O /*->>• .1

^> l 16

v £■<

cir ^


rG Si ar o dna

■-s#  eitavniea §&

Ptujska. V

^j s  ~ ' -

71 *& :  51

»B E S E D E«:

5. septembra 1864.

K

A1 j

HIHLIOTHEK,
4 /BAlAV

1. Nagovori.

2. Naproj, zbor.

v

3. Cveterospev.

4. Savica. zbor.

5. Deklamacija.

6. Budnica , zbor.

7. Samospev.

8. Slovenska dežela 7 zbor.

9. Glasovir.

v

10. Cveterospev.

11. Hej Slovani, Z bor.


o^oo

Naprej, zbor.

Dav. Jenko, skladatelj.

Naprej zastava Slave
Na boj , junaška kri!
Za blagor očetnjave
Naj puška govori.

Z orožjem in desnico
Nesimo vragu grom,
Zapisat v kri pravico ,
Ki tirja jo naš dom.

Draga mati je prosila,

Koke okolj vrata vila,

Je plakala moja mila:

Tu ostani, ljubi moj !

Z Bogom, mati, ljubca zdrava !
Mati mi je očetnjava,

Ljubca moja čast in slava;
Hajdmo, hajdmo zanjo v boj!

V'

S. Jenko.

Savica, zbor.

Gr. Rihar, sklad.

Noč nebu zvezdice prižiga,

V jezeru njih svit pri svitu miga,
Nič miru ne drami tihega ;

Le Savica, hči kraljeva,

Pribobni in pesem peva
Od nje doma slavno mirnega.

Megla zgine, jutra zor vzdigvati
Mladi dan začne se oživljati,
Vsa narava radost diha 1(5;

In Savica, hči kraljeva,

Pribobni in pesem peva,

De srce slovensko milo je.

Kar oblaki gor se pripodijo,

In dolino mirno zatemnijo,

Hudo vreme krog in krog vreši;

In Savica, hči kraljeva,

Pribobni in pesem peva,

De zmagavca čez Slovenca ni!

Dr. L. Toman.

Budnica, zbor.

Dr. Bon j. Ipavec, sklad.

Bubanj silno budi
Nas v boj krvavi,
Bratjo slavska!
Ustanimo vsi!
Pražimo sad nove
Žrtve majki Slavi;
Ginom kažmo,

Da smo Slavjani!

Složno, složno hajdmo napred
Proti našim dušmaninom,

S krvi naše če procvasti
Svoboda vsim Slavjanom.
Borimo se hrabro
Za slavjansko reč!

Ne dajmo se nagim
Dušmaninom več!

Dr. Kaj. Križan.

zbor.

Slovenska dežela,

Jan. Miklošič, sklad.

Jaz vem za deželo, prelepo slovi,
Vsak, kdor jo pozna, jo visoko časti;
Slovensko deželo v mislih imam ,
Nikolj je visoko dost’ hvalit ne znam.
Zatorej , zatorej resnično povem:
Slovenski deželi enake ne vem!

V tej lepi deželi prijatle imam,

Od lica in srca jih dobro poznam,
Njih srce je čisto, prav kakor zlato,
Prijatelja svoj’ga pozablo ne bo.
Zatorej, zatorej resnično povem :
Slovenski deželi enake ne vem!

In pridem kedaj še sem k vam spet nazaj ,

Pogledati, kako godi se vam kaj ;

Zaupam, da boste prijatli mi še,

Da ni še nobeden pozabil na me.

Zatorej , zatorej resnično povem:

Slovenski deželi enake ne vem!

Drag. RipŠl.

Hej Slovani!

Hej Slovani! naša reč slovanska živo klije,

Dokler naše verno srce za naš narod bije;

Živi, živi duh slovanski, bodi živ na veke,

Grom in peklo prazne vaše proti nam so vsteke.

Bog pač gromavladni nam podal je dar jezika,

Da nihče na temu svetu nič nam ne podtika;

Bo naj kolikor ljudi, toljkanj Črtov na sveti,

Bog je z nam, kdor proti nam, ga Parom če podreti.

Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese,

Skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese;

Bratje mi stojimo pevši, kakor zidi grada,
črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada.


Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. — Založila čitavuica Ptujska.