vendar pa vlada ni prisluhnila sindikalistom z Raven, ki so vseskozi zagovarjali privatizacijo posameznih družb: privatizacija se bo izvedla na ravni koncerna. Vlada ocenjuje, da bo iz naslova zagotavljanja delnic zaposlenim, upokojencem in bivšim zaposlenim potrebno zagotoviti za zamenjavo za cerifikate okoli 24 tisoč delnic, za poravnavo obveznosti za neizplačane plače pa dodatnih 22 tisoč delnic, nominalna vrednost delnice bo sto tisoč tolarjev. V strukturi osnovnega kapitala bi prišlo po tej privatizaciji do zmanjšanja deleža države za dobrih 10 odstotkov, te delnice pa bi prešle v last kakšnih 13 tisoč železar-jev, ki so nekoč in danes delali v tem sistemu. In nenazadnje: da si ne bi domišljali, da država s tem interventnim zakonom o privatizaciji bila radodarna in prijazna do železarjev. Spoznala je namreč, da so zaposleni vložili izjemno veliko število tožb zaradi neizplačanega dela plač in obstaja verjetnost, da bi na podlagi sodnih odločb morali delavcem izplačati ta del plače v gotovini. Tega pa ne bi zmogli, lahko zašli v blokade in podjetje v stečaj. Ta zakon ta možni položaj izključuje.1-! (mp) Intervju Za višjo kvaliteto življenja ir "irirTr'rs’isirì .riJsm "T'z Prof. defektologije, Marijan Lačen, višji svetovalec, direktor Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, je dobitnik “nagrade na področju socialnega ___________ varstva v Sloveniji za leto 1997”, ki jo podeljuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Iz utemeljitve te nagrade: “...Ostaja neomajen zagovornik duševno prizadetih oseb in njihovih pravic do svobodne izbire oblik življenja v družini ali skupnosti, vključujoč pravico do zasebnosti, izbire partnerja in spolnega življenja.” Gospod Lačen, leta 1974 ste prevzeli vodenje takratnega Zavoda za delovno usposabljanje mladine v Črni Deloval je že šest let, delo je bilo utečeno, lahko bi po “istem tiru” vozili naprej. Pa vendar ste začeto delo bogato nadgradili Katere so naj večje spremembe od takrat? To je kar dolgo obdobje in res je, da je ustanova v tem času spremenila tako zunajo kot notranjo prostorsko podobo, predvsem pa smo dodali nove vsebine in s tem v zvezi razvili tudi nove metode dela. Take korenite spremembe je narekovala spremenjena doktrina o življenju oseb z motnjami v duševnem razvoju; nekoč je veljalo, naj take osebe žive čim bolj umirjeno, tiho, brez večjih dogajanj, ki bi jih “obremenjevala”. Zdaj so pogledi stroke povsem drugačni: njihovo življenje je treba narediti čim bolj podobno našemu, pač v skladu s sposobnostmi, ki jih imajo. To pomeni ne le dober obrok hrane, topel prostor, temveč integracijo v življenje v kraju in normalizacijo njihovega življenja. Tako gredo naši varovanci v trgovino, na pošto, se aktivno ukvarjajo z rekreacijo. Tudi epileptik gre plavat - zato pa ima varuha - tudi spastik se ukvarja s tekom ... Kajti znano je, da funkcionalnost telesa dvigamo le z njegovo aktivnostjo, ne pa z mirovanjem. Zato se pri nas vedno kaj dogaja. w Kili ste prvi, ki ste uvedli družinski sistem bivanja. Pomenil je v osnovi drugačen način življenja in dela takih oseb in je v strokovnih krogih zbudil najprej zanimanje, nato sprejetje in zdaj splošno usmeritev življenja in dela v takih ustanovah. Kaj so pomenile take spremembe za vas in po tem za vaše varovance? Mu rijan Dičen Najprej smo morali popolnoma preurediti notranje prostore iz internatskega tipa ureditve, kjer so veliki prostori za skupna opravila, v manjše enote, ki delujejo kot stanovanje ene družine. Imajo dnevni prostor, v katerem se učijo, delajo in bivajo, gledajo televizijo, v drugem prostoru je spalnica. V taki enotah živi skupina treh do devet varovancev, ki jo vodi njihova vzgojiteljica, defektologinja. Za vsakega otroka ima izdelan program dela, ki temelji na njegovih sposobnostih, zato je delo izključno individualno, torej prilagojeno vsakemu posebej zanj. V takih pogojih se v skupini oblikuje družinsko vzdušje, ki ugodno vpliva na osnovno otrokovo počutje in spodbuja njegov osebnostni razvoj. Prostore smo dokončno adaptirali v letu 1993. M Spremenili ste tudi ime ustanove. Je bil to kozmetični popravek ali kaj več? Vsekakor je spremembo narekovala vsebinska dopolnitev našega dela. Od leta 1987 imamo pri nas tudi težko prizadete osebe. V varstveni delovni center smo že prej vključevali odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju in jim nudili delo in domsko varstvo. Te namreč zaradi zmanjšanih intelektualnih sposobnosti nikoli ne bodo zmogle živeti samostojno, zato bodo vedno morale biti deležne družinske ali družbene skrbi. Taka širitev dejavnosti, podprta z mnogimi programi delovanja, je vse bolj postajala center življenja in dela oseb z motnjami v duševnem razvoju. Zato smo se preimenovali v Center za usposabljanje, delo in varstvo. Otroci in mladostniki v procesu večletnega usposabljanja in šolanja pridobijo pri nas osnovno izo-brazbo. Zanje je to osnovna šola, kot je zagotovljena v ustavi za vse otroke -torej tudi drugačne - zato je to njihova pravica in dolžnost! H Vsa leta s svojimi idejami in praktičnimi izkušnjami bogatite strokovno literaturo. Ste s svojimi novimi pogledi kdaj prebijali led? Pa smo ga res! Kar nekaj priročnikov je prišlo i/. naših vrst in so danes sodobna / strokovna literatura /a delavce v takih ustanovah. V strokovni reviji Naš / zbornik pa sem pred mnogimi leti načel temo o PRAVICI DO IZBIRE, ki jo imajo - kot vsi drugi - tudi osebe z mot-njami v duševnem razvoju. To namreč niso bolni ljudje, niso agresivni, niso zlobni, to so ljudje kot mi, le z zmanjšanimi intelektualnimi zmožnostmi. In nič več in nič manj! Torej imajo prav tako svoje potrebe, želje, čutijo enako, se veselijo, žalostijo, imajo koga radi... Zato jim - kot vsem drugim - pripada PRAVICA DO IZBIRE. Ponavadi smo mi, drugi in seveda pametnejši, odločali ali določali, kaj je zanje prav, kaj ne, kaj je najbolje, kako in kje naj živijo... Res je, da smo jim dolžni ustvariti pogoje za dostojno življenje in to po njihovih potrebah; imajo pa pravico, da način življenja izberejo sami, po svojih željah in potrebah, ne pa po naših predstavah, kaj so njihove potrebe. Imajo zdaj npr. pravico, da ne živijo v družini, ampak drugje. (Tudi večina naših lastnih otrok po osamosvojitvi ne živi s starši.) Ti starši so s takim otrokom obremenjeni in tudi starši imajo pravico, da se razbremenijo. V bivalnih skupnostih imajo take osebe več možnosti za samostojno odločanje in večkrat tudi za širši osebnostni razvoj. »«“ Iz takih načel izhaja tudi pravica do partnerstva, o čemer ste prav tako začeli prvi pisati vi, kmalu pa to tudi izvajati v Centru. Bili smo prvi, ki smo o tem pisali, ko je to bila še tabu tema. Če izhajamo iz tega, da sta ljubezen in spolnost del življenja, je nimamo pravice omejevati osebam, ki imajo znižane intelektualne sposobnosti, imajo pa enake želje in potrebe, nič večje ne manjše, kolje človečko poprečje. Zmotna je namreč predstava, da so njihove potrebe večje, le bolj neposredni Intervju so. Zato pri nas omogočamo partnerske odnose. Seveda je to usmerjeno, vodeno. imamo oblikovalca lesenih figur in še in še. Narava pač vsakomur kaj da ali kaj vzame. In še to; naše delo ima s stališča splošne družbe dva vidika: je humano, ker omogoča razvoj tudi takim osebam; je tudi ekonomsko upravičeno, ker bi jo moral nekdo vsak dan leta in leta oskrbovati in jo negovati: hraniti, oblačiti, jo obuvati, zavezovati čevlej... Vse, kar jih naučimo narediti, s tem razbremenimo nekoga! Torej pomeni šolanje in vzgoja k samostojnosti razbremenitev družbe v širšem smislu. Gospod Marijan Lačen, naj vam iskreno čestitam k nagradi, ki ste jo prejeli, naj vam bo spodbuda, ki bo vam in vašim sodelavcem dala moči za nadaljnja iskanja poti razvoja tistih, ki jih je življenje zaznamovalo z drugačnostjo. Marta Repanšek BILA SEM V KANADI (Varovanci CUDV iz Črne so se februaija letos udeležili specialne olimpiade v Torontu in se vrnili s 25 medaljami - 9 je bilo zlatih, 9 srebrnih in 7 bronastih - in se med 73 državami uvrstili na 11. mesto!) Na igrah je bilo v redu. Peljali smo se z letalom. Na letalu je bilo v redu. Peljali smo se do Švice. Potem smo šli na drugo letalo. Videli smo jezera. Peljali smo se tudi z avtobusom. V hotelu smo imeli večerjo. Na otvoritvi je bilo fajn. Šli smo tudi v trgovine. Kupila sem si kavbojke, pulover, majice, pa uro, pa prstan mi je kupil Peter. Peter ima zeleno bundo, pa naš kombi je vozil. Na tekmovanju je bilo dobro. Bile so kvalifikacije. Nisem dobila medalje, ker sem dvakrat padla. Pri štafeti sem bila dobra in nisem padla. Imeli smo tudi ples. Dobili smo darila. Spet smo spali v hotelu. Dobro smo jedli in pili. Na zaključku je bilo v redu. Vse je bilo fajn. V Kanadi smo videli tudi črnce. V nedeljo smo šli nazaj domov. Na Brniku je bilo veliko ljudi. V Črni so nas čakali naši. Slavica Nadaljnja pravica je pravica do integracije v prostor, kjer živijo. Naši varovanci se vključujejo v življenje v kraju. Klinična slika mladostnika, ki se je usposabljal, se bistveno razlikuje od tistih, ki tega niso bili deležni. Osnovno vedenje je povsem drugačno. Res lahko potrdim, da ste vašim varovancem omogočili razvoj lastne osebnosti. Vsak je drugačen, pač odvisno od lastnih zmožnosti. Vsi pa so odprti, radi se pogovarjajo, so dobrovoljni, vedri in vedno skrbno urejeni. S programi razvoja za vsakega posebej, z veliko topline, neomejenim razdajanjem tistih, ki so neposredno v stiku z njimi, vam uspeva tako veliko humano delo. Koliko je zaposlenih? Zaposlujemo 135 oseb, od tega tretjina strokovnih delavcev z visoko in višjo izobrazbo, tretjina je zdravstveno varstvenega kadra s srednjo izobrazbo in tretjina je tehničnega osebja. tlV Gotovo je večletno neposredno delo s prizadetimi osebami izčrpavajoče. Kako blažite te pritiske in spodbujate strokovni in osebnostni razvoj vaših sodelavcev, ki so (in bodo) celotna delovna leta preživeli na tako psiho-fizično zahtevnih delovnih mestih? Obstaja študija, ki dokazuje škodljive vplive na človeka ob dolgoletnem takem delu. Pri nas spodbujamo strokovno izpopolnjevanje, delavci se udeležujejo številnih seminarjev, ob novem letu gredo varovanci domov in so delavci nekaj dni prosti, obvezna je menjava skupin na nekaj let, imajo povečan dopust, imamo dovolj počitniških kapacitet in še kaj. 14' Gotovo nisva govorila še o marsičem dobrem in lepem, kar se dogaja pri vas. Bi ob koncu še kaj dodali? Morda misel, kako relativno je človeško življenje; vsako je vredno osnovnega dostojanstva in spoštovanja. Pri nas bi našli fanta, ki ima neverjeten spomin, imamo tekača, ki bi premagal tudi svoje vrstnike izven centra, Pokojnina po vasi men, ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali sc zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prosloroljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu. ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. zavarovalnica triglav Reportaža MARJAN PODOBNIK: "So pa res lepi gozdovi grofa Thuma! ” Črnjani so tudi letos uspešno pod streho spravili srečanje državnikov z državljani pod Najevsko lipo. Od srečanja je že kar lep čas, pa vendar še vedno odmeva. Prišli so domala skoraj vsi pričakovani državniki, le predsednika vlade, ki je svoj kasnejši prihod napovedal, niso dočakali. Doslej gospoda Drnovška na srečanje še ni bilo. Predsednik države Milan Kučan je zbrane pod lipo pozdravil s telegramom in se jim zaradi množice državniških opravil v Ljubljani tudi opravičil. Ljudem je bilo kljub vsemu lepo, še zlasti, ko so se državniki sprehodili med njimi. Marjan Podobnik je kar vešč temu, preskočil je “zloglasni plot”, z ženo in otroki mu ni bilo prav nič dolgčas. Drugače pa je bilo letos pod Najevsko lipo vse po starem, štehvan-je, športne igre ipd... Fotografi in novinarji so imeli kaj početi. Franček Jurač je za Prepih v svoj objektiv ujel naslednje posnetke, tekst pa jim je pridala Irena Fasvald. JANEZ KOMUANEC: “Kako spraviti tipico v Slovenj Gradec, Itmmmm...?" EMU: "Gospod Bandelj, me prav zanima, če bi vi v mojih letih prišli s kolesom k Najevksi lipi?" MARJAN PODOBNIK: "Gospod Mori, denarja nimam, imam pa bone!" GREGOR PRATNEKER - štehvanjski mojster: "Al me boš zdaj kaj bolj rada imela?" Reportaža ZLATKA STRGAR: "Za božjo voljo, plot je ja treba podret! ” Najevska lipa, mati vseh lip na Slovenskem, je letos že sedmič gostila nekatere državnike Slovenije in domače ljudi, ki so prišli na srečanje pod njene nedrje. Prišli so iz vseh krajev Koroške, letos nekoliko manj kot prejšnja leta, pa vendar je bilo srečanje za mnoge enkratno doživetje. Tako menijo tudi naši anketiranci. MARKO DANJI, Tolsti vrh pri Ravnah na Koroškem: “Včasih človek ne ve, kam bi šel ob koncu tedna, da bi se po napornem delu nekoliko spočil. Zato smo se z družino odločili, da gremo k Najevski lipi. Letos smo tu prvič in lahko rečem, da nam je vsem všeč to srečanje. Tudi prihodnje leto bomo prišli sem na Ludranski vrh, če bo vse po sreči.” MARIJA KOPMAJER, Prevalje: “Letos sem pri Najevski lipi že drugič in rada grem sem gor. Na stara leta, ko človek uživa zasluženo pokojnino, rad hodi v planine in na razne izlete. Tudi jaz sem se odločila, da pridem med državnike k Najevski lipi. Škoda je le, da ni bilo vseh napovedanih.” ROZIKA AJTNIK, Pameče pri Slovenj Gradcu: “Z možem sva že dalj časa načrtovala, da letos obiščeva Najevsko lipo, prav v času obiska državnikov. Izredno lep in zanimiv je bil pozdravni govor župana občine Črna na Koroškem gospoda Franca Stakneta. Med drugim je povedal resnico, da je Koroška zaprta dežela z zelo slabimi cestami.” VINKO TAJNIK, Šoštanj: “Ob tem lepem vremenu sva z ženo letos prvič pri Najevski lipi. Nisem se še nagledal vseh lepot teh krajev tu pod Smrekovcem. Že nekaj let sem načrtoval, da bom obiskal Najevsko lipo, zato je bila današnja priložnost najlepša. Škoda je le, da ni bilo več napovedanih državnikov.” SLAVKO MISLOVIČ, Črna na Koroškem: “Na takem srečanju sem tu pri Najevksi lipi letos že drugič. Všeč mi je. Škoda je le, da je tako malo obiskovalcev. Mislim, da jih je v primerjavi z lanskim letom mnogo manj. Drugače pa mi je vse, kar se tu dogaja, izredno všeč. Všeč so mi bile družbane igre, pa tudi štehvanje je bilo zelo zanimivo.” HERMINA KAKER, Črna na Koroškem: “Pri Najevski lipi sem letos že petič in z vsakega srečanja odnesem lepe spomine. Tudi danes jih bom zagotovo odnesla. Glede nadaljnjih srečanj pa bi dejala, da bi bilo potrebno pri kulturnem porogramu še kaj spremeniti ali dodati, da bi bil program poleg štehvanja še bolj zanimiv.” F.JURAČ Naši kraji IME RAVENSKEGA ORKESTRA SE JE POZLATILO - ŽE ČETRIČ V torek, 22. julija popoldne, se je pred ravensko Namo zbrala množica meščanov in okoličanov, da bi pozdravila svojo godbo ob vrnitvi s svetovnega prvenstva v Kerkradeju na Nizozemskem. Od tam se je namreč Pihalni orkester ravenskih železarjev vrnil z zlato medaljo, s četrto v njegovi zbirki medalj s tega tekmovanja v svetovni eliti pihalnih okrestrov. Njegova letošnja medalja je še posebej žlahtna, saj si je orkester s 333 točkami prislužil še pohvalo strokovne žirije. Prvenstvo v Kerkrardeju je letos trajalo od 3. do 27. julija, na njem pa je sodelovalo več kot 250 orkestrov in različnih skupin z vsega sveta. Ravenski pihalni orkester je sodeloval v skupini 29 harmonie orkestrov, med olimpiade na Danskem. Ker so jih tedaj godbeniki sprejeli s koračnicami, so jim zdaj gasilci povrnili pozornost s častnim pozdravom in z rdečimi nageljni. Koračnice pa so jim tokrat igrali prevaljski godbeniki, ki Prvi so jim čestitali gasilci lahko z njim še veliko dosegel. Predsednik orkestra se je na sprejemu pred Namo zahvalil vsem, ki z njim sodelujejo in so mu pripravili tako Uspeh ravenskega pihalnega orkestra na svetovnem prvenstvu ima velik pomen za vso Koroško, za Ravenčane in še posebej za železarje, katerih ime Župan Večko je delil veselje občanov njimi pa je bil teden pred koncem prvenstva po doseženem številu točk drugi. To je, glede na dejstvo, da je orkester zelo mlad - njegova povprečna starost je komaj 27 let -izjemen uspeh. Z dosežkom v Kerkradeju so ravenksi godbeniki letos izpolnili vsa pričakovanja in povrnili vse, kar so posamezniki in družba vložili v izboljšanje vadbenih in materialnih razmer tega orkestra. Pihalni orkester ravenskih železarjev je znova ponos mesta Raven, železarjev in Korošcev. To je v pozdravnem nagovoru ob sprejemu pred Namo poudaril tudi župan občine Ravne-Prevalje Maks Večko. Njegovega uspeha je bil zelo vesel, saj si je tudi on kot župan močno prizadeval tako pri gradnji Glasbenega doma kot pri pridobivanju sredstev za pot na Nizozemsko. Uspeha godbenikov so se iskreno veselili ravenski prostovoljni gasilci, ki so dober teden pred tem prinesli na Ravne zlato medaljo z gasilske se prav tako ponašajo z zlato medaljo: dobili so jo maja na dižavnem prvenstvu v Sežani. Svoje veselje ob dejstvu, da njegovo dolgoletno prizadevanje za kakovnos-tno rast okrestra ni bilo zaman, je na slavnostnem sprejemu izrazil tudi nekdanji dirigent orkestra prof. Alojz, Lipovnik. Ker je moral zaradi bolezni dirigentsko palico odložiti, jo je začasno prevzel Ivan Gradišek, za njim pa - tudi le začasno - Srečko Kovačič iz Maribora. Ta začasnost pa se je ob njegovem zaupanju v ravenske godbenike in ob pomoči gradbenega odbora ter drugih prijateljev orkestra prelevila v leta plodnega dela, lepih koncertov in uspešnih tekmovanj, okronanih z zlatom s svetovnega prvenstva. Ravenski godbeniki upajo, da se bo Kovačičev dirigentski mandat na Ravnah še nadaljeval. Ker okrester deluje v pomlajeni sestavi in ker dobro sodeluje z odborom, ki ga vodi sicer skromni, a podjetni Zdravko Plešivčnik, bo prisrčno dobrodošlico, še posebej občinstvu, ki spremlja njegovo igranje na koncertih. Zahvalil se je tudi godbenikom, ki so izpopolnili sestavo orkestra za svetovno prvenstvo in omogočili, da so bile skladbe, odigrane v Kerkradeju, res vredne zlata in še več. nosi. Njim naj bi bilo delo orkestra za zgled in opomin, da se da uspešno delati le s skupnimi močmi in pod dobrim, pametnim, enotnim vod-stvom.O Mojca Potočnik Posnetki: Sandi Ocepek VEDEZEVANJE-TAROT 090 4489^090 4490 POGOVORI V STISKI - SVETOVANJE NUMEROLOGIJA SANJE 1 min - 156 SIT NON - STOP Merkant com. d.o.o. 'KamtuxdeàÙMy _J Šalck 20, Velenje • nagrobniki, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniški pulti, vodometi, mize in stebri. • trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, ____________lomljen tlak, nagrobni dodatki_______________ rQDPBCAN Naši kraji MODM REÌ//JA/\/A l/m RAM/ Muhasto poletje. Odpovedi prireditev zaradi slabega vremena so na tekočem traku. Slaba volja vpliva na ljudi, menda tudi na lepoto. Da ne bi bili lepi (mokri) zaradi vremena... Hotel Traberg se sedaj lahko postavi tudi s pokritim letnim vrtom - teraso. Povabili so manekenke ter manekene in pripravili MODNO REVIJO. Naš pogovor pa je stekel bolj v resne vode. nočjo” in mnogokrat so bile te prireditve pod vprašajem ali pa smo jih morali odpovedati zaradi vremena - tokrat se nismo kaj prida ozirali v nebo. V zabavnem in sproščenem tonu nameravamo tudi nadaljevati. Imeli smo že občinsko srečanje diatonikov, sledilo bo srečanje narodnozabavnih ansamblov in orkestrov, srečanja amaterskih pevskih skupin, plesnih skupin itd. Prve dneve v oktobru bomo Pobudo za pripravo MODNE REVIJE je dal direktor hotela TRABERG, g. ANTON VRTIČ: “S pokritjem terase je zadoščeno tudi letni ponudbi našega hotela. Vsak zaprt prostor, pa naj bo še tako simpatično urejen, do neke mere goste utesnjuje, posebej pa to velja za poletne mesece. Sedaj bodo lahko obiskovalci hotela TRABERG še bolj popestreno preživljali poletje - s popestritvami pa mislim predvsem na takšne prireditve, kot je nocojšnja (MODNA REVIJA) in njim podobne, vse z namenom, da bi vsaj ob koncu tedna Dravograjčani - seveda so vabljeni tudi gostje iz drugih krajev - tu preživeli prijetne ure sprostitve. Prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, ki so se odvijale pod streho pokritega vrta - terase, so bile kar uspešna otvoritvena predstava. Štirinajstič smo že pripravili tradicionalno veselico “Od šanka do šanka” ter nadaljevali z “Dravograjsko pripravili takoimenovani TRABERG PEST (zabava za odrasle in otroke). Bo še zanimivo... Pravzaprav letos določene stvari šele poizkušamo, to, kar se bo obneslo, bomo obdržali in naslednje leto še dopolnili. Vesel sem, daje zaživel poslovni turizem. Ni tujega gosta, ki je prenočil in bil deležen uslug v našem hotelu, da se ne bi vrnil oziroma pripeljal še koga... To dejstvo vzpodbuja in tudi dosti pove,” je sklenil kratko razmišljanje direktor Anton Vrtič ter se prepustil dogajanju na modni pisti. Modno revijo si je ogledal tudi predsednik občinskega sveta g. Ferdo Gnamuš, ki je o prireditvah ob občinskem prazniku razmišljal takole: “Mesec julij je v Dravogradu mesec, ko se čutijo prizadevanja na področju kulture veliko bolj, kot v ostalih mesecih, saj so vezana na občinski praznik in trajajo Sponzorji:- Prodajalna avtomobilov PERUŠ in cvetličarna IRIS - Pekarna in slaščičarna HLEBČEK - Optika OLGA - Butik 5 AVENIJA - Trgovina z metrskim blagom KLASIK - Butik NOSTALGIJA - TG podjetje OJSTRICA - ART DEKOR / ART COLOR LJUBLJANA več kot 10 dni. Prisostvovali smo lahko nastopom raznih pevskih zborov, likovnim razstavam, glasbenim umetnikom, kar je napredek in pohvale vredna zadeva. Vendar, če v spomin prikličem mesec kulture v Evropi, je glede umetniške vrednosti in tudi denarja nekaj posebnega, potem lahko ugotovimo, da je dogajanje v našem kraju le bolj skromno. Delno je možna tudi primerjava z mariborskim LENTOM. In Dravograd bi lahko ob isti reki, glede na dodatne okoliščine in zgodovinsko tradicijo na tem področju naredil še veliko več. Vsekakor je vzpodbudno, da je začetek tu. TRABERG dobiva jedrno vlogo, ne samo v gostinski, ampak tudi v kulturno - turistični ponudbi. Lokacija in pokrit letni vitje idealna priložnost, da se tu zbirajo ljudje iz širše koroške regije, na najrazličnejših nastopih in prireditvah. Modna revija je odlična zadeva, ki naj bo šola za naprej. Dravograd mora postati živahnejši tudi ob sobotah in nedeljah. Takšne prireditve naj bi ljudi animirale v smeri večje družabnosti,” je povedal g. Ferdo Gnamuš in dodal, “saj ste hoteli izvedeti nekaj o poletnem dogajanju v Dravogradu, ali ne.” Dolgonogi modeli so dokaj spretno stopicali po zeleni preprogi, se preoblačili, filmsko nasmihali in počeli predvsem to, kar daje modni reviji mik. In takšnih revij se brez sponzorjev ne da spočeti. Med najbolj zadovoljnimi in radodarnimi je bil tokrat g. Miro Peniš s svojo prodajalno avtomobilov, v navezi z cvetličarno IRIS. “Vsakršen vložek, tudi mali drobiž, lahko pripomore k veliki promociji,” je dejal g. Peniš. “Res je, da več prodajamo v druge kraje v regiji kot v Dravogradu. In prav iz tega razloga sem se odločil za sponzorstvo v domačem okolju. Mislim, daje to ena prvih modnih revij pri nas, ki je bila lepo obiskana in tudi mi smo napravili dober posel. Osebju hotela, organizatotjem, posebej pa direktorju hotela Traberg g. Vrtiču gre zahvala in čestitka. Morda smo pričeli nekoliko skromno. Prepričan pa sem, da nas bo drugič več in da bodo tudi naše predstavitve temu primeme.”Q Marjan V. Naši kraji Izreden uspeh članov P.G.D Ravne: ZLATO ODLIČJE ZA GASILCE 11. gasilske olimpiade CT1F v Hemingu na Danskem (6. do 12. julij) se je udele/.ila tudi članska desetina Prostovoljnega gasilskega društva Ravne na Koroškem, ki si je uvrstitev na olimpiade priborila lani na državnem prvenstvu v Celju. Na velikem shodu, med 2591 udeleženci iz 25 držav je bilo 11 slovenskih enot, si je ravenska desetina članov B priborila zlato odličje, kar predstavlja izjemen uspeh, na katerega so Ravenčani upravičeno ponosni. Zlato so priborili: Jože Zagernik, Srečko Felkar, Peter Tomaž, Milan Verhovnik, Jože Verdinek, Franc Turjak, Boris Krevh, Alojz Kušej, Feliks Petrič in Karol Kotnik. J P iNflrTIONALE brandmandSK°nI SGP KOGRAD DRAVOGRAD kImigem Selovec 83, 2373 Šentjanž Tel.: 0602 85 640, 85 642 Telefax: 0602 85 3187 BOGATA PONUDBA GRADBENIH MATERIALOV VELIKA IZBIRA, VSE NA ENEM MESTU! V naši trgovini dopolnjujemo ponudbo osnovnih gradbenih materialov z najugodnejšimi cenami: «- KNAUF SISTEM ZA IZDELAVO MANSARDNIH IN PREDELNIH STEN PARKETI, LAMINATI TER OBLOGE VSEH VRST » MATERIALI ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE •- KANALIZACIJSKE CEVI » KOTNO IN PLOŠČATO ŽELEZO CDLDtJSčBCliica lutasi \i/ maiStl lìiHHicuM/Uiutl ss šaLjipsuLtisu ipcDiumcaii)CD<, LPijjcas3caujsa(2cBQji] dai szsuilsuvi/tjjjrj jjd LLicuasiicutl TTcaUcaLfCumii CDOCDSž cUaj 033 tX34JS s ZZZS OE RAVNE NA KOROŠKEM UGODNA PONUDBA ZA PODALJŠANJE ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ ZA DOPLAČILA PRI ZAVODU ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Izteka se peto leto, odkar je Zavod ponudil in uspešno izvaja prostovoljno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji. Zavodu je v teni času zaupalo skupaj že preko 1,2 milijona zavarovancev. Od tega jih ima kar 174.000 individualne police , ki so sklenjene mimo krovnih pogodb (ostali so zavarovani po skupinskih policah). V letu 1995 je Zavod pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju ustva-rill6,979 milijard tolarjev fakturirane premije, glede na zbrano premijo pa seuvršča na drugo mesto med vsemi zavarovalnicami v Sloveniji. Vse to jeodraz zaupanja tako velikega števila zavarovancev, posledica pa je trdnost, zanesljivost in korektnost poslovanja Zavoda kot zavarovalnice. Zavod je specializirana zavarovalna organizacija, katere osnovni cilj ni kovanje dobičkov, ampak visoka zdravstvena varnost zavarovancev oziroma zavarovanj, ki jih imajo. Zavarovanci so lahko z izkaznico Zavoda o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju brez težav uveljavljali zavarovanje pri vseh izvajalcih obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri splošnem zdravniku, zobozdravniku, specialistu, v bolnišnici, zdravilišču in lekarni). Tako se je Zavod izkazal kot zaupanja vreden partner tako pri svojih zavarovancih kot pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Zaupanja zavarovancev ni mogoče kupiti niti ga pridobiti z lepimi besedami in obljubami ter nekorektnim obveščanjem, ampak samo in le z dejanji,dolgoletnim uspešnim delom, korektnim informiranjem in ponudbo, kizagotavlja trdnost zavarovanja in socialno varnost 'zavarovancev. Poleg zavarovanj za doplačila do polne vrednosti nudi Zavod še vrsto drugih, dodatnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, kot so zavarovanja za nadstandardne storitve in materiale v zdravstvu, razna zdraviliška zavarovanja, zdravstveno zavarovanje za čas potovanja v tujino in druga. Paleta teh zavarovanj je resnično široka. Za zavarovance je Zavod v letu 1997 pripravil prav posebej ugodno ponudbo za podaljšanje zdravstvenih zavarovanj za doplačila, katere osnovne značilnosti so: konkurenčna premija ^ zanesljivo in enostavno uveljavljanje zavarovanja popusti na izhodiščno premijo posodobljen sistem poslovanja varnost zavarovanja vsem zavarovanim za doplačila pri Zavodu ZAVOD /A ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Pa si poglejmo nekaj primerov konkretnih ponudb za sklenitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri Zavodu, za primer zavarovalca, ki ima sklenjeno zavarovanje po pogojih krovne pogodbe med sindikati in Zavodom (večina zaposlenih in njihovih družinski člani). Pri vključitvi v zavarovanje “ Popolno zdravstveno zavarovanje - PZZ “ lahko zavarovalec izbere različno zavarovalno dobo, vendar je nedvomno najugodnejša tista za 5 let. Poleg cenovne ugodnosti zavarovalcu to zagotavlja tudi brezskrbno uveljavljanje pravic iz zavarovanja pri izvajalcih zdravstvenih storitev nadaljnih pet let. Torej ni potrebno vsako leto razmišljati, kdaj poteče zavarovanje, ki gaje potrebno obnoviti. Primer 1 : 5-letno zavrovanje z mesečnim plačilom, znesek mesečne premije = 1.440,00 SIT Primer 2: 5-letno zavarovanje z letnim načinom plačila (dodatni 7 % popust), znesek letne premije = 15.264,00 SIT (15.264,00: 12 = 1.272,00 SIT mesečno) Primer 3: 5-letno zavarovanje z mesečnim načinom plačila in dodatnim 10% popustom za krvodajalce (najmanj 20 x daroval kri), znesek mesečne premije = 1.200,00 SIT Podrobneje Vam bo konkretno ponudbo za Vaš primer predstavil pooblaščeni zastopnik ali kontaktna oseba Zavoda. Prav tako pa lahko podrobnejše infor-macijedobite tudi na vseh enotah in izpostavah Zavoda po vsej Sloveniji.Povsod Vas bodo radi sprejeli in Vam svetovali zavarovalni zastopniki Zavoda, ki so vsi redno zaposleni delavci, strokovno usposobljeni za svetovanje in sklepanje zdravstvenih zavarovanj. Skupni cilj vseh je zadovoljen zavarovancev, ki ima resnično zagotovljeno nemoteno in enostavno uveljavljanje svojega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri Zavodu. Družabna kronika VES, MUSTER m ŽUPAN), SVOJ DOLG Obljuba dela dolg - komunalni inšpektor občine Ravne-Prevalje je poslal odgovor na našo čveko in mi odgovor objavljamo: “Urednika Prepiha in vse, ki so “v skrbeh”, ali bosta naš obrambni minister in železarsko podjetje STO morala plačati globo zaradi pristanka helikopterja sredi ravenskega grajskega parka, naj potolažim, da globe ne bo, saj je v parku že tako ali tako preveč odprtih računov... Ravenčani so lahko le še počaščeni, če bodo v zaščitenem parku začeli redno letati tudi takšni “tiči”, kot je tale na sliki. Pa še prav lepo se bo to ujemalo z drugim inventarjem v našem parku...” Atlantida je bila tisti petek premajhna za številne obiskovalce, ki so prišli na prireditev izbora miss Koroške in ki jim je slabo vreme preprečilo ogled spektakla na slovenjgraškem Glavnem trgu. V vroči atmosferi, predvsem za sedem- Šestnajsi deklet se je potegovalo za naslov najlepše Strogo ocenjevalno oko vodje iirije Janeza Komljanca seje ob prisotnosti aktualne miss Slovenije Alenke Vindiš še izostrilo člansko žirijo, ki je bila postavljena pred veliko dilemo “katera najlepša v deželi je tej”, je bila za miss Koroške izbrana Helena Kerin iz Mengša, za Zmagovalke: Betty Barbič. Helena Kerin. Tjaša Ciganovič prvo spremljevalko je žirija določila Tjašo Ciganovič iz Mežice (na naši naslovnici!), za drugo spremeljevalko pa Betty Barbič iz Dravograda (tudi že predstavljena na naši naslovnici). Prirediteljem je uspelo v Slovenj Gradec pripeljati udarne Power Dancers, tako daje bilo v diskoteki še bolj vroče. Družabna kronika Ifo us ® @5) , ® : gS) 11 & & ;| gŽ Šmartno 36 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Tel/fax: 0602 53 683 LAMPRET 'EASING Glavni sponzor za nagrado strokovne žirije - teden dni Španije za dve osebi. 7 O TJAŠA CIGANOVIČ Leto rojstva: Astrološko znamenje: Višina: Kraj bivanja: Hobiji: Idealen moški: Naj slovenska manekenka: Najljubša hrana: Najljubša pijača: Kje bi najraje živela: 1980 Bik 168 cm Mežica manekenstvo Nikola Bernarda Marovt dunajski zrezek juice Ljubljana Skupinska slika desetih (oktet, župan in kenguru - prvi z desne spredajjv Avstraliji je lepo uspela, skupina pa se je v začetku julija srečno vrnila v ljubljeni Slovenj Gradec. Bili so prisrčno sprejeti, kar je demantiralo naše čveke iz prejšnega Prepiha, da bi nekateri Slovenjgradčani bili veseli, če bi Komljanec & company ostali kar na daljnem kontinentu. Nasprotno: spet se vse lepo stirilo v stare tokove in v mestu miru pridno snujejo načrte za naprej. O njihovi nadaljnji usodi bo Prepih sproti poročal. PRIJAVNICA UteDDgffiOaooslgagEilJs) Glede na vse zaplete z denacionalizacijo na Slovenskem se moramo manj veseliti tistega, kar naj bi država vrnila in bolj tistega, kar nam ne bodo se vzeli. Prijavljam se na natečaj »KOROŠKI OBRAZ LETA 1997«, ki ga organizira koroški časopis PREPIH. ime Priimek Naslov Telefon Datum rojstva Podpis K prijavnici obvezno priložite svojo barvno fotografijo (ne starejšo od dveh let) in jo pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem. oder m sameval Organizatorji prireditev na prostem vedo, da tudi poleti dežuje in da je treba imeti rezervno (pokrito) lokacijo. Tako je bilo tudi pri letošnjem izboru za miss Koroške v Slovenj Gradcu. Ampak šele, ko je bil na odru zabit zadnji žebelj, je do delavcev prišlo sporočilo, da bo prireditev pod streho v Atlantidi. Oder je kar ostal na Glavnem trgu in meščani so bili prepričani, da bo spet kakšna prireditev ali pa kar ostal do občinskega praznika v septembru. Po tednu dni so oder vendarle “zložili” in pospravili, na žalost otrok, ki so imeli na njem “svoje nastope”. in prepihane čveke tebi st®, mam Diplomatska ofenziva za vključitev v Nato ni uspela: naši vojaki so oboroženi z izraelskim orožjem, pa še kakšnih sto tisoč jih je premalo. Čudno, da je rak na dojkah v takšnem porastu, ko pa so joški na splošno v upadu. **$******* V Dravogradu (in najbrž še kje) bo prodajalec očitno mastno zaslužil s starimi avtomobili: ne mara jim spustiti cene, saj računa, da jih bo čez nekaj desetletij prodal kot oldtimerje. Ne govorite mi, da je alkohol nezanesljiv prijatelj, saj me po njem vendar vedno zanaša. ***$***$** Korošci pa res ne moremo brez semaforjev: komaj smo se znebili tistega na dravograjskem mostu, že nas osrečuje tisti pred Lekom na Prevaljah. Tokrat so vsaj zdravila proti živčnosti blizu. Za svinjarije nikoli ne odgovarjajo prasci. ********** Ritoliznik je človek, kateremu je ljubši anus kot anis. [È)©(p(ìw(5o7afl)0® Tudi najbolj znani mežiški podjetniki in obrtniki, ki si donedavnega še niso privoščili dopusta, so v teh pasjih dneh odšli na obalo. Flora Lipovič iz bifeja na avtobusni postaji je za trenutek zapustila lokal in odšla v Istro, Mirko iz sosednje Prime je skočil do Portoroža, enako tudi Jože Kreuh-Edlvajs. Še prej sta Orado zaprla Roman in Ida, na dopust pa je odšlo še nekaj drugih mežiških podjetnikov, vendar tega ljudstvo ni opazilo. [ptacpfe Nedavno smo v tedniku Nedelo v doglih stavkih brez premora, redkih vejic in odstavkov izpod peresa Aleksandara Luca lahko prebirali tudi o črnjanskem župniku Antono Vrisku, mežiškem županu Janezu Praperju, napeljanih “štrikih” in plenicah ter še o čem. Med drugim pa smo zvedeli, da ima črnjanski župnik gotovo najbogatejši vozni park na Koroškem, če seveda izvzamemo podjetnika Marjana Slemenška. Ni pa nam znano, ali tudi zaradi voznega parka črnjanskega gospoda parlament tako dolgo razmišlja, ali bi cerkvi vrnil premoženje. Blamaža ali eabotaža V Kotljah pa... Sicer se pa raje pozanimajte pri Toniju. Tine Tevž, znan direktorski obraz Mežiške doline, seje oni dan spraševal, ali zanj, za njegovo podjetje in avtobuse, ki se iz tedna v teden pojavljajo v Delovih Koroških solzicah, to pomeni promocijo ali blamažo. Mi bi rekli: sabotažo. Vsak preživlja dopust na svoj način. Slovenjgraški galerist in predsednik sveta mestne občine Niko R. Kolar ga je v največji meri namenja tenisu. Zaradi tenisa se bo menda celo odpovedal morju. Že zdaj si je oskrbel tri trenerje, tri sparing partnerje in celo vrsto svetovalcev. V bližnjem Celovcu je pokupil najboljšo teniško opremo: kapo NIKE, lopar PRINCE (a la Chang), copate LOTTO, dres KAPPA, torbo PRINCE in rezervne žogice iz domače trgovine. Slovenjgraški “borznik” Matjaž Gostenčnik, začetnik v tenisu, pa Kolarja vseeno straši, da bo dvakrat izgubil: pri tenisu in na volitvah 98. 1 kT^J Ne bomo skrivali. Gospoda na sliki smo ujeli v foto objektiv pri Najevski lipi pri srečanju s podpredsednikom slovenske vlade Marjanom Podobnikom. Če se bo prepoznal, naj se oglasi s Prepihom v trgovini Kmetijsko gozdarske zadruge na Prevaljah, kjer ga čaka praktična nagrada. V tej trgovini lahko ob dobri postrežbi kupite vse, kar potrebujete, od gnojil, semen, škropiva in orodja za vrtičkarje in kmete. Vljudno vabljeni na 35. mednarodni kmetijsko - živilski sejem v Gornjo Radgono od 23. - 31. 8.1997 NIEROS METAL d.o.o. Tovarna opreme, Gmajna 55, Slovenj Gradec tel. 0602/42-041; fax: 0602/43-806, 44-078 ca&\ isxmbsì® mcMrp Na atraktivni lokaciji ob mestnem jedru pri magistralni cesti Dravograd - Mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu v oddaljenosti od avstrijske meje 1,5 km je v Poslovno športnem centru Traberg Dravograd neprodanih še nekaj poslovnih prostorov. Izkoristite enkratno priložnost za dobro naložbo! Do konca septembra '97 vam pri nakupu poslovnih prostorov priznamo 20% popust. Če vas ponudba zanima, vas vabimo, da se čimprej osebno oglasite na sedežu podjetja MERXTGP Košenjak Dravograd, Koroška cesta 47, oz. po telefonu št. 0602/53 - 073, 63-446 Naši kraji STANOVANJA, STANOVANJA... V občini Podvelka - Ribnica bodo letos rešili osem stanovanjskih problemov od skupno 12. V sami Podvelki (v Gotjenku) je občina od Kmetijske zadruge Ožbalt kupila starejšo zgradbo, za katero je odštela osem milijonov tolarjev, potrebnih pa bo še dodatnih 3,5 milijone za adaptacijo zgradbe. Prazno je tudi eno in pol sobno stanovanje v Breznu in dve prav tako eno in pol sobni stanovanji v bloku v Josipdolu, od katerih je eno kupil Stanovanjski sklad, drugo pa je bila zamenjava. Sicer pa v občini v teh dneh poteka veliko novih investicij in adaptacij. Od rekonstrukcije ceste Josipdol -Haus (izvajalec Gozdno gospodarstvo, občino bo stala 7,5 milijona tolarjev), preplastitev lokalne ceste v Josipdolu, ureditev prostora pred občino v Podvelki, prenova pokopališča v Breznu (izvajalec Koroški zidar, investicija je vredna 6,5 milijona tolarjev), obnova kapelice pri šoli (izvajalec Koroški zidar, vrednost investicije, ki jo prav tako kot vse ostale financira občina, je 250 tisoč tolarjev). Obnavlja se tudi spomenik NOB na Jezerskem vrhu pri Ribniški koči, v Breznu poteka asfaltiranje ceste v vasi Brezno in ureditev parkirišč, pa popravilo strehe na knjižnici v Josipdolu, ureditev snegobranov na zadružnem domu v Ribnici... Dela in investicij je še veliko, vsekakor pa niso majhen zalogaj za občino in njihov proračun, za katerega po besedah župana Antona Kovšeta upajo, da bo kmalu sprejet. Računajo pa tudi na pomoč države pri nekaterih investicijah. Tudi v občini Muta se po besedah župana Ivana Draušbaherja ubadajo s problemi socialnih stanovanj. Na njihovi čakalni listi se trenutno nahaja osem družin, katerih stanovanjski problem naj bi bil rešen do srede leta 1998. V občini so namreč pred kratkim zaključili s pridobitvijo gradbene dokumentacije in dovoljenj, ki so bila potrebna za gradnjo poslovno stanovanjske zgradbe. Gradnja naj bi se začela prihodnji mesec, stanovanjski del, v katerem bo 12 profitnih stanovanj, bo financirala občina, poslovni del stavbe pa Preskrba Radlje. Občina namerava prodati vseh 12 stanovanj, stanovanjski sklad pa bo reševal zamenjave. Tudi v občini Dravograd bodo jeseni z otvoritvijo novega stolpiča v Meži 10 in adaptacijo bivše kovačije rešili skupno 13 stanovanjskih problemov. Vrednost prve investicije znaša 112 milijonov tolarjev, od tega je občina prispevala okoli 63 % in bo tudi lastnik desetih novih stanovanj, preostalih pet bo last izvajalca 1GEM Kograd iz Šentjanža pri Dravogradu. Adaptacija bivše kovačije bo občino stala okoli 30 milijonov tolarjev in bodo v njej uredili tri stanovanjske enote. Uradna predaja ključev novim lastnikom je predvidena za mesec september, če bo potreba in seveda denar, pa bo občina po besedah župana Rada Krpača odkupila še katero od stanovanj IGEM-a.Q Jasmina Dekla y u IK®®S)Š[K0 Fotograf Tomo Jeseničnik iz Črne na Koroškem je zagotovo zelo zaposlen. Poleg tega, da sodeluje na številnih mednarodnih fotografskih razstavah, je stalno prisoten tudi v Prepihu. Najpogosteje združuje dvojno lepoto: lepo fotografijo s koroškimi lepoticami za naslovnice Prepiha. Pričujoča fotografija ni njegovo delo, zato mu mogoče gre malo na smeh. QQO Takole je Igor Filipančič pokazal “profesinalnim” ribičem, kako se lovijo somi iz Ivarčkega jezera. Njegov som je meril kar 134 cm in tehtal 19,25 kg. Igor zdaj preži na ščuko velikanko, ki menda prav tako rovari po jezeru. Da Korošci nismo od muh, pa sta letos na Malem lošinju ponovno dokazala Ravenčana Marko in Luka, saj sta tudi domačine presenetila z ulovom velikega (in zelo okusnega - cenjenega)ugar-ja, ki je meril okroglega metra. Fanta sta ribo ujela kar brez opreme, ki jo sicer uporabljajo podvodni ribiči za tovrstni lov, saj se ugar le redko prikaže iz lukenj v skalah, kjer živi. Kosilo bilo je okusno...Q Remšnik: Z VOLJO V PRIHODNOST Remšničani so praznovali svojo 850 letnico nekako v ogledalu preteklosti, hkrati ob pogledu na plodove svojega dela v zadnjih desetletjih in z velikimi upi zazrti tudi v prihodnost. Če izpustimo množico tistih malih lepih stvari, ki potekajo že skozi vso leto, so Remšničani za osrednje praznovanje pripravili lepo razstavo predmetov nekdanje rabe in tako nekako strnjeno položili pred obiskovalce, pa tudi pred svoj mladi rod, življenje in delo svojih prednikov, pod geslom “Uporabljali sojih naši dedje”. Razstavo so v večini zbrali v nekaj letih načrtnega èia učenci tamkajšnje osnovne šole, pod mentorstvom učiteljev, ki vedo, daje tudi to pomemben segment sedanjosti. Med gosti moramo omenili predsednika slovenskega parlamenta g. Janeza Podobnika ter oba tukajšnja državna poslanca, Darinko Mravljak in Hermana Tomažiča Predvsem pa praznik, je bil praznik domačinov in so ga tako tudi opravili. Pa vendarle, visoki gostje so jim vendarle dali, ne toliko obljub kot upanje, è se bo v vsesplošni slovenski gospodarski politiki skrbelo za obstoj planinsko usmerjenega življenja naših pokrajin: ohranitev šol, pomoč pri gradnji in vzdrževanju cest in ustvarjanju takšne politike, ki bo omogočila življenje tudi v takšnih pogorjih. Veseli so bili obiska mariborskega škofa Krambergerja, ki jim je zapisal vso priznanje in pohvalo za lepo razstavo: “Opravili ste veliko èjanje!" 0 lepo urejeni cerkvi pa baje gospod niso rekli nič. Pa niso bili Remšničani nič užaljeni, saj tako učen človek že ve, kaj je tudi pomembno. Končno pa, Remšnik je nedvomno kraj, ki se je na tem območju še najhitreje, najbolj načrtno razrijal, ljudje so težili k skupnim ciljem z vsemi svojimi močmi. Ustavilo se je izseljevanje, skoraj ni propadajočih hiš, na Remšnik vodita dve asfaltnni cesti, tudi podrti most bo kmalu popravljen. Crpov pa še vedno bdi nad uresničevanjem razvojnih načrtov, ki jih tudi ljudje v glavnem sprejemajo za svoje.Q Občina Radlje pb Dravi i Ponudba Radlje: V investkije z delnim dezinvestiranjem Potrebna bo večja povezanost koroških trgovcev Ponudba Radlje ima na območju občin Radlje, Muta, Vuzenica in Podvelka-Ribnica kar 31 trgovskih in sedem gostinskih poslovnih enot ter eno skladišče grosistične prodaje.Pred meseci je to trgovsko podjetje,ki zaposluje 154 delavcev, po večini trgovcev, z lastninskim preoblikovanjem postalo delniška družba, v kateri so delavci zastopani z 58,33 odstotki, največji posamezni lastnik pa je Pooblaščena investicijska družba Infond z 20 odstotnim deležem ter upravljalsko pravico pokojninskega in odškodninskega sklada. Pravico do upravljanja v delniški družbi ima kar 210 delničarjev, kar je občutno več kot v bivšem sistemu, ko so to pravico imeli vsi zaposleni. Direktor Ponudbe d.d. Radlje Jože Planinšič je ob lastninjenju povedal : “Pravo lastninjenje bo končano takrat, ko bo v podjetju le nekaj “pravih” lastnikov, ki bodo pripravljeni vlagati tudi v razvoj. Ta pa je neobhodno potreben, saj je slovenska trgovina, še posebej na podeželju, tujo konkurenco pričakala nepripravljena in obubožana, zato je postala lahek plen za tuje trgovce,"oborožene” z investicijskim kapitalom,ki je občutno cenejši od našega. Tukaj pa bi svojo vlogo z zagotovitvijo enakih pogojev domačim trgovcem morala odigrati tudi država.” Kljub temu,da je investicijski denar pri nas še vedno predrag, so se v radeljski Ponudbi odločili za precejšnja investicijska vlaganja, za katera so v planu rezervirali kar okoli 80 milijonov tolarjev, zaradi plačilne nediscipline in terjatev pa se bo ta plan zmanjšal za okoli 35 odstotkov. Ne glede na to bodo v letošnjem letu pričeli z izgradnjo poslovno -stanovanjskega objekta na Muti, kjer bodo pridobili 471 kvadratnih metrov poslovnih prodajnih prostorov. V celotni investicijski velja okoli 100 milijonov tolarjev, bo Ponudba sodelovala s tretjinskim deležem. Poleg te investicije, ki jo bodo pokrili z delnim dezinvestiranjem družbe, so letos obnovili še prodajalni na Remšniku in v Josipdolu, v Breznu pa so poleg obnove na novo uredili še dodatnih 31 kvadratnih metrov prodajnih površin. V načrtu imajo tudi ureditev 250 kvadratnih metrov prodajnih površin v Vuzenici, za kar so s strani občinskega sveta Vuzenice že dobili soglasje. Sicer pa so v Ponudbi d.d. Radlje letos že uredili 258 kvadratnih metrov prodajnih površin v Radljah, kjer sta svoje mesto dobili trgovini Trim in Trobentica. Direktor delniške družbe Ponudba Radlje pa ne glede na precejšnja vlaganja te družbe v posodobitev o trgovini na Koroškem meni : “Trgovina na Koroškem bi se morala povezati, da bi bila sposobna še večjih in neobhodno potrebnih investicijskih naložb, s katerimi bi zagotovili še kvalitetnejšo ponudbo,sodobnejšo postrežbo in nižje, konkurenčnejše cene. S tem pa bi se lažje upirali tuji konkurenci.” Konkurenca je sicer zdrava, žal pa je na Koroškem in v zgornjedravski dolini še vedno preveč “gospodarskih bolnikov”, ki s svojo nesulventnostjo posredno povzročajo nemale težave domači trgovini. Kupna moč tukajšnjega prebivalstva pa ostaja na enakem ali pa še nižjem nivoju, zato ob “vdoru” tujih trgovcev skorajda ni moč govoriti o konkurenci, ampak bolj o životarjenju tako tujih kot domačih trgovcev. Morda se ravno v izogib tega v delniški družbi Ponudba Radlje zadnjih nekaj let lotevajo nagrajevanja zvestih kupcev, ki so v njihovih poslovalnicah kupili izdelke v vrednosti vsaj 10 tisoč tolarjev. Kljub temu,da v Ponudbi za reklamo dajejo kar 10 odstotkov dobička, se zavedajo, da je najboljša reklama (še) vedno zadovoljen kupec.Q Tomaž Karal SPELI LUKNER BRONASTO ODLIČJE dosegla tudi lanskoletna evropska kadetska prvakinja Martina Safran, ki seje prebila med 32 najboljših v Evropi. Ob zadnjem uspehu radeljskega namiznega tenisa je župan občine Radlje ob Dravi Herman Tomažič pripravil poseben sprejem za obe igralki, na kateri so lahko Radeljčani upravičeno ponosni.□ T. K. Na 40. evropskem mladinskem prvenstvu v Topolčavih na Slovašem je Radeljčanka Špela Lukner osvojila bronasto odličje v konkurenci kadetinj posameznic. Njena uvrstitev bi lahko bila še boljša, če se Špela v pofi-nalu ne bi srečala s prvopostavl-jeno Hrvatico Sandro Paovič, ki je brez izgubljenega niza osvojila letošnji naslov evropske prvakinje- Špelina uvrstitev je vsekakor vrhunska, s čemer se je strinjal tudi njen oče, sicer trener v namiznoteniškem klubu Radlje, Vojko Lukner. Zelo dobro uvrstitev v konkurenci posameznic je med mladinkami Avtomobilizem V tej številki boste izvedeli kaj več o zgodovini in oblikovanju levjesrčnih avtomobilov Peugeot. Na kratko vam bomo predstavili trening vame vožnje g. Braneta Kuzmiča. Zgodovina Zgodovina avomobilov Peugeot se je začela daljnega 1889 leta, ko so bratje Peugeot na svetovni razstavi v Parizu s svojim trikolesnikom poželi tolikšen uspeh, da so začeli razmišljati o serijski proizvodnji. Za znak podjetja so uporabili leva, ki izvira iz starejše zgodovine družine Peugeot, ko so izdelovali rezilna orodja, kavne mlinčke, listnate vzmeti in celo dvokolnice. Uradno je bil znak leva sprejet 1858. leta z razlago, da simbolizira odločnost, trdnost in ostrino njihovih rezil. Armand Peugeot ni videl prihodnosti v parnem pogonu, zato je navezal stik z Daimlerjem in v svoja vozila pričel vgrajevati njegove motoije. Za dobro prodajo je morala poskrbeti reklama v obliki uspehov na dirkah. Leta 1891 so Peugeotova vozila spremljala kolesrsko dirko Pariz-Brest-Pariz, ter 2057 km uspešno prevozila s povprečno hitrostjo skoraj 15 km na uro. Štiri leta kasneje je Peugeot zmagal na 1200 km dolgi dirki Pariz-Bordeux-Pariz. Dirke se je udeležilo tudi posebno Peugeotovo vozilo, ki ga je vozil sam gospod Michelin. To vozilo je bilo opremljeno s pnevmatikami, ki jih je krpal kar sam voznik -v celi dirki kar 64 krat. Leta 1910 je nastalo podjetje za izdelavo avtomobilov in motociklov Peugeot, kakršnega poznamo še danes. Leta 1918 je Jules Gaux na dirki Topille dosegal hitrost 177 km/h, kar je bilo takrat primerljivo z letali. Do svoje osamostvojitve je pri Peugeout delal tudi mlad, takrat še neznan konstruktor Bugatti. Model Qadrulleteje bil pravi varčnostni rekorder, saj je vožnja z njim bila cenejša kakor vožnja v tretjem razredu vlaka. Leta 1921 so izdelali 6500 vozil, le štiri leta kasneje pa že 24.000. Prelomnico je leta 1929 pomenil model 201, s katerim se začne tipično poimenovanje Peugeotovih vozil s tromestno cifro in 0 v sredini. Ničla je v sredini zato, ker so skozi njo vstavljali ročico za zagon vozila. V prid tehnične naprednosti teh vozil priča nekaj zanimivosti: 1914. leta zavore na vseh Avtomanijo lahko poslušate na Koroškem radiju vsakih 14 dni, ob sobotah ob 9.30. To soboto bo oddaja posvečena poletju in izumrlim avtomobilskim znamkam. V prihodnje sledita predstavitvi znamk Audi in Fiat. štirih kolesih ter triliterski štirivaljni šestnajstventilski motor z dvema odmičnima gredema; 1920. leta električni zaganjač in osvetljitve ter šest valjni motor brez ventilov; 1935. leta avtomatski menjalnik, istega leta pa je model 402 doeegel koeficient zračnega upora 0,35. S takšno tehniko tudi športni dosežki niso problem. O tem priča vrsta zmag in rekordov, n.pr. na dirkah Targa Floro, 24 ur Le Mansa, na rallyu Pariz-Dakar, rallyu Monaco, Tunizijskem rallyu ter gorskih dirkah Pikes Peak. Družba Peugeot je kupila znamki Talbot in Citroen, skupaj nastopajo pod imenom PSA. Ponovno so se začeli udejstvovati v formuli I in kakor že v zgodnjih letih prenašajo izkušnje iz dirk na serijske avtomobile. Oblikovanj e Oblikovanju najnovejšega Peugetovega modela 406 je bila posvečena velika pozornost, saj so ga razvijali kar 208 tednov. Leta 1990 so začele nastajati prve skice z zahtevo, da mora naslednik zelo uspešne 405-ice imeti bolj dinamičen, športen izgled in bolj prostorno notranjost. Pri teh zahtevah pa oblikovalci oblikovalskega centra La Garenne in oblikovalci pod vodstvom Pininfarine niso smeli pozabiti na tradicionalno eleganco in prepoznavnost vozil Peugeot. Pri izdelavi prvih modelov v merilu 1:5 je najbolj izstopal predlog mladega oblikovalca Laurenta Rossija. Vodstvo Peugeot je februarja 1991 po primerjavi z modelom Pininfarine dalo prednost Rossijevemu. Leto kasneje je Pininfarina predstavil še svoj drugi predlog, odločitev pa je kljub temu ostala nespremenjena. Pininfarini, ki je nenazadnje oblikovni oče večine zadnjih Peugeotov, pa so dali nalogo, da razvije coupé na osnovi modela 406, kar je tudi izredno uspešno opravil. Vzporedno z zunanjostjo so razvijali tudi interier. Vodja notranjega designa Paul Bracq je to nalogo zaupal Keithu Reiderju, ki se je po pazljivi analizi odločil za spremembo oblikovnih smernic. Pomembno vlogo je igrala beseda harmoničnost, zahtevana pa je bila še barvna skladnost, zvezno prehajanje linij armaturne plošče v vrata in povečanje potniškega prostora, ne da bi pri tem izgubili občutek masivnosti in varnosti. Uporabili so toplejše barve in skupaj z inserti lesa dosegli domač - bivalen občutek. Leta 1991 so se pri Peugeotu po primeijavi modelov naravne velikosti lastnega oblikovalskega centra in Pininfarine spet odločlili za svoj (Reiderjev) predlog. Za barvno skladnostjo poskrbel majhen tim (kakor tudi v večini evropskih avtomobilskih tovarn) VSA VOZILA ZNAMKE PEUGEOT ZASTOPA IN PRODAJA POSLOVNA HIŠA Janeče 1, Ravne predvsem v ženski zasedbi. Vsem skupaj je uspelo ustvariti zelo lep avtomobil, ki kljub svoji klasični obliki dosega koeficient zračnega upora 0,28, ne da bi pri tem žrtvovali niti kanček francoskega šarma in topline. Varnost Aerodinamična oblika omogoča doseganje visokih hitrosti, ki pa so lahko usodne, če z njimi ne upravljamo trezno, zbrano in pravilno. Za povečano varnost skrbi šola vame vožnje našega znanega rallyaša g. Kuzmiča. Na njegovo prijazno vabilo sem se z veseljem odzval in v družbi njega in njegovih inštruktoijev preživel poučen dan. Priložnost pa sem izkoristil za kratek razgovor, v katerem mi je g. Kuzmič razložil, kako težko je bilo pridobiti licenco za takšno dejavnost. Kot prvo so njega in njegove sodelavce -dirkače, zavrnili, češ da dirkači niso primerni za vodenje takšnih treningov. Morali so najti privatnega inštruktorja, ki jih je po osmih mesecih napornih treningov uspešno pripravil za pridobitev licence. Licenco morajo vsako leto obnavljati in tako znova in znova dokazovati svoje sposobnosti. G. Kumič mi je zaupal, da je za dirkače takšen trening pravo nasprotje njihovim dotedanjim voznim navadam. Za rallyaša je pomembno čimprej prispeti na cilj, torej progo kar najhitreje prevoziti, kar pa izključuje kakršnokoli razmišljanje o zviran-ju, katerega bi naj bilo čim manj. Menda je ravno to področje za dirkača predstavljalo največjo oviro v razmišljanju med vožnjo. Kljub temu so si uspešno pridobili licenco, njihovega treninga pa se je v treh letih udeležilo nekaj čez 1500 tečajnikov. Na njihovih treningih udeležence naučijo pravilnih reakcij v kritičnih situacijah, kar v večini primerov vključuje zaviranje z izogibanjem oviram. Za vse sodelujeoče je ta trening pomenil predvsem dokaz, da našemu mišljenju navkljub o dobri - varni vožnji nimamo pojma. Informacije o treningu vame vožnje lahko dobite na tel. 061-168-61-60 oziroma na Rebus d.o.o., Vojkova 63, Ljubljana. Osebno vam priporočam, da se udeležite treninga vame vožnje, saj so njegovi stroški bistveno manjši od stroškov v primem nesreče. Naslednjič kaj več o znamki Opel. čmm/c/mR{šrmrm97 v ČETRTEK, 14. avgust -obletnica N.K. Peca PETEK, 15. avgust -celodnevni kramarski sejem -otvoritev razstave društva upokojencev 17:00 -koncert skupine Hare Krišna 18:00 -predstavitev mountain bike cyber cafe (galerija Krnes) 20:00 -zabava z ansamblom Čuki (šotor, stadiona NK Peca) SOBOTA, 16. avgust 9:00 -odbojkarski turnir 10:00 -tekmovanje lovcev v streljanju glinastih golobov na Ježevem 15:00 -štart 1. gorskega maratona okoli Pece iz Mežice 17:00 -štart 17. maratona kralja Matjaža izpred Kulturnega doma 20:00 -modna revija (hotel Club Krnes) 23:00 -ognjemet NEDELJA, 17. avgust 10:00 -beach walley turnir, Mihelova žaga 15:00 -prikaz kmečkih opravi pred Kulturnim domom -prikaz čebelarjenja nekoč in danes -razstava aktiva kmečkih žena -nastop folklorne skupine iz Črne 18:00 -zabava z ansabmlom Štajerskih sedem (šotor, stadion NK Peca) PONEDELJEK, 18. avgust 20:00 -literarni večer z Nikom Brumnom in Sašo Fužir TOREK, 19. avgust 18:00 -tekmovanje z rolerji (hotel Club Krnes) SREDA, 20. avgust 18:00 -tekmovanje otrok z gorskimi kolesi za Škratov pokal (hotel Club Krnes) 20:00 -koncert Gioacchino Rossini in njegova ustvajalnost Pro Musica Tibicinia Maribor ČETRTEK, 21. avgust 18:00 -prikaz plezanja v Obistovih pečeh PETEK, 22. avgust 18:00 -nogometna tekma za pokal Turističnega društva 19:00 -zabava z Agropopom in Power Dancers (šotor, stadion NK Peca) SOBOTA, 23. avgust 07:00 -pohod po poteh Koroškega bataljona 10:00 -tekmovanje gozdarjev na stadionu N.K. Peca 11:00 -tekmovanje gorskih kolesarjev - vzpon k Najevski lipi 16:00 -slavnostna seja občinskega sveta občine Črna ob praznovanju občinskega praznika in prihod pohodnikov 18:00 -nastop folklorne skupine D Alt Salzburger iz Avstrije 20:00 -rock parada (šotor stadion NK Peca) 21:00 -gledališka igrica Kralj Matjaž NEDEUA, 24. avgust 09:00 -šahovski turnir -zaključek tenis turnirja ZAVAROVALNICA MARIBOR Feljton ZAREČE NEBO MÙNCHNOM NAD Piše: Bok Gorenšek Pisalo se je usodno leto 1944. Po svetu je divjala najhujša in največja morija v zgodovini človeštva, druga svetovna vojna, ki skoraj nikomur ni prizanesla. Tudi meni ni. Nadaljevanje: NA ROBU SMRTI Četrtega oktobra 1944 je bilo že od zgodnjega jutra nekaj čutiti v zraku. In res, točno ob 11. uri dopoldne so zatulile sirene in naznanile velenapad zavezniških letal na Miinchen. Bil je lep, sončen, jasen dan. Dolgo se ni zgodilo nič. Ura se je pomaknila že na popoldne, ko so sirene zatulile splošen alami, najvišje stopnje. Nismo še utegnili priteči iz kasarne, na poligon k topovom, ko so se letala že množično pojavila nad nami. V mestu je že gorelo in se kadilo od bombardiranja. Planili smo k topovom 88 mm in pričeli streljati. Prizor je bil grozljiv. Nebo proti jugu je bilo prekrito z ameriškimi in angleškimi letali. Bombniki so leteli na višini 8.000 do 10.000 metrov. Naša prva salva iz šestih topov je zadela štiri letala. V hipu so bila v plamenih. Eksplodirala so v zraku in se razletela na tisoče koščkov. Prvemu valu letal je sledil nov, tudi pri tem smo zadeli štiri letala. Nebo je postalo zakajeno od eksplozij granat in dima gorečih letal, da ni bilo več mogoče natančno streljati. Naši dve bateriji, vsaka po 6 topov 88 mm, sta zrušili 11 štirimotornih bombnikov, skupno smo našteli 21 sestreljenih bombnikov, večinoma tipa Liberator in letečih trdnjav Boeing. Letal, ki so ta dan napadala, pa je bilo več kot 1000. Za zaščito pred direktnim napadom je imela vsaka posadka topa v bližini izkopane do 1.80 m globoka zaklonišča za po enega moža. Na povelje “FLIEGER-DECKUNG” smo morali poskakati in se skriti v zaklonišča, prej ne. Kar naenkrat se je v nizkem letu zapodilo čez nebo proti našim položajem kakih 500 dvomotornih bombnikov “Wellington”. Zasuli so nas s pravim tepihom bomb. Kakšnih 1000 petsto kilogramskih bomb je eksplodiralo na naših položajih. Spominjam se samo, da sem na povelje “Flicgcrdcckung" hotel skočiti v svoje zaklonišče. Na robu jame sem se sklonil, da bi skočil vanjo, ko meje silen zračni pritisk eksplodirajočih bomb vrgel v jamo. Izgubil sem zavest. Šele čez kakšno uro in pol sem se prebudil in zavedel, čez in čez zasut s prstjo in peskom, globoko na dnu zaklonišča. Ničesar nisem videl ne slišal, le v glavi mi je brnelo, pred očmi pa so se mi utrinjale zvezde. Najprej sem počasi in previdno premaknil glavo. Obrnil sem jo na levo in desno. Šlo je. Nič me ni zabolelo. Le po hrbtu in kolenih sem čutil manjše bolečine, ki mi jih je povzročil padec pod pritiskom v zakloniščno jamo. Rahlo sem zganil z rokama. Tudi roki sta se dali brez bolečin premakniti. Sledile so noge. Kmalu sem ugotovil, da sem “hvala bogu” cel, živ in zdrav, brez vsake poškodbe. Zaslišal sem vojake, ki so prišli mimo moje jame. Poklical sem jih. Takoj so me slišali, prišli in me potegnili iz luknje. Kar verjeti niso mogli, da sem cel, živ in zdrav. Imeli so me že za mrtvega, ker me nikjer niso našli. Zunaj je bilo pravo razdejanje, prava lunina kraters-ka površina. Bombni lijak pri lijaku, krater pri kraterju do kamor je seglo oko, vse od eksplodiranih bomb. Od naših dveh baterij, skupno 12 88 mm protiletalskih topov, sta ostala nepoškodovana dva. Ostali so dobili polne zadetke in so bili uničeni. Naša baterija, ki je pred napadom štela 185 mož, je imela 46 mrtvih in dvakrat toliko ranjenih. To seje zgodilo 4. oktobra 1944 ob 14. uri popoldne v Miinchnu. NA MADŽARSKO Miinchen sem zapustil ponoči od 19. na 20. oktober 1944. Z vlakom sem se moral odpeljati na Dunaj, od tam pa naprej v Budimpešto. Ko smo v Miinchnu na kolodvoru v betonskem bunkerju z več metrov debelimi stenami čakali vlak, so Miinchen z okolico kolodvora spet silovito bombardirali zavezniki. Betonski bunker je nadomeščal železniško postajo, kije ni bilo več. Sedel sem v bunkerju in bil s hrbtom naslonjen na betonsko steno, skupaj z drugimi vojaki in civilisti. Nenadoma nas je silovit sunek v hrbet od zunaj eksplodirajoče bombe vse skupaj vrgel po tleh. Zgodilo se mi nič, le močno sem se prestrašil. Bilo je grozno, počutil sem se kot živ zakopan v grobu, zunaj pa so medtem pokale bombe, da se je notranjost bunkerja tresla, kakor bi ga premetavali valovi razburkanega morja. Malo pred polnočjo od 19. na 20. oktober je vlak zapustil Miinchen in odpeljal proti Dunaju. Vožnja je bila nekaj časa mirna. Ko pa smo se pripeljali do Rosenheina, mesteca jugovzhodno od Miinchna, je vsa pokrajina zažarela v krvavordeči barvi in ognjeni svetlobi. Mesto Rosenheim je bilo malo pred našim prihodom bombardirano z zažigalnimi bombami. Gorelo je kot baklja. Ista slika se je ponovila še v Salzburgu in Linzu, ki sta bila istočasno napadena in bombardirana. Na Dunaju sem 20. oktobra 1944 zvedel, daje bil tistega dne osvobojen Beograd, po Rusih in partizanih. Enaindvajsetega oktobra zgodaj zjutraj sem se s transportnim vlakom odpeljal z Dunaja naprej proti Budimpešti. Vožnja z Dunaja do Budimpešte traja normalno le šest ur, zato nam na Dunaju niso dali hrane, češ dajo bomo že v Budimpešti dobili. Se nadaljuje $K-Fftu, Razpis štipendij za šolsko leto 1997/98 Štipendijska komisija Prežihove ustanove, na podlagi 18. člena statuta Prežihove ustanove in Pravilnika o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarne pomoči za šolanje, razpisuje dve štipendiji za dodiplomski visokošolski študij v Sloveniji, in sicer: 1. eno štipendijo za prvi letnik 2. eno štipendijo za četrti letnik Adi/ Kandidati za štipendijo za študij v prvem letniku priložijo k prošnji fotokopiji maturitetnega spričevala oz. spričevala o zaključnem izpitu s splošno oceno vsaj prav dobro in priporočilo matične šole. Ad2/ Kandidati za štipendijo za študij v četrtem letniku priložijo k prošnji potrdilo o opravljenih izpitih za tretji letnik s poprečno oceno najmanj osem. Prošnja za štipendijo naj vsebuje poglavitne življe-njepisne podatke kandidata z opisom socialnega stanja in cilji šolanja. Kandidati iz zamejstva priložijo tudi priporočilo slovenske manjšinske organizacije. Na ta razpis se lahko prijavijo le kandidati, ki ne prejemajo nobene druge štipendije ali denarne pomoči. Višina štipendije se določi s pogodbo, ki jo sklene prejemnik štipendije s Prežihovo ustanovo. Kandidati naj pošljejo prošnjo do 25. avgusta 1997 na naslov: Prežihova ustanova, Jeranova 22a, 1000 Ljubljana, s pripisom “za štipendijsko komisijo”. O izbiri bodo kandidati obveščeni do 25. septembra 1997. GOSTISCE PtRAr 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem Gostišče PIRAT vabi vse ljubitelje niorskib sadežev, slastnih testenin in okusnih zrezkov. Posebej vabljive so ponudbe dneva, ki stanejo samo 400 tolarjev (od 0.-15. ure). Delovni čas,-Od ponedeljka do petka sobota Nedelja zaprto 09°°. 21°° 11°o. 22°° IVKO DESIGN koroike«lcome DRAVOGRAD ^c.2,2370^# Oo Bummm 43o to v.. _.é™ GRADEC 6. NAMA RAVNE 7''“ : • iv* . ..rJ Razgledi DOPUST IN POČITNICE Piše: Avguštin Raščan Turizem je pravica in pridobitev človeka. Rešuje ga zasužnjenosti in zaskrbljenosti zaradi ubijajočega in razčlovečenega dela, ki ga človek sicer opravlja - pa tudi okolja, ki je tolikokrat bolestno in ga omejuje v njegovi osebnosti. Dopustniški oziroma počitniški čas naj človek uporabi za razvedrilo in utrjevanje telesnega in duševnega zdravja: s potovanji v druge kraje naj si bistri razum, srečanja z dragimi ljudmi naj ga bogatijo. Med počitnicami ali na dopustu se more človek v bolj sproščenem in naravnem okolju pogovoriti s samim seboj in z dragimi. Vse to mu pomaga gojiti bratske odnose med ljudmi različnih narodov in slojev in podirati morebitne predsodke, ki jih je morda do njih doslej imel. Zato naj bo dopust povabilo k svobodi, klic za vrnitev k veselju, naj bo doživljanje izkustva polnosti življenja in tudi spodbuda k iskanju Boga, ki je njegovo veselje biti s človeškimi otroki. Seveda more človek tudi svoj dopust ali počitnice dodobra pokvariti. Potovanje more biti kdaj prenaporno; spremeni se lahko le v zbiranje rekordov po številu dežel, krajev, muzejev, planinskih vrhov..., ki jih je kdo videl. Čas dopusta in počitnic more dostikrat postati prostor neobvladanega izživljanja. Tako človek hitro postane robot, ki se pusti voditi uničujočim načinom razmišljanja in obnašanja: smeje, giblje, zabava in obnaša se po vzorcih, ki jih narekuje okolje in dnevna moda. Ponižujoče je gledati, kako se ljudje spreminjajo v številke, v brezdušno maso, v brezosebnost, kjer drugi usmetjajo vse, odvezujejo krivde, odstranjujejo vsako osebno željo, da bi vsi milijoni in milijoni bitij bili srečni. Tako se človek zlahka in hitro odpove vsemu tistemu, kar ga končno dela človeka in kar izvira iz njegovega najglobljega bistva. Potrebno je izbirati le tiste užitke, ki so človeka vredni in se v besedah in dejanjih izogibati vsemu, kar je sramotno in škodljivo. Naš čas je prehrupen, obsojeni smo, da svoje dneve napolnjujemo s toliko potrebnimi in nepotrebnimi stvarmi, zaradi katerih smo gluhi za prave stvari in zato v nevarnosti, da živimo mimo sebe, da sebe nikoli ne srečamo in ostajamo sami sebi največji neznanci. Zgodi se, da modemi hrup - pomislimo predvsem na hrup modeme glasbe, na oglašujoče zvočnike, na motorje s polnim plinom - popolnoma onemogoči naš sestop v notranjost in globino. Kljub temu oziroma prav zaradi tega človek nujno potrebuje tišino in vse bolj išče kraje miru. Noče in ne sme dovoliti, da bi mu bil vsak hrup dobrodošel. Ve, da nobena prazna beseda, nobeno čvekanje, nobeno besedičenje in nobeno vreščanje, ki se zdi, da mu more za trenutek raztresti prazno dušo, ne more roditi uspeha. Le v tišini človek najde pogum za srečanje s seboj, tam najde pristnost in resnico, prostor notranje svobode in odprtost v skrivnost. V odsotnosti neprekinjenih dražljajev hrupa more odkriti pravo razsežnost življenja, ki ni prepuščeno zgolj zunanjim dogodkom, mnogim utečenim navadam in površin-skosti. Če današnji človek ne more prenašati tišine, je nekaj hudo narobe z njim. Mogoče le še životari na obrobju niča in je zanj tišina znamenje zastrašujoče praznine. Prav je, da odloži premnoge skrbi, ki ga žrejo ter v tišini in miru poživi in prerodi samega sebe na duši in telesu. Draga neprijetna “pridobitev” našega časa je odtujenost človeka od narave. Živimo kot zaporniki v ječi med umetnimi predmeti in velikokrat ujeti v nenaravnih okoljih. Najdemo ljudi, ki še nikoli niso videli jutranje zarje, pomladnega razcveta, jesenskega gozda, mesečne noči na polju, ptičjega gnezda... Taki ljudje trpijo zaradi postopnega hiranja duše in postajajo vedno bolj zgolj stroji. Čas dopusta in počitnic je prvovrstna priložnost in pravi izziv, da si zaželimo draženja z naravo in tako v sebi obnavljamo notranjo harmonijo celotnega našega bitja. Množica ljudi se vsako leto seli iz dežele v deželo. To seveda ni nič novega. Že od nekdaj je človek čutil potrebo, da bi stopil čez svoje meje in obšel svet. Želja po razkrivanju neznanega je namreč ena od lastnosti človekovega duha. Potujemo zato, da bi nečemu ušli, da bi počivali, pa tudi da bi kaj novega spoznali. Spomnimo se še mita o Odiseju, ki ga opevata Homer in Dante. Ta mit je simbol nekega drugega človekovega iskanja, simbol globokega hrepenenja po Njem, po čigar podobi in sličnosti smo ustvarjeni. Tako rekoč žobsojeni’ smo na klatenje, ker smo pač v “izgnanstvu”, daleč od “prave” domovine, v nas je nemimi duh. V svojem bistvu smo ljudje bitja na potovanju večnim obalam naproti !□ NA OBISKU PRI TITU Piše: Franc Juričan Te dni sem po dolgih letih obiskal Kumrovec. Ta romarski kraj bivšega sistema. Da je bil Kumrovec nekdaj jugoslovanska Meka, še zdaj pričajo mnogoštevilni parkirni prostori za avtobuse, ki pa samevajo in skozi razpoke v asfaltu, zanimivo, že sili trava. Tudi Slovenci smo veselo hodili tja in si ogledovali Titovo rojstno hišo, v kateri pa danes, ko na Hrvaškem ni več “prvotnih in pravih” gospo-daijev, neznosno smrdi po trohnobi. Vrata so bila na stežaj odprta, nikogar ni bilo nikjer -niti portiija niti čuvaja - z ženo sva bila edina radovedneža. Nikakršen jugonostalgik nisem, toda svoje preteklosti ne pozabljam kar tako. Bil sem vedarle Titov pionir - s titovko in z rdečo rutico okrog vratu. In kar nekajkrat sem prišel v ta kraj. Prvič kot treješolček na šolski izlet in potem še večkrat. V osemdesetih letih sem tamkaj preživel kakšen teden na zelo odmevnem posvetovanju o nacionalizmu. Stanoval sem v Titovem spominskem domu na hribu nad vasjo, kjer je zdaj begunski center za ljudi iz Vukovarja in okolice. Tudi ta dom je v dokaj razsutem stanju in resnično ubogi so ljudje, razseljeni in zanemarjeni, apatični, ki tam prisilno bivajo. Starejše gospe, ki nekje v kotu odsotno zrejo nekam proti jugu, z nasiljem odrasli otroci, ljudje brez prave prihodnosti... Vse, kar je danes v Kumrovcu, je še en dokaz več, da kadar gre za poskuse umetno ustvarjenega blišča, za prenapenjanje, se zadeve klavrno končajo. Zgradbe in ideje propadejo. Žrtve pa so tako zmeraj ljudje. Veliko je še lepih spominov na SFRJ, takrat smo bili mladi in polni upanj. Veliko je tudi žalostnih in negativnih. Doživetega pa ni mogoče preprosto izbrisati, prikazovati zbolj čmo-belo. V tistih časih je bilo pač tako, kot je bilo. Dejansko pa je takratno YU povezovala ideja bratstva in enotnosti, kakršnakoli že, velikokrat zlorabljena in posiljena - in seveda TITO! Predvsem on, veliki monarh in šarmer, “poslednji Habsburžan”, kot ga je imenoval angleški zgodovinar Taylor, Josip Broz Tito. Ljudje, ki so ga kdaj srečali in poznali, so praviloma zatrjevali, da je bil zelo karizmatična osebnost. Ob svetniškem sijaju je izžareval nenavadno energijo in moč, ki jo je znal odlično vzdrževati, obnavljati in brezkompromisno utrjevati. Bil pa je tudi dandy. Že pred drago svetovno vojno ga je po prvem srečanju v Parizu kot takega označila Prežihova žena. Ko je svetovljan prišel k Vorancu oblečen ves v belem, seji je zazdel, preprosti koroški (slovenski) ženi, kakor polbog. In kar nekaj opisov je podobnih. Tito ni bil le bister Zagorec s slovenskimi koreninami, vrhunski športnik (podprvak v sabljanju, ki je bil takrat popularen šport), popotnik in uživač. Z leti se je razvil v izjemnega taktika in stratega in politika, pa tudi v človeka zaupanja in ugleda v svetu. Kamorkoli smo prišli, so nas pozdravljali s ‘Tito - Jugoslavija”. In njegove ženske in menda kar okrog dvajset otrok, ki imajo vsi po vrsti visoko izobrazbo. In njegova duhovitost, itd. Seveda pa je obstajala tudi tista druga (negativna) plat, povezana z njegovim imenom: trpljenje mnogih ljudi, krivice in abotnosti, o katerih smo za časa njegovega karizmatičnega etatizma in kulta osebnosti le malo slišali in bolj potihoma komentirali. Nekaj malega v tem smislu sem doživljal tudi sam, jasno pa niti delček tega, kar je “udarilo z vrha” nekatere najbolj pogumne in daljnovidne. Zapisati moram, da sem nekako “spregledal Tita in sistem” v sedemdesetih letih. Marsikaj in marsikdaj se mi je zazdelo absurdno. “Del igre bivšega (takratnega) sistema je bil v tem, da ga nisi jemal resno.” Dr. Slavoj Žižek. Se spominjate anekdote s Titom na križišču, ko šoferju pravi: “Daj levi smernik (v komunizem), pelji pa v desno (v kapitalizem)!”? Da, da, prav absurdno je že bilo poveličevanje kulta osebnosti: Tito - največji prijatelj mladine, Tito - najboljši kuhar, Tito - v delavnici, na podstrešju, v kleti, itd. Jutranja poročila na radiu so se tako nap. začela z novičko, da je naš predsednik na lovu bogsivedi kje ujel medveda. Skratka, nonsens parexellence. Po Titovi smrti pa se je marskikaj spremenilo. Kralj je namreč umrl, tisti, ki so pravzaprav najbolj jokali in ga hvalili, so čez noč “spregledali” in z biči začeli udrihati po senci mrtvega gospodarja. Sam jih poznam vsaj nekaj, ki so danes, ko ni več nevarno (v določenih krogih celo zaželjeno in nujno), polni sovraštva in umaznim besed izpod nivoja o Mrtvem vladarju. Kaj ni to tipičen primer suženjske mentalitete? Sam se nikoli nisem počutil kot suženj, zato o teh problemih tudi povsem mirno pišem. Nisem apologet preteklosti, bivše YU in Tita, sem pa proti brezglavemu podiranju spomenikov, proti prikrojevanju zgodovine, proti slepemu sovraštvu in zgolj temu. Za strpnost se zavzemam in upam, da bodo tudi zanamci takšni do nas. Tito pa ostaja, majhen po rasti in velik, lep in senilen obenem; v beli obleki, ki si jo je popackal. □ Šport MNK FUŽINAR: NOGOMETNI KLUB FUŽINAR RAVNE PRAZNUJE V TEH DNEH VISOK JUBILEJ - 60 LET OBSTOJA KLUBA IN ORGANIZIRANEGA IGRANJA NOGOMETA NA RAVNAH 20. avgust 1937 velja za datum, ko je bil v gostilni pri Ringu ustanovljen guštanjski nogometni klub SK Slovan. Po drugi svetovni vojni, ko se je ustanovilo športno društvo Fužinar, so to ime prevzeli tudi nogometaši. Ob jubileju so ravenski nogometaši izdali ličen bilten, ki na osnovi pisnih in ustnih virov (med drugo svetovno vojno so bili uničeni arhivi) povzema zgodovino kluba in se z navedbami igralcev, strokovnega in organizacijskega kadra v vseh teh letih skuša oddolžiti ljudem, ki so prispevali k razvoju in obstoju nogometa na Ravnah. Imen je zagotovo preveč, da bi jih navajali v tem prispevku, čeprav bi si mnogi požrtvovalni člani kluba in ljubitelji te športne igre to gotovo zaslužili. Nogomet na Ravnah sicer nikoli ni bil šport številka ena, je pa vseskozi privabljal ljudi s športnim srcem in smislom za kolektivno igro. V določenih razcvet bi nogomet doživel na Ravnah, če bi jim takrat uspelo...? prireditev. Dolg je tudi seznam nagrajencev, ki prejmejo velike in male Nogometna ekipa Fužinarja je bila sredi Šestdesetih let ena od najbolj perspektivnih v Sloveniji Stojijo: tehn. vodja Rado Pšeničnik, Ernest Trebovc, Tomo Busija, Štefan Kričej, Beno Pandev, Miro Oman, Rajko Praznik, Vinko Golob, Vlado Aleksič, trener Franc Gostenčnik: spredaj: Jože Rožej, Tomo Stefanovič, Zdravko Burjak, Avgust Vavče, Ivančič plakete ter priznanja. V soboto so izvedli svečan turnir, na katerem so poleg domačinov sodelovale članske ekipe NK Peca Črna na Koroškem, NK Kozjak in NK Dravograd. Dan prej je veteranska ekipa Fužinarja s 5:2 premagala veterane NK Šoštanj z rezultatom 2:1. Za ravenske veterane so igrali: Beno Pandev, Karli Kraiger, Tomo Stefanovič, Milan Šimenc, Ivan Rožič, Feliks Rožič, Marjan Medvoz, Ivan Vavče, Jože Vavče, Žika Novkovič, Rudi Voda, Vinko Šuler, Milan Kričej, Bojan Jehart, Pavel Steki, Leopold Razdevšek, Jože Šuler, Tone Franc, Mirko Buhvald in Tomaž Juraja. Rezultati turnirja 26. 7.1997: NK Fužinar : NK Kozjak 3:1 NK Dravograd : NK Peca 3:0 Za tretje mesto NK Kozjak : NK Peca 3:0 Za prvo mesto NK Fužinar : NK Dravograd 5:3 po enajstmetrovkah (2:2 v rednem delu tekme) Pod vodstvom trenerja Mira Omana (tehnični vodja Žika Novkovičjso za Fužinar igrali: Dušan Jelenko, Meho Trbonja, Andrej Kričej, Andrej Kranjc, Robert Zancan, Žiga Potočnik, Sebastijan Prekrški, Matjaž Nabernik, Robi Gradišnik, Bojan Iršič, Marko Novkovič, Aleš Dravinski, Sašo Jevtič, Vlado Grum, Boštjan Krivec, Marko Valente, Branko Žagar in Bogdan Tušek. Na turnirju pionirjev so zmagali naraščajniki Dravograda, prireditelji pa so bili precej razočarani zaradi neudeležbe mladih upov prvoligaša Korotana s Prevalj. -vik V jubilejenem letu ravenskih nogometašev sta bila lepo urejena tudi stadion in igrišče, kar je zdaj v ponos kraju in igralcem obdobjih so Ravenčani dosegli tudi zavidljivo kakovostno raven in tekmovalne rezultate. Morda je bil vrh dosežen leta 1965, ko so Ravenčani osvojili prvo mesto v conski ligi in so bili v vseh merilih “zreli” za preskok v 1. slovensko nogometno ligo. Kdo ve, kakšen Zagotovo lahko trdimo, da bi vsaj v slovenskem merilu še dolgo igrali pomembno vlogo, saj so takrat razpolagali s celo vrsto kakovostnih in prizadevnih igralcev, mesto pa je bilo v gospodarskem razcvetu. Ob visokem jubileju je konec julija MNK Fužinar organiziral vrsto m »min RAČUNALNIŠKI INGENERINO (2_ Vili Veler s p. Javornik 44,Ravne na Koroškem RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE REŠITVE ZA OBRTNIKE IN S.P. - enostavno in dvostavno knjigovodstvo - plače - osnovna sredstva - - poslovanje tehničnih trgovin - prometni davki - faktunranje - virmani - - položnice - prispevki za zavezanca - rogramska oprema po naročilu - - izvajanje drugih uslug na programski in strojni informacijski opremi - TeUFax-0602-21-277-Mail: Vili. Veler@eunet.si Šport Končno se spet pričenja nogometni ples... Sedmo slovensko nogometno prvenstvo je pred nami. V sezoni 1997/98 bo v I. državni ligi tekmovalo deset moštev: Maribor Teatanic, Primorje, Hit Gorica, Protonavto Publikum, SCT Olimpija, Korotan, Mura, Rudar, Beltinci in SET Vevče. Vse kaže, da bo letošnje prvenstvo najbolj izenačeno doslej, devetim ekipam iz prejšnje sezone se je priključilo novo moštvo iz obrobja Ljubljane, ki vsekakor ne bo novinec brez možnosti. SET Vevče je zbralo v svojih vrstah nekoliko igralcev, ki bi si jih želela večina prvoligaških klubov (Usnik, Bajrektarevič, Ubavič, Žeželj itd. ). Seveda pa mi tudi preostala dogajanja, ki so se odvijala v prestopnem roku, onemogočajo bolj konkretne napovedi. Spremembe, ki so se zgodile v posameznih klubih, so prav neveijetne, skoraj bi zapisal na robu pameti, kajti kratkoročne in hitropotezne akcije so običajno le kratkega diha in bog ne daj, da bi klub Korotan sodil mednje. Izkušnje, ki so jih pri Korotanu deležni iz preteklih sezon, so zelo različne, mislim, da je recept treneija Šoškiča bil še najbolj prepričljiv. Pa tudi športni rezultat NK Korotana je bil pod vodstvom Šoškiča najvišji doslej (5-6 mesto). Res pa je, daje Korotan takorekoč zamenjal celotno ekipo, klub so zapustili: Botonjič, Kosič, Čerimovič, Miškič, Agič, Ibranovič, Caushllari, Šumnik, Švab, Kotnik, Vidojevič in Pirc. Hkrati pa je Korotan zamenjal tudi uspešno strokovno vodstvo. Zakaj je prišlo do takšnega preobrata? Zaenkrat je znano le to, da ni bilo finančnih sredstev v pravem času in za prave igralce. Ko pa je uprava kluba uspela na “čudežen” način zbrati nekaj milijonov tolarjev, je formirala nov strokovni štab s trenerjem Dogandi em na čelu in pripeljala naslednje igralce: Stankoviča, Druškoviča, Oniča, Sila, Farteka, Manča, Novaka, Grizolda, Mateja Vidoviča, Sama Vidoviča (bivšega kapetana Korotana). Iz pretekle sezone pa so igralci Podvinski, Toševski, Vidmar, Ščulac, Pantelič, Plesec in Marko Ažman. Vsi skupaj bodo, ob še kakšni okrepitvi, sestavljali dovolj solidno in kvalitetno osnovo. In tudi bojazni za obstanek v ligi deseterice ne bi smelo biti. Važno je, da bo Korotan izkazoval maksimalno borbenost, kolektivni duh, dopadljivost igre in korektnost obnašanja. Pa bodo tudi porazi, takšni ali drugačni, lažje pozabljivi. V tako izenačeni ligi, kot bo to jesen in naslednjo pomlad, bo vsaka zmaga dragocena in prijetna, zato veijamem, da se bodo Karantanski knežje, skupaj z ostalimi navijači, znali tega veseliti. Razburljivo bo, ni kaj! Če pa še pogledam k sosedom, moram priznati, da me je presenetil Rudar iz Velenja, ki je od Korotana takorekoč prevzel kar pet igralcev s trenerjem Šoškičem na čelu. Kdo ve, zakaj in za kakšen denar? Čas bo pokazal svoje, rivalstvo koroško-štajerske nogometne premoči pa dobiva nove prestižne razsežnosti. Naslednji klub, ki je doživel igralsko “renesanso”, so Beltinci. Pomladitev moštva naj bi bilo osrednje vodilo tega kluba, ki je včasih bilo strah in trepet tudi za velike klube. Znebili so se vrste starejših igralcev in vprašanje je, če bodo mladi kos zahtevam prekmurske javnosti (med njimi sta tudi bivša Korotanovca Dvoršak in Kotnik). Ostali klubi so več ali manj ostali z istimi igralskimi zasedbami, še zlasti Maribor-Teatanic, ki bo poskušal zadržati naslov državnega prvaka iz sezone 1996/97. V nedeljo 3. avgusta ob 16.30 uri bo na Prevaljah otvoritev jesenske sezone, v prvem kolu bo domači Korotan gostil državnega prvaka Maribor-Teatanic. Super uvod v razburljivo nogometno sezono 1997/98. □ Niko R.Kolar Nafta : Korotan 0:1 V soboto, 26. 7. 1997, so se odigrala nogometna srečanja šestnajstine finala za pokal nogometne zveze Slovenije. Prevaljčani so na gostovanju v Lendavi po brezkompromisni in ostri tekmi premagali domačine z 0:1, strelec odločilnega zadetka je bil povratnik v nogometnem klubu Korotan Matej Vidovič. K temu uspehu lahko samo čestitamo. DRUGO MESTO V SIJAJU POLNE LUNE Jevnica - Finale četverice Pokala občinskih prvakov Slovenije - sama zveneča imena malega nogometa: Mizarstvo Krošelj (Sevnica), Mizarstvo Širovnik (Selce), Salamonov oglasnik (Jevnica), Kremenčkovi - Mesarija Cehner (Pameče) Tekmovanje Pokala občinskih prvakov Slovenije je tretje najkvalitetnejše tekmovanje v malem nogometu (poleg državne lige in pokala nogometne zveze) pri nas. V prvi tekmi sta se pomerila Mizarstvo Krošelj in Salamonov oglasnik (rezultat 4:2). V drugi tekmi sta se pomerili ekipa KMN Kremenčkovi - Mesarija Cehner in Mizarstvo Širovnik (prav tako 4:2). Za prvo mesto v velikem finalu sta se pomerili KMN Kremenčkovi - Mesarija Cehner in Mizarstvo Krošlej 5:9 (4:6). Finale je potekalo v izjemnem tempu in kvaliteti, tako da so gledalci imeli kaj videti. Nobena od ekip skoraj do konca ni vedela, kdo bo slavil. Povedati je treba, daje tekma finala potekala na igrišču, ki je bilo zelo slabo razsvetljeno in s slabimi pogoji za igro. Ob boljših pogojih bi verjetno lahko bilo drugače. Do sedaj je KMN Kremenčkovi - Mesarija Cehner sodeloval na POP štirikrat in zabeležil izredno serijo. Sezona 92/93 2. mesto, 93/94 izpadli, sezona 95/96 1. mesto - prvaki Pokala občinskih prvakov Slovenije, sezona 96/97 2. mesto -podprvaki. Tako se ekipa postavlja ob bok večne lestvice Sportklubu iz Velenja s tremi zlatimi in eno srebno medaljo, saj tretje mesto trdno pripada KMN Kremenčkovi z eno zlato in dvema srebrnima medaljama. Na listi strelcev (v sedmih sezonah) je Samo Goričan na 4. mestu, Zlatko Kotnik pa na 8. mestu. Osemnajsto leto piše klub, ki v svojo vetrino pridno nabira pokale in medalje. Ima dobre nogometaše in organizirano vodstvo z jasnimi cilji in ambicijami. Najzaslužnejši za letošnji uspeh so Ferdo Matevž, Zvonko Lakovšek, Jure Cesar, Gojko Cesar, Tomo Lakovšek, Hinko Gregor, Samo Goričan, Zlatko Kotnik, Jože Knez in Dani Breznik. Vsekakor pa je potrebno dodati, da velik delež uspeha nosi tudi Mesarija Cehner iz Slovenj Gradca.O Trgovsko podjetje d. d. Žila Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tei: 0602 41 127, 41 426 Fax: 0602 43 756 POSLOVALNICA SPORT - IDEAL Meškova 2, Slovenj Gradec ♦ BLAZINE ♦ ROKAVČKI ♦ BAZENČKI ♦ COPATI MIZUNO ♦ ŠPORTNE TORBE ♦ NAHRBTNIKI r)jp®3Q ŽILA DANES - ZA VAS BOLJŠI JUTRI Glosirana črna kronika To je policijski zapis, ki si ga bržkone v času šolskih počitnic in počitniškega dela mladine najmanj želimo. Zapis pa sem postavil na čelo tokratne koroške črne kronike iz preventive in zaradi opozorila, da praktikantov pač ne gre zamenjati za redne delavce. Mladi počitniški pomočniki pač še nimajo toliko znanja in ne izkušenj, da bi jim lahko zaupali odgovorna in nevarna dela! Nestabilni traktorji Kaže, da je za ta letni čas značilno še večje število nezgod s traktorji. Koroška je pač dežela strmin in čeprav tod kmečko prebivalstvo ne prevladuje, se veliko ljudi dodatno ukvarja s kmetovanjem in delom v gozdu. Pri tem je pomoč traktorja praktično neizbežna, prav to “živinče” pa je na svojih štirih kolesih precej nestabilno. No, in če je - recimo -“nestabilen” še upravljalec ali voznik, je nezgoda hitro lahko tukaj. Praktično V praksi ali resničnem življenju izgle-da potem stvar takole: 12. 7. 97 okoli 16. ure seje med spravilom lesa s traktorjem v kraju Javorje lažje telesno poškodoval R.M. iz občine Ravne na Koroškem. Traktorist je spravljal hlodovino na strmen pobočju. Nenadoma je traktor zdrsnil in se večkrat obrnil preko strehe. Voznik je imel veliko srečo, saj se je le lažje telesno poškodoval - zlomil si je rebro. Gmotna škoda na traktorju znaša okoli 70.000 tolarjev. In dalje: Z zvrhano mero sreče in prav tako le z lažjo telesno poškodbo se je končala tudi traktorska dogodivščina D.V., prav tako iz občine Ravne na Koroškem. 9. 7. je namreč okoli 20. ure vozil s traktorjem po krajevni cesti v Podkraju in nenadoma zapeljal preko levega roba vozišča, v smeri vožnje. Traktor seje zatem po strmem pobočju večkrat preobrnil preko strehe in “pristal” pri debelejši smreki. Kot že rečeno, je imel voznik “večjo srečo kot pamet”, saj se je le lažje poškodoval. Kljub vsemu so ga odpeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. IPSÈMlD MliìDOFflDQ 7. 7. 97 okoli 11. ure se je med počitniškim delom v nekem koroškem zasebnem podjetju (ime je zapisano v policijskem sporočilu o tem dogodku - op. pisca), hudo telesno poškodoval 18 letni dijak iz Velenja. Nesrečni ali za trenutek nepazljivi praktikant je v 25 tonsko ekscentrično stiskalnico vstavil pločevino. Ko je stiskalnico vključil, je imel levo roko še v delovnem območju stroja in mu jo je stisnilo. Pri tem mu je odščipnilo kazalec in sredinec na levi roki. Odpeljan je bil v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so poskrbeli zanj. Uničena Vitata Da se preobračaš po hribu, pa nu nujno, da imaš traktor. To je na svoji koži dodobra občutil komaj 16 letni fant, doma iz občine Podvelka -Ribnica. Kljub temu, da še nima utreznega vozniškega dovoljenja, je 19. 7. ob 9.30 vozil očetov terenski osebni avtomobil Suzuki Vitara po krajevni cesti na Zgornji Orlici. Tudi on je z vozilom zapeljal preko roba ceste in se po strmem pobočju preobračal kar dobrih 60 metrov. Med preobračanjem je mladoletnik padel iz vozila in odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je bil - na srečo -le lažje poškodovan. Očetovo terensko vozilo je bilo v nezgodi povsem uničeno. Drevo ga je K nekoliko prej omenjeni traktorski nezgodi v gozdu sodi - po skupni vse- bini, a s težjimi posledicami - tudi tale delovna nezgoda. V kraju Velika Mislinja seje dne 10. 7. 97. med delom v gozdu huje telesno poškodoval B.B. z Raven na Koroškem. Skupaj s sodelavcem V.V. je namreč podiral drevje. Med podiranjem enega izmed dreves, debeline 27 centimetrov in višine 19 metrov, je stal 17 metrov od panja podrtega drevesa, v smeri njegovega padanja. Vrh padajočega drevesa ga je udaril po hrbtu in ga potisnil po strmem pobočju. Sodelavec V.V. mu je na kraju nezgode nudil prvo pomoč, potem pa so B.B. z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so ugotovili hude telesne poškodbe - od več zlomljenih reber in lopatice, do drugega. Omahnil na tla Vez z življenjem Že od 15. aprila letos poteka v našem prometu preventivna akcija Varnostni pas - vez z življenjem, ki jo policija izvaja skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tudi policisti UNZ Slovenj Gradec redno spremljajo, v kolikšni meri se potniki in vozniki pripenjajo z varnostnim pasom. V mesecu maju in juniju so opravili prikrito štetje uporabe varnostnega pasu in ugotovili, da se je uporaba varnostnega pasu med vožnjo pri voznikih in potnikih povečala na 79 odstotkov. Na začetku maja je namreč znašala 72,6 odstotka. Bolj zaskbljujoč pa je podatek, da varnostni pas na zadnjih sedežih uporablja le 12 odstotkov potnikov. Delovna nezgoda, ki seje pripetila 11. 7. ob 11.20 v kraju Dovže v občini Mislinja, pa seje, žal, končala mnogo bolj tragično. Ob 11.20 seje namreč dne 11.7. med delom na strehi smrtno ponesrečil B.U.iz Velenja. Že od zgodnjih jutranjih ur je B.U. nameščal žlebove na eno izmed stanovanjskih hiš. Ob prej omenjeni uri je nameščal žleb na jugozahodnem delu strehu. Nenadoma je z višine 5,9 metrov omahnil na peščena tla. Z rešilcem so ga odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer pa je zaradi hudih poškodb glave in prsnega koša umrl. Motorist padel Padel pa je tudi G.Č., voznik kolesa z motorjem, ki je imel prometno nezgodo dne 13. 7. 97 ob 23.20 v kraju Vič v občini Dravograd. V ostrem in nepreglednem ovinku ni vozil ob desnem robu vozišča. Tedaj mu je naproti pripeljal voznik osebnega avtomobila G.Č. iz Dravograda. Voznik kolesa z motorjem gaje opazil in močno zavrl. Ob tem mu je spodneslo zadnje kolo in padel je po vozišču. Motorno kolo je drselo po vozišču in trčilo v avtomobil, motorist pa seje pri padcu hudo poškodoval. Izgubil kontrolo Tudi drugi motorist, ki ga lahko zasledimo v tokratnih policijskih sporočilih o prometnih nezgodah na Koroškem, se je huje poškodoval. 11. 7. ob 23.15 je 16 letni mladoletnik iz občine Vitanje vozil motorno kolo iz Doliča proti Vitanju. V Spodnjem Doliču je zapeljal na rob cestišča in izgubil oblast nad motorjem, padel ter se hudo poškodoval, saj si je zlomil ključnico. Nevarno kolesarjenje Da se je moč huje poškodovati tudi pri običajni vožnji s kolesom, je na svoji koži dobro občutila J.P. iz Radelj ob Dravi, ki je dne 9. 7. 97 okoli 9. ure pri srečevanju s tovornjakom v bližini Vuhreda zapeljala v jarek. Kljub temu je nadaljevala pot v službo, vendar so jo zaradi bolečin odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili hude poškodbe - zvin vratnih vretenc, pretres možganov in odrgnine po telesu. Glosirana črna kronika Še nezgode V času, ki ga tokrat zajemam v črni kroniki (okoli mesec dni), seje seveda pripetilo še več prometnih nezgod. Omeniti bi veljalo zlasti tisto z dne 19. 7., ko je okoli 1. ure prišlo v Mežici do čelnega trčenja dveh avtomobilov zaradi neprevidnega prehitevanja avtobusa in nezgodo z dne 6. 7. ob 17.25 zunaj naselja Ožbolt. Zaradi nepravilnega vključevanja voznika osebnega avtomobila s stranske ceste na glavno je prišlo do verižnega trčenja, v katerem sta se poškodovala motorist in njegov sopotnik. Gorelo je Dejansko ni obdobja v koroški črni kroniki, ki bi minilo brez požarov. Tudi tokrat to načelo ni zatajilo. Dne 23. 7. 97. je melo pred polnočjo prišlo do požara na lesenem kozolcu pri kmetiji, last M.K. v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Zgorelo je nekaj sena in desk, večja škodo pa ni nastala, ker so požar pravočasno opazili gostje v bližnji gostilni in skupaj z gasilci ogenjene zublje tudi ukrotili. Goreča južina 13. 7. 97 pa je prišlo do začetnega požara v kuhinji stanovanjske hiše, last E.M. v Radljah ob Dravi. Lastnikov sin sije pripravljal kosilo in pri tem pozabil olje na peči. Prišlo je do pregretja in požara, ki je povzročil za okoli 10().0(X) tolarjev škode. Kolo z in brez Kratko policijsko poročilo: “Dne 18. 7. 97 ob 22. uri so policisti PP Radlje ob Dravi, v naselju Podvelka, ustavili voznika kolesa z motorjem, mladoletnika iz Brezna. Ugotovili so, da je okoli 21.30 na železniški postaji v Podvelki to kolo z motorjem odvzel brez vednosti lastnika V.S. in se z njim vozil po naselju Podvelka. Policisti so kolo z motorjem vrnili lastniku.” (Retorično) vprašanje Radiu Erevan: “Ali bi lastniku kolesa z motorjem lahko vrnili tudi kolo brez motorja?!” Kmetoval bo Še eno kratko sporočilo (policijsko), po moje zasukano in zašpičeno v glosirani kroniki: “V noči iz 13. 7. na 14. 7. je neznanec iz odklenjene strojne lope v kraju Završe odtujil kmetijski traktor znamke Štore 504, oranžne barve, na katerem je bila nameščena zelena evidenčna tablica SG C7 - 27. S tatvino je lastnik traktorja M.H. oškodovan za 650.000 tolarjev. Policisti PP Slovenj Gradec za neznanim storilcem še poizvedujejo.” Kratka ugotovitev: “Zaradi varovalne barve registrske tablice (zeleno) bodo za traktorjem najbrž poizvedovali do bele zime!” Sicer pa še splošno obvestilo državljanom: “Če boste v prihodnjih dneh srečali kmetovalca z oranžnim traktorjem, ki si bo veselo prepeval tisto znano koroško narodno: En pauer pa grahovce seješ Prijavite ta nenavaden dogodek najbljižji PP. Kletni gost V noči med 30. 6. in 1. 7. 97 je neznanec skozi kletna vrata vstopil v prostore enega izmed gostišč na Gmajni pri Slovenj Gradcu. Iz predala pisarniške mize v pisarni gostišča je odtujil 12.700 tolarjev gotovine in 30 škatlic cigaret znane ameriške tvrdke, katere zaščitni znak je kavboj z lasom in sedlom. Lastnico lokala je tako oškodoval za okoli 21.100 tolarjev. Policisti o neznancu zbirajo obvestila. “/Vo, v moji gostilni, če bi jo imel, se kaj takega ne bi moglo zgoditi. Imel bi namreč tako polno klet vinskih sodov, da kletni gost do pisarne sploh ne bi prišel in bi policiji dan navrh ne bilo treba zbirati obvestil o njem, marveč bi ga samo pobrali in odpeljali na vinski sejem v Ljubljano kot razstavni eskponat,” bi komentiral Rene, pri- jatelj mojega prijatelja “bifedžije” Mirana. “No, v zgornje prostore bi prišel le, če bi mu zadišala značilna francoska jed - dunajski zrezek s pomfrijem in fižolova solata z bučnim oljem, ki v moji gostilni nikoli ne bi manjkala!” T.I. Malo brez alkohola V noči 19. 7. 97 med 22. in 04. uro so policisti UNZ Slovenj Gradec opravljali poostren nadzor ugotovalja psihofizičnega stanja voznikov v cestnem prometu. Ustavili so skupno 423 voznikov motornih vozil in ugotovili 96 kršiteljev. Zaradi hujših prometnih prekrškov so sodniku za prekrške predali 42 voznikov, 16 sojih mandatno kaznovali na kraju samem, od tega jih je 10 prekoračilo dovoljeno hitrost. V postren nadzor je bilo vključenih 27 policistov, ki so z alkotestom preizkusili 151 voznikov motornih vozil. Pod vplivom alkohola jih je vozilo 29, 7 voznikov pa je alkotest odklonilo. Od 151 preizkušenih voznikov jih je povsem brez prisotnosti alkohola vozilo le 74 ali 49 odstotkov. Prometna varnost: Letošnjega junija se je na koroških cestah pripetilo 140 prometnih nezgod, maja jih je bilo 133, junija lani pa 108. Junija letos smrtnih žrtev na cestah Koroške ni bilo, v letošnjem maju so ceste terjale eno življenje, prav toliko pa tudi junija lani. Kriminaliteta: Letošnjega junija so policisti na Koroškem zaznali 155 pojavov z elementi kaznivega dejanja, maja jih je bilo 133, junija lani pa 68. Javni red in mir: Policisti so letos junija sodniku za prekrške, zaradi kršitev javnega reda in miru, predali 69 oseb, maja 66, lani junija pa 80. Mejne zadeve: Junija 97 je mejo na koroških mejnih prehodih skupno prestopilo 284.906 potnikov, maja jih je bilo 280.223, junija lani pa 258.354. Požari in delovne nezgode: Letošnjega junija so bili na Koroškem štirje požari in tri delovne nezgode, maja je bilo požarov 12, dve delovni nezgodi, junija lani pa smo zabeležili 11 požarov in eno delovno nezgodo. Vir: Statistično poročilo UNZ Slovenj Gradec »UH] Vaš Prepih uisčsm U}£\S^£\ls^]iÈ ©mas® Morda smo v današnjih časih že vsi bolj nezadovoljni in godrnjavi in zato raje kritiziramo in obiramo, da si damo duška v počutju. Pa saj so tudi časopisi polni kriminala, grozot in političnih razprtij za vzgled in za naš napolnjen vsak dan. Pogrešam vzpodbudnih pozitivnih novic o dobrih ljudeh, iskrenih in poštenih. Ali še sploh znamo opaziti človeka in dobroto drugih ljudi? Seveda še to obstaja. Le opazovati moramo znati z odprtim srcem. Bila sem v trgovini “ZDENKA” v soseski S-8 v Slovenj Gradcu. Stala sem v vrsti pred blagajno in imela čas za opazovanje ljudi. V trgovino je prišla preprosta starka. Kupila je kruh naš vsakdanji in dolgo ogledovala banane, ki si jih je očitno močno poželela.Ttoda ni gledala tistih rumenih, ki smo jih vsi kupovali, temveč je tiho in plašno pokazala prodajalki na temno rjave banane in vprašala, če so tiste banane cenejše? Mlada prodajalka je vzela šop rjavih banan in diskretno stopila k lastnici trgovine, g. Zdenki. Tiho jo je nekaj vprašala, gospa šefica je pogledala starko in prikimala. Nato je prodajalka starki izročila zavite banane. Pri blagajni je nato s tresočo roko razvila starka velik rdeč robec, v katerem je imela nakaj drobiža. Potem je plačala kruh in banane, za katere ji je mlada prodajalka povedala nizko simbolično ceno, njej dostopno. Se denarnice ni imela. Čez starkin obraz je zalesketal srečen nasmeh, ko je neslišno odšla iz trgovine s šopom rjavih banan in se izgubila med bloki. Presunila me je revščina in sreča te starke in razveselilo dobro delo gospe Zdenke in mlade trgovke. Saj je treba včasih čisto malo prisluhniti, da osrečimo človeka. Nihče ni opazil mojega zadovoljstva, tudi šefica ne. Zato ji namesto starke rečem: HVALA.Q N. REN ČEK ©<© maas Lastniki vrtičkov tudi letos ugotavljajo, da se po njihovih vrtičkih in gredicah “sprehajajo” nočni plenilci vrtnin. Neredko tudi celo pri belem dnevu, zlasti v času, ko vedo, da pridnih in skrbnih najemnikov vrtičkov ni kje v bližini. Sicer ni nobenega dvoma, da imajo te “nočne sove” doma v hladilnikih več zelenjave in vrtnih sadežev kot tisti, ki jih gojijo. Vzemimo samo primer: na Javorniku živi družina, ki nima vrta, pa sosedje neredko opazijo družinskega člana, kako pride celo pri belem dnevu dodobra založen s povrtnino. No, če bi ga recimo kdo vprašal, od kod mu vrtnine, bi razumljivo dobil odgovor, da je vse to dobil pri sorodnikih ali pri prijateljih. Kdo mu more dokazati, če ga ne dobi na vrtu, da je povrtnino nakradel? Pa še pričo moraš imeti. Kaj tem malim tatičem mar, da mora lastnik vrta zemljišče plačati, ga pognojiti in spomladi pridno obdelovati, sejati, saditi. Pa pride na njegov vrt kar bližnji sosed ter mu pokrade pridelke, kar se lahko dogaja celo večkrat skozi leto. Med temi vrtnimi zmikavti so tudi takšne dame in gospodje, ki si pač ne želijo z obdelovanjem vrta umazati svojih rok. No, kot smo neuradno obveščeni, je policija nekaterim vrtnim tatovom že na sledi. Prav bi bilo, da bi lahko te tatiče po tem, ko jih ulovijo, pošteno premikastili in da bi se lahko njihova imena kar javno zapisala. Sicer pa smo prepričani, da bo katerega izmed tatičk in tatičev ob prebiranju teh vrstic le malce zapekla vest (če jo sploh imajo, kajti o nekaterih ljudje že javno govorijo in že nosijo svoj grdi madež na svojih hrbtih). Vrtne tatiče imajo tudi drugod, na Prevaljah, v Mežici, Dravogradu, Slovenj Gradcu, in prizadeti vrtičkarji že razmišljajo, da bi organizirali dežurstva na vitih. Gorje tistemu, ki ga bodo zalotili pri dejanju. Takoj mu bodo sodili, da si bo zapomnil za vse življenje. □ Franjo H. sm ©imiimaa amìè© Na pot smo se podali 9. julija ob 7. uri iz Črne na Koroškem. Pot do Debelega rtiča je bila zanimiva in prijetna. Na željo otrok smo se dvakrat ustavili in na cilj prispeli ob 13.00 uri. Sprejel nas je pedagoški vodja Pavel Martanoši in nas popeljal do paviljonov. Vsak vzgojitelj si je s svojo skupino otrok uredil sobo, v kateri so skupaj prebivali ves čas letovanja. Po kosilu nas je pedagoški vodja seznanil z dnevnim in kopališkim redom. Otroci so se pridno kopali, preostali čas pa so izpopolnili z raznimi aktivnostmi: recitacije, pisanje spisov, petje, risanje, modeliranje, športne aktivnosti in igranje raznih družabnih iger. Pri plavanju in štafetnih igrah so dosegali lepe uspehe. Nagrajeni so bili z diplomami. V sredo, 16. 7. smo pripravili za vse udeležence letovanja kratek program: KOROŠKA SE PREDSTAVI. Programje bil prisrčen, saj smo z njim predstavili Koroško v pesmi in besedi. Na željo otrok smo se odločili za popoldanski izlet in se z ladjo odpeljali v Piran. Dnevi so hitro minevali in napočil je čas vrnitve domov. Slovo je bilo težko, saj seje v teh dneh življenja na Debelem rtiču stkalo precej prijateljstva. Na Ravne na Koroškem smo prispeli ob 17.20 uri, avtobus s spremstvom pa je popeljal še do Črne na Koroškem. Prepričana sem, da bodo otroci ohranili ta čas bivanja na Debelem rtiču v lepem spominu. Zavedati se moramo, da smo otrokom s slabšim zdravstvenim stanjem omogočili potrebno zdravljenje v tem taboru in z vso ljubeznijo tudi poskrbeli zanje. Zahvaljujem se vsem vzgojiteljicam, ki so se s polno mero ljubezni in znanjem razdajale za to skupino otrok. Hvala vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspešnemu zdravstvenemu letovanju otrok.O VODJA LETOVANJA Urška MARLIN Horoskop NISSAN SUZUKI K» MG d.o.o. Koroška 18, 2366 MUTA tel.: 0602 61 760 61 804 fax: 0602 61 760 URADNI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA NISSAN IN SUZUKI VOZILA NA ŠTIRIKOLESNI POGON Živimo v pokrajini, ki je dokaj gorata in marsikje težko dostopna, zato nam to večkrat povzroča sive lase. Zlasti je to občutno v zimskem času, saj je takrat zaradi snega in ledu problem še večji. Glede na to, da je naše avtomobilsko tržišče zelo odprto, saj lahko na njem najdete ali si nabavite katerikoli avtomobil znanih svetovnih znamk, je mogoče izbrati takšna vozila, ki lx>do kos nidi takšnim terenom. Smo prodajalci in serviserji vozil NISSAN in SUZUKI za Koroško, zato bomo predstavili vozila na štirikolesni pogon (4WD) iz programa NISSAN in SUZUKI. Omenjena vozila so izredno kvalitetna in vzdržljiva, kar pove tudi garancija, ki jo proizvajalec da kupcu ob nakupu, tri leta ali doseženih 100.000 km, kar večina evropskih proizvajalcev ne ponuja. Vozila so opremljena z vso sodobno opremo: 16 V tehniko, varnostnimi vrečami, ABS zavornim sistemom, klima napravo, sistemi proti kraji, varnostnimi elementi pred udarci... SEDAJ JE ČAS ZA NAKUP VOZIL 4X4 VOZILA SUZUKI NA 4X4 POGON normalna cena Suzuki Samurai lx terenec 23.990 Suzuki Samurai Vx terenec 24.990 Suzuki Vitara lx3d terenec 31.990 Suzuki Vitara vx5d terenec 36.200 Suzuki Baleno 1.6 GL os. 24.990 Suzuki Baleno 1.6 glx os. 27.990 Suzuki Baleno caravan 29.990 Suzuki Vitara diesel terenec 42.990 cena s popustom 19.990 DEM 22.990 DEM 29.990 DEM 34.990 DEM 39.990 DEM Nissan Tcrrano 2.4 GAS 54.200 DEM Nissan Tcrrano 2.7 TD WAG 62.000 DEM Nisan Pick Up 2.5 d 33.990 DEM KREDITTI ŽE OD T + 6% dalje do 5 let, staro za novo. VABIMO VAS NA TESTNE VOŽNJE V ČRNO NA KOROŠKEM DNE 15. 08. 1997 TER NA MUTO 16. IN 17. 08. 1997. £0® K® [P ©Oq (DQq - (il® ©§□ (D®* SìtyfyV @ 1.7 1č>lD 8X 14" PC INTEL P133 16 1.7 16b 12X 14' EPSON STYLUS 200 COLOR EPSON STYLUS 400 COLOR GSM NOKIA 117.900. 153.900. 164.900. 35.900. 48.900. VPC 62.000. computer: D015 ČEKOV GOTOVINA -5% KREDIT DO 60 MESECEV ZR+89Ó VOZILA Z MOTORJEM 1.3MPÌ in VW MOTORJEM 1.6, 1.9 D Pooblaščen serviser in prodajalec vozil pse PRAPROTNIK Šaleška 15, 3320 Velenje Tel. & fax: 063 861 570 Servis: 063 853 928 DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek od 8. dol 6. ure KREDIT OD D+2% DAUE, LEASING, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV, PRODAJA RABUENIH VOZIL p.cup^:; ,.356.500S,j z nadg™dnio ^7“', »sc PRAPROTNIK j? PINNACLE SYSTEM VIDEO Postanite režiser svojih video posnetkov. Videodirector je kompatibilen z vsakim kamkorderjem oz. videorekorderjem in omogoča perfektno montažo, dodajanje podnapisov, efektov. Za osupljivo nizko ceno boste dobili pravi video studio. PROGRAMSKI PAKETI IMS! IMSI je programska oprema za grafično oblikovanje, konstruiranje, pisarniško poslovanje, učenje... Programski paketi : TurboCAD 3D, TurboCAD Designer, zbirke dipartov, zdravstveni leksikon, prevajalniki, so v svetu prodajani v 500.000 izvodih in več. . ^ . mmem OSEBNI RAČUNALNIKI rgsaRk HOME H0ME3D OFFICE OFFICE PRO GRAPHICS GRAPHICSPR0 Računalniki Matrix# so pravi cenovni hit v svetu in pri nas. Izdelujemo jih v šestih osnovnih različicah, primernih za vsako vrsto uporabe (dom, zabava, poslovne in pisarniške aktivnosti, grafično oblikovanje in konstrukcija...). KOPA računalniški inženiring d. d. Kidričeva 14 Številne možnosti razširitve, kompatibilnost, 24 mesečna garancija, zagotovoljen servis in neverjetna cena so aduti, ki jim dajejo prednost pred konkurenčnimi produkti! 2380 Slovenj Gradec Tel. /0602) 42-626, (0602) 43-481 ■ poslovna hiša btudijska knjižnica DZ 05 PREPIH 1997 070(497.12) g g hž g 3002345, 14 . cobi ss a Janeče 1 Ravne na Koroškem ^ 0602 20 422 ^ 0609 62 88 77 Odprto vsak dan! Ob petkih in sobotah pizze do 231 CjTosa Nostra^) pizzeria • pub TToILs (ÈfàlS 4^ PIZZE SIT! NTERTEHNA « VIGOVINA Z'-A' ti meI PRO AMORTI MONROE mg TfeDog mm m m W ©n "ZC* eutS