Leto V., štev. 298 Mubilana, nedelja, 21. decemora 1924 Poštnina pavSaffrana Cena 3 Din izh»|a ob 4 z|utra|. Stane mesečno 20*— O in U inozemstvo 30*— . neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon it 71 Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: L|ubljana, Prešernov* oi, št 54. Telef. št 36. Podružnici: Maribor. Barvarska oL l Celje, Aleksandrova c. i Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 20. decembra. Klerikalci so zadnji teden porabili E9 to, da so maskirali svojo polomljeno politiko z atakami na reformo prosvetnega ministrstva, ki je odrejena za prva dva razreda realnih gimnazij ter za prva dva razreda realk. Izgieda, da bi klerikalci iz tega vprašanja radi napravili politično vprašanje prvega reda, da bi mogli v kalnem ribariti ter loviti kaline na svoje strankarske li-mai ice Vprašanje reforme srednje šole ni kakor ni |«>litična zadeva, pač pa stvar čisto pedagoško - strokovne naravi. Nesreča je Ie. da je dr. Korošec, kakor vso politiko SLS. tudi to šolsko vprašanje temeljito zavozil ter zakrivil, da se je lotilo prizadete šolske mladine, kakor tudi starišev izvestno razburjenje. Glavni vzrok pa ni uvedba rofor sne same, temveč predvsem nepričakovana izprememba. ki nastaja pri šolski mladini radi zamenjave nekaterih učnih predmetov ter radi že nabavljenih knjig. Kakor vsako novotarijo, je treba tndi to hladno pretehtati, pogledati nazaj, a se ozreti tudi kar najbolj daleč naprej. Na umu je treba vedno imeti, da beži čas z neznansko hitrostjo pred nami, a da treba življenje neprestano prilagodevati novim razmeram. ako nočemo, da zao^tanemo v boju za obstanek in napredek v tekmi 2 drugimi. Ni nobenega dvoma, da je reforma realnih gimnazij in realk že s strogo pedagoško-didaktičnega stališča zelo nujna in pereča zadeva. Zanjo se je izrekla ogromna večina srednješolskih profesorjev ter svoje stališče !»odprla s najtehtnejšimi argumenti. Nesporno je, da je naša. zlasti slovenska mladina v prvih letih srednjih šol naravnost muceniško preobremenjena z mrtvim; in živimi jeziki. Ako naj bodo učni ■uspehi boljši in zanesliiveiši. je absolutno potrebno, da se izvrši restrinkci-ja nekaterih predmetov, nri tem Pl gleda na to. da se ne izoodmakne sam temelj umstvene in srčne izobrazbe. Vsi moderni pedagogi soglašajo v tem, da treba postaviti začetni sredn;ešol ski pouk na hnzo materinščine, s katero naj se nudi učeči mladini najteme-Ijiteiše srramatiknlno znanje, poleg nje pa osnovni nauki zlasti iz nftema^e, prirodopis>"a in zemljepisja, Sele v drugi in tretji šoli naj se začne polagoma uvajati tndi pouk tirih jezikov. Pri vseh naprednih narodih prevladuje na-ziranje, da gre pri tem modernim, zlasti romanskim jezikom prednost pred latinščino in grščino. Utemeljuje se to osobito s tem. da je mogoče dosedanje, dobre rezultate humanistične izobrazbe dosegati tudi s skmišnn;m poukom klasičnih jezikov, pri katerem pa je treba polagati manj važnosti na formalizem kot na duha. Pasivno znanje latinščine se smatra za srednješolskega aliiturijenta za zadovoljivo, ako je ž njim združeno tudi večie znanje enega ali več modernih jezikov. Danes pri presoji srednješolskega vprašanja ne prihajajo v pošte v le vzgojno-didaktični principi. marveč še kaj nosehno oziri na cilje in naloge, ki jih zasleduje srednin šola. Mi hočemo. da bo naša srednja šola omogočala mladini kar največjo razvojno možnost ter kar najpooolne?šo pripravljenost za življenje. Normalno mladina šele v dobi pubertete pokaže svojo sposobnost in nagnjenje za gotovo stroko. Zato .ji je treba dati tako nižjo srednjo šolo, da se potem, ko jo skon-ča. lahko slobodneiše odloči v eno ali drugo smer izobrazbe. Kdor je predisti-niran, da postane duhovnik, klasičen filolog. ta naj študira latinščino v humanistični gimnaziji, ostala mladina, ki poi.le na univerzo, pa bo v zrelejših zadniih letih na realni gimnaziji se priučila dovoli latinščine in naši zdravniki. profesorji, ju ris t i. ne, bodo prav nič slabeiši. če se tndi ne bodo latinščine učili že v 10. letu. Pri sedanji izvedbi reforme je res nekaj težav, ki so z ozirom na nepo-učeno?-t o aalekose*nosti novega učnega načrta, razumljive in nezadovoljstvo radi niih deloma opravičeno. Pre-u red ha sredi šolskega leta ter izi>i*e-memha v II. razredu so hrezivorrro v velikih slučajih neprijetne, n pozabiti ne smemo, da treba tudi to stvar glednti z občega stališča učeče sp mladine in ne soditi po poedinih dijakih. ki tvorijo v množici drugih le izjemo. V ostalem: pri nas se sedaj prepiramo za stvari, ki so v modernem svetu ie davno odločene. Pred več nego 20 leti Ideja narodne koncentracije zmagovito napreduje ORGANIZACIJA SKS V BREŽIŠKEM OKRAJU SE PRIDRUŽILA NARODNEMU BLOKU. — DOSEDANJI PUCLJEV SREZKI KANDIDAT G. STRGAR SPREJEL KANDIDATURO NA LISTI D RJA PIVKA. Brežice, 20. decembra, c. V tukajšnjem Narodnem domu se je vršil danes številno obiskan zbor zaupnikov SKS brežiškega okraja. Na zboru je poročal g. Drole-nik o politični situaciji povdarjajoč potrebo složnega nastopa vs>h narodnih sil pri bodočih volitvah. Njegova izvajanja so bila sprejeta z enodušnim odobravanjem. Po poročilu g. Droicnika je na zboru navzoči oficijelni kandidat na Pucljevi listi SKS g. Fran Strgar podal med burnim oduševljenjem navzočih slovesno izjavo, da odstopa od kandidature na Pucljevi Usti. Na soglasno željo zaupnikov je g. Strgar sprejel kandidaturo za srez Brežice na listi Narodnega bloka. Za njegovega namestnika je bil soglasno postavljen posestnik g. Fran Pečnik, Iti je kandidaturo tudi sprejel. Po zborovanju je g. Strgar napisal posebno izjavo na vodstvo Pucljeve stranke, v kateri preklicuje svoj kandidatski podpis na Pucljevi listi ter je o tem brzojavno obvestil tudi mariborsko okrožno kot volilno sodišče za slučaj, da bi mu bila predložena Pucljeva lista predno se njegovo ime črta. V celem okraju so izzvali današnji skle pi zaupniškega zbora živahno odobravanje ter navdali vse narodne kroge z zavestjo sigurne zmage Narodnega bloka tudi v brežiškem srezu. O poteku in sklepih zbora je bil izdan Albansko-italijanska ofenziva proti Jugoslaviji KRIVDO NA ALBANSKI POBUNI HOČEJO ZVALITI NA NAS. — IZZIVAJOČA ALBANSKA NOTA NAŠI VLADI. — INTERPELACIJA V RIMSKEM PARLAMENTU. sledeči oficijelni Komunike: Zaupniki SKS., zbrani na zaupnem sestanku v Narodnem domu v Brežicah fine 20. decembra 1924. smo sklenili po ponovnem vsestranskem razmotrivanju političnega položaja sledeče: Pri sedanjem političnem položaju smatramo za predsloječe volitve vsako cepljenje narodnih in naprednih glasov kot pogubo za Slovence iu državo in smo Beograd, 20. decembra, p. Sinoči je izročil albanski poslanec naši vladi protestno noto, v kateri pravi, da je naša vlada sokriva dogoakov v Albaniji, ker so se pripraljaii nemiri na jugoslovenskcm ozemlju. Ton note in njena vsebina ;e taka, kakor ni navadna v diplomatskem svetu. Zunanje ministrstvo ni smatralo zaradi vsebine in oblike te note za potrebno, da bi odgovorila nanjo, ker je o njej vsaka debata odveč. Zastopnik vsled tega odločno tudi proti samostoj-j zunanjega ministra je danes obvestil al nim kandidaturam SKS. v naši oblasti.' banski.ga poslanika Ali Riza Kolonijo o Izjavljamo se za skupen volilni nastop stališču naše vlade do te note. v Narodnem bloku za mariborsko oblast j Rim, 20. decembra, s. Agencija Stepha-zastopanih strank. Poživljamo na zadnjem ni prinaša iz Tirane sledečo brzojavko :.!- položaju v Albaniji. Brzojavka trdi, da so s teritorija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev bile organizirane in odposlane oborožene čete na albansko ozemlje. Faa Noli prosi za intervencijo v Beogradu. Rini, 20. decembra, a. Fašistovski poslanec dr. Dudan je vložil na zunanjega ministra interpelacijo, da pojasni postopanje jugoslovenske vlade, ki da je oborožila in organizirala čete za vpad na albansko ozemlje. Albansko poslaništvo v Rimu lamsira vesti, da je tudi Grčija organizirala in oborožila čele za vpad v Albanijo. Ohrid, 20. decembra, p. V Korči je proglašeno obsedno stanje. V" okrožju Korče zaupnem sestanku v Brežicah od SKS.. banskega dopisnega urada: Med ofenzivo j0 daia prjjetj vlada mnogo pristaše* posiavljena kandidala za naš srez, da pre- proti na srbskem ozemlju organiziranim kličela kandidaturo na listi g. Puclja in tolpam so albanske čete zopet zasedle proglašamo g. Franca Stergarja, posestni-. Krumo, glavno meslo Kosovske province, ka v Glogovskem, obč. Kapela, kot srez- Zaplenili so en lop in več strojnih pušk kega kandidata in g. Franca 1'ečnika. po- ter ujeli 24 mož. med njimi tri regularne sestnika iz Gor. Sušice na Bizeljskem kot jugoslovenske v«jr>ke (?). Zaplenjeni ma-njegovega namestnika in to na kandidatni terijsl ler redni vojaki srbske vojske so listi Narodnega bloka za mariborsko cb-; najboljši dokaz, da je nemire na sevemo- last, katere nosilec je dr. Ljudevit Pivko. Določamo kot Člana za glavni oo-AKCIJA SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV V SRBIJI. — NETOČNE GOVORICE velja za sovj.t-ke a-ente Sedem O IMENOVANJU NOVEGA MINISTRA. I agentov se nahaja v Parizu, ostali pa Beograd, 20. decembra, p. V političii situaciji nič novega. Novine danes oo« javljajo vesti, da bi imel vstopiti v vl.i« do kot minister brez portfelja dr. Pav>« čic. voditelj bivše llrv. zajeJnice v Bos« ni. Te vesti so, kakor se Vašemu dopis« niku v podučenih krogih zatrjuje brez podlage. Dopoldne je kralj sprejel v enoun.i svdijenci min. predsednika Pašiča, ki je vladarja informiral o notranji ter o zu« nanji politični situaciji. Popoldne je bil na avdijenci vojni minister general Tn« funovič. Od 6. do 7. ure je vladar spre« jei ministra terjava, ki je predložil v podpis večje ?:evilo ukazov, tičočih se sprememb v njegovem resortu na Hrvat« skem ter kralja informiral tudi o po.i« tični situaciji. Med ministroma Surminom in Drinko« vičem sc je vršila danes dolga konferen« ca o pripravah za ustanovitev »Hrvatske narodne stranke®. Te konference se je udeležil tudi bivši ban dr. Laginja. lici ji dobiti v roke več listin, iz katerih izhaja, da so dobili sovjetski agenti povelje, da je treba za prihodnjo pomlad v Jugoslaviji, Nemčiji, Avstriji in Češkoslovaški vse pripraviti za preobrat. Listine so dejrma uradno šifri- Volilna akcija samostojnih demokratov J so raztreseni po provinci in raznih ko- I rane. Pri več aretiranih agentih so na-Srbiji je v po'ncm teku. Jut/i se na louijah. Istočasno se je posreiilo po-|šli diplomatske potne liste. mnogih krajih vršijo zbori in kiinfercn« te. na katerih se bodo postavljal*- kanji« dature. Na okrožni zbor v llžicah je od« potoval minister Pribičevič, minister 2er« •av se udeleži ve'ikega zbora za valjev« sko okrožje v Ubu, minister Lukinič go« vori na zboru v Aleksi ~u. Minister Lu« Mussolini predložil nov volilni red OGROMNA SENZACIJA V RIMSKEM PARLAMENTU. — PRVI VOLILNI RED SESTAVLJEN PO ANGLEŠKEM VZORCU. — OPOZICIJA VZTRAJA NA ABSTINENCI. ...... , Rim, 20. decembra. Na današnji popol-1 Pri ekstremnih fašistih Mussolinijev k,nič bo nosi.ee samostojne demokratske dansk. geji po?Iani#ke zbornice je minist> ! predlog ni naletel na najbolj« Sprejem, ".ste v Nišu. V skopskem okrožiu bo po« gki predsednik Mussolini nastopil narav-i Poslanec Bianchi je ostro kritiziral novi stavljena enotna lista Narodnega bloka. ^ g gen7acijona|nim predlogom. Zbor-! predlog. Giolitti in Orlando sta se kazala. Da se končno uredi vprašanje srezk.h nica je ra7pravIja|a 0 proračunu justič- jako zadovoljna, zlasti Orlando, ki trdi, nega ministrstva. Po govoru ie vstal Mus- da je iz-el ta predlog po njegovem pri-solini in predložil zbornici predlog radi spremembe volilnega zakona iz decembra leta 1923. Novi načrt volilne reforme se vrača na kandidatur NRS na listi Narodnega blo« ka v Marihoru sta bila od izvršilnega od« bora NRS pozvana v Beograd dr. Ravnik in dr. F. Miiller. Vesti, da je zunanji minister Ninčič i odpotoval v London niso točne. Ker se argleška vlada strinja s francosko v svo« jih nazorih, ni za enkrat razloga, da bi naš zunanji minister potoval tudi v Lo.i« don. Njegov povratek se pričakuje z* jutri večer. enomandatskl sistem po angleškem načinu. Ožie volitve so izključene. Ministrski predsednik Mussolini je iz. zadevanju. OdI>or zbornične opozicije, ki ne zahaja na seje, se je zvečer sestal. |Turatti in Amendola sta ostro kritizirala Mussolinievo volilno reformo. Turatti je povdaral. da je to prejudicirano vprašanje. ker Mussolini sploh ne uiore laz-pustiti 7.t>omiee in ker ne more. kakor Uredba o novih dodatkih za invalide POVIŠANJE CELOKUPNIH INVALIDSKIH PREJEMKOV ZA 30 % DO 50 %. Beograd. 20. decembra, p V smislu I bine padlih vojakov. Ti bodo dobivali kot da hndo nove vo'llve r aPn,i' al) ma" špccijalno dokiado 30 odst. vseh svojih i -iu 1925 vr!S',e ie ,em zaknnu" dosedanjih prejemkov. I Predlog Mussolinija je napravil v zbor- Drugo kategorijo tvorijo 70 do 100 odst nici velikanski vtis. Fašisti so odobravali, invalidi, ki dobijo 40 odst. špecijalne do- opozicijonalci ter pristaš. Giolittija in razil željo, da bi se zbornica, ki se od- se je govorilo, proglasiti splošne amne-godi preko božičnih praznikov, sestala , stije. Odbor je izda! komunike, ki po-že 3. januarja namesto šele v februarju, j vdarja. da hoče vlada odstraniti javnost Zlasti naj bi se sestali ta dan zbornični j od svoje nezmožnosti, ker ne moro ob-odseki ter posebno odsek za volilno re- i vladati nevarnega položaj.%. Opozicija formo. Kakor s? doznava. bo novi volil- 1 smatra, da se po tem predlogu morami in ni zakon sprejet v najkrajšem času. tako politični položaj fašistovske stranke ni svoječasnega ministrskega sklepa je ministrstvo za socijalno politiko izdelalo uredbo o povišanju prejemkov za invalide, v katere svrlte je bil določen kredit 100 milijonov Din. Po tej uredbi bedo prejemali invalidi nove poviške po treh kategorijah. Poviški so izračunani na podlagi celokupnih invalidskih prejemkov, invalidnine in draginj-ske doklade ter znašajo 30 do 50 odst. do-sedan ih celokupnih prejemkov. Prvo kategorijo tvorijo invalidi do 60 odst. nesposobnosti ter vdove odn. rod- klade, končno bodo prejemali najtežji in validi 50 odst. špcci alne doklade. spremenil. Sklenila je. vem hoteli najp.-ej glasovat, prof predlog čil novo uredbo i^nančnemii ministru predlogu. V opoziciji se gorori. da ima opozicije. morEl pa so na znamenje Mus. 'L ^i Ud° K^r^rin"' ta predlog d 1 verzi ven značaj, ker hoče soliniia oddatim svoje glasove za demisi. ročil ter je upati, da se bodo nove invalidske doklade v najkrajšem času nakazale. Sredstva za izplačilo so v iinančiiem ministrstvu že pripravljena. 22.000 Pogajanja z Italijo Beograd, 20. decembra. Sem je došel 'šef naše delegacije za pogajan'a z Italijo, i Vašemu dopisniku je izjavil, da razmeji- predlog dlverziven značaj. Mussolini z njim odvrnil javnost od I jo. Med glasovanjem je prišlo v zbornici škandalov, ki prihajajo v ' fašistovski j do burnih scen med opozicijo in fašisti, stranki na dan. 1 se bo tiskalo božične številke 'Jutra*, ki izide v izdatno povečanem obsegu v sredo zjutraj. Insert nte, ki se hočejo v tej bogato lliistrovani številki *Jutra* priporočiti občinstvu, opozarjamo, da sprejemamo ogiase obvezno samo še pondeljek. Razkol med češkimi agrarci Praga ">. decembra, s. V republikanski stranki, ki jo vodi ministrski pred- j 11, j.» » . • r 1 j 1 tev v Sloveniji še ni defenitivno zaklju- sedtiik Svelila, je sedaj prišlo do razmočena. O tem vprašan u se je razpravlja- la. o katerem se je že dal. časa govorilo, lo na konferencah v Benetkah in Rimu. Bivši predsednik senata Pr^k jn posla-toda ker se je dr. Ninčiču mudilo v Pariz, nec Rvchtera sta včeraj sporočila izvr-se je vprašanje definitivne razmejitve Silnemu odboru republikanske stranke 7" odgodilo. Doslej je dovršenih in parafi- tn stranke mal.h kmetov da sta se po v, ranih devet kon.-encij. med katerimi je temeljitem preudarku odločila izstopiti najvažnejša velika konvencija o prometu iz stranke ter ustanoviti novo stranko I _ . ... . * ___i :--~ ™ ./v.il-oc nntLLn norrnrn.l Španska nesreča v Maroku Pariz, 20. decembra, s. Položaj španske armade v Maroku je od dneva do dneva kriličnejši. Primo de Rivera, ki se je hotel za božič vrniti v Madrid, je podaljšal svoje bivanje ter se bo šele jrinunrja vrnil v glavno meslo. Tetuan je v veliki nevarnosti, ker ga od vseh strani ogrožajo uporniki. Od vzhoda je promet v T.mger prekinjen. Uporniki pridobivajo dnevno na terenu. gah visokega študija, toda ravno tako je res, da jezik starih Rimljanov ni pregnan, temveč njegovo učenje le reducirano na njegov praktičen pomen. Onim pa, ki menijo, da mora jrr.d 150, Londo« 470.93, Pariz 539. Curih 19.2825, Rim 427.75, Dunaj 0.1412, Budimpešta 0.13628^ Narodni blok in NRS v mariborski oblasti PISMO RADBCALSKEGA PRVAKA DR. PERA MCLLERJA O DOLŽNO-STI NRS NAPRAM NARODNEMU BLOKU. •Narodni gospodar« prinaša v svoji Itevilki z dne 18. decembra 1924 poročilo u zborovanju glede vprašanja samostojnega. oziroma skupnega volilnega nastopi v maritiorski oblasti. Da bo »Narodni gocpodar», ki je last gosp. Ta vč ar ja in gosp. dr. Ravnika, njego- go volilcev NRS v mariborski oblasti vetra svaka, ter redigiran mogoče od skupnega svaka obeh lastnikov, gosp. fitefanoviča, o mojem govoru neresnič no |K>rtičal. sem pričakoval in bi niti ne oa je odločno mnenja, da bo NRS, če je nosilec liste gosp. dr. Pivko, mnogo prej dobila enega aii dragega srezkega stah zaradi njegove popustljivosti. In mu povedala, da so ljudje, ki bf bili pripravljeni žrtvovati v prid fašizma celo njega samega. S fašizmom na vladi Je pač zvezano toliko osebnih koristi, da bi tisti, ki jim je do njih. tvegali celo preko Mussolinija tudi novo šentjernejsko noč in meščanske pokolje, samo da si ohranijo svole koristi! Mussolinijeva postojanka je podmini-rana po njegovih lastnih pristaših! je, da ljudstvo v svoji masi v zadnjem moineMu sledi rajši krepkejšim volilnim paroiam. kakor pa subtilnim strankarskim diferencam, ki v no radi že kupljenih knjig, Sestanek je postajal bolj in bolj živahen. ker »o duhovi za latinščino in 8em imel daljši govor v dokaz za to, «da sem tndi za državo«. Jaz mislim, da na tem zborovanju ni bilo treba komurkoli dokazovati, »da je tndi za državo«, posebno pa tega ni bilo treba meni povedati v daljšam govoru, ker je moje politično in javno delovanje gotovo najmanj tako odprta knjiga, kakor je to eventualno pri gospodih, ki «o zagrešili to poročilo. Zato mora tndi to poročilo samo ne samo nn tiste, ki so'bili navzoči in ki znajo ločiti resnico od laži. napraviti naj-lnbši utK temveč tndi na vse tiste, ki niso bili pri zborovanju in ki poznajo tozadevne akt"rje. Tn opomba mora vzbujati pri vsakem čut. da je napisana iz same zlobnosti in ie popolnoma naoačno. sedanjem 1 nr0fj n;ej postali ve^no bolj razhur-boju nimajo pomena. Po mojem mne-jje,,;. v splošnem nemim je nato prednju ljudstvo sploh ne bo razumelo, za-; ^FMlnik gosp. Bež^k zaključil sestanek, kaj nastopita v mariborski oblasti !o-ine cja bi prišlo do kakega glasovanja. MnssoHnijev poTožaj tega sem prepričan, ?teva poleg tega že znana ? Ginetla ? ? ? ? ? ogrožen? tr. Rim. 18 dccembra. Koncentrični osen) zbornične in sena-tr.ve opoziciie proti ministrskemu predsedniku Mtissoliniju postala od dne do dne močneiši In bombe, ki jih mečeio Aventinci na fašizem, so vsak dan večjega kalibra. Aferi bivšega generalnega rav natelja varnostne službe in vrhovnega poveljnika fašistovske milice, generala De Bona, proti kateremu je senat kot! šlo. Klcrikalci se še vedno trudiio. da ni najvišji sodni dvor uvedel formalno pre- obnovili pogai.inia. — Iz krogov Mest Iskavo zaradi sokrivde pri umoru poslan- nega odbora NRS v Ljubljani nss prosi« j ca Mattcntt'ja, 'e sledila afera poslanca io za konstatacijo, «da se NRS seveda in zborničnega podpredsedn ka Oiunte. kl ne udcežuje pogaiani z opozicionalnirn Politične beležke -j- Klerikalna volilna intriga v Ljubila? ni. K našemu poročilu, da se pogajanja za »protirežimsko« kandidaturo v Liub« Ijairi, pod katerim naslovom bi se klerikalci radi izv ekli iz zag3fe, nadahujeio. smo prejeli še sledeče informacije. Na zadniem skupnem posvctovaniu, katerega so se ude!eži'i klcrika'ci, narodni so-cia'isti, Puclievi kmetijci, Peričevi «socU< listi« in na brzo roko «ustsnov!tcna» «d." vidovičevska grupa« gospodov, ki spi' dajo v ožji prijateljski krog dna. R*v> riiharja, je bilo končno r.a klerika'ni pr: tisk sprejeto kot natboijše, da se povani kot skupnega kandidata g. Davidoviča Ostra nasprotstva pa so nastala glede namestnika. En del ie bil za drja. Perica, brez katerega socialni demokrati ne gre-io na nobeno skupno listo, večina se ie izrazi'a z hi *a na zahtevo državnega pravd- naših severnih kraiev. je pa ItZenl na-; f «va- zhnrn,ca '"'>«,,a k<;< naroč.telja stop naravnost težki strankarski greh,1 dcianskega napada na sedanjega posl. ker bo pri ločenih listah tertius gau ?l)a' fa ^ f^l?' ^ dens poslanec Schauer. M" P«.dpredscdniširno omenil v zlobnostjo, ker kaže že to. da dotično stališče ne bo pravo. Meni je šlo pri tem zborovanju in gre še vedno zn na-Selno vprašanje, če je priporočati radi kalni stranki v mariborski oblasti, da gre v boj popolnoma samostojno. a!iLvoj,,m ?0voru pri zgoraj navedenem pa je z orirom na vse okolnosti v Inte-1zborovanju in me niti »Narodni go-po-resu NRS. da se radikalni volile? držijo j dar«, niti moji protigovorniki niso pre-s' lugoslovenski katoliški škofie Srebrnič, \kšamovič. Jeglič. Vsekakor pa taki kom plimenti, kakor je v gornji, lahko prav dobro pos užiio v posebno priporoč''o. -(- Naivne informacije iz Slovenije ie pričel priobčev,- tj zigrebški dnevnik <7.a-?reber Tagblatt*. Ne vemo, kdo mu iih pošilja, obžalujemo pa. da jih redakcija lako brez kritike objavlja. Pri tem se ii opefovano dogodijo prav neprijetni ma-lerji. Tako je pred par dnevi objavila prikrit, a oster napad proti samemu lastniku tZagreber Tagbiatta . . .> -j- »Slovenčeva« francoska poročila, škofovo glasilo poroča, da so m. dr. »fra« 'nazonsko organizirani« dr. Kramer, čr. žerjav, dr lludisnvlievič itd. Izvedel e to, kakor pravi, iz francoskih poročil. Do« sedaj smo poznali frazo «po francosko se posloviti«: klerikalno glasilo ie našlo novo: «po francosko poročati«, kar oči« vidno znači «sc debelo zlagati«, kar rad: vzamemo na znanie. V osta cm se po >tatrdi'u škofovega list« klerikalci frani« zonskih !ož prav nič ne bojijo. Tako prav. Saj se celo nainai-neišsmu kleri« kalnemu backu že preneumno zdi, d« ..Domoljub« cbiavha strahovite člackc o Irarnazonski opasnosti. V sedanjem boju ne gre toliko za pa in sem jaz radi tega prepričan, da '".f."'" f"3-'1"'«.«11 stroga strankarska gesla, ki ločim bedo za radikalno stranko več znlegli dJia it,al,)an^e ^'f!: kl * b,!a. d°" eventualiio NRS od JDS ali od drugih glasovi, ki bodo oddani sknpni listi." i r- strank, ki so tndi za državno in naci-f Res pa je. da sem omenil.'d. nikakor 'a z^li^kZ jonalno edinstvo, Se •ji. Ko je bilo treba potegniti novo borz« no koncesijo iz žepa, se jc pa pokazalo, dr so klerikalni agenti le — farbali. Po padcu svojega režima so klcrikalci pre varane gospodarske kroge vlekli z dru* go lažjo. Rekli so, da je minister Spaho koncesijo žc podpisal, a njegov nas'cd* nik jo jc zaprl v miznico ter jo drži nazaj. Kako to, da je dr. Spaho konccsi> jo puščal v miznici? Cc jo jc podpisal, zakaj jo ni takoj tudi izdai in zakaj je j čakal, da preje sam odide iz ministrstva? To so klerika'ne tainosti, katerih ni težko razumeti. Za vse to dclaio sedaj odgovornega — ministri Žerjava in g. Je> iačin baje pri drju. Žerjavu ni našel no« I enega razumevania. Res je pa sledeče: Ko je bil prošli teden g. Jelačin pri ministru 2erjavu, mu ie slednji rekel, da arabskih upornikov. Ilm Saud. je vkera-zastopajo gotovi beograjski gospodarski ko! v Meko, ker so se pogajanja med Liuliljančauim najedj pritjuoljeua kccaičarja Kdaj pridela Pat io Psiachon zopet v LJut»Ssno? Po svetu — Ihu es Saud zasede! Meko. Vodji državni savet pritožba radi nezakonitosti uredbe, prošnja na ministra prosvete. da odloži izvršitev reforme, do-stanek starišev in druge publike radi kier ne bo rešena ta pritožba ter korwS-nredbe, s katero se uvaja reforma v no prošnja na ministra Žerjava, da in-prvih dveh razredih realnih gimnazij in tervenira pri ministru prosvete. realk. Na se.esmi. (Ropot iu med- , skj pokolj.« Listu je celo znani kremon- I Žerjav govoril in tudi pisal finančnem-) , na konferenca v Maroku da razpravlja potegovat tudi bktif .Jeglit, (točim g.i prj klerikalnih ženskah.) | slci huj-kač. posl. Far:nacci, predobrosr- minist-u dr. Stojadinoviču. — To jc res« 0 novem položaju. Ziinnnii minister takrat, ko so v Avstriji gnjavi i naso , pr((f § t u r m opozarja, da reforma j čen in namigu.e, da je samo ena osiba, niča. «S'ovenec« naj raje obsoja popolno Chamberlain je odgovoril, da se nikakor materinščino nikdar nismo vide.i na nj jz Mpti;( ^e štiri leta je na programu ' ki Je dovolj bojevita in drzna, da bi mo- nesposobnost tigrovskih poslancev, ki ^ ne more izraziti o vseh mo?oč;h šte-javnih shodih potegovati se za pravi- jn nar0,n,a jp [,j|a ju|ija t. objav- | g|a izvesti, kar je v sedanjem položaju niso za Slovenijo prav nič dosegli, ako: j viinih komhinacij. ki lahko nastanejo, ce s.ovenskega j»>zika. . ljena. Dr. Korošec jo je tik pred šol 'treba fašizmu, a ta oseba da je daieč ravno so imeli celo ministrstvo pod svo« i vsekakor pa je rnnen;a. da nemirov, ki stop krškega škofa Srcbrniča proti žup niku don iMati Mi ovčeviču in nastop Sestanek je otvori! in vodil dvorni 3kinl |,,tom llkinj| Krivda leži na me- onstran morja. Gre pač za sedanjega gu-svetnik gosp. B e ž e k. ki je raztolma-: njanju režima. Reforma je nujna in ; vernerja v Somali i. bivšega poslanca Oe čil pomen sestanka. Mesto, da bi po-j pametna. Mesto latinščine se bo pred- i Vecchija. ki Je znan po svojih krutostih dali o i>erečem vprašanju svoje uteme- V!:(Jni več MČi]a materinščina. »Dajte ' in je prav zaradi njih moral preko mor-Jjeno mnen.je strokovnjaki z ene, ka- ; ml:tčen za kandidata na listi samosta!mh peto gimnazijo, nato pa trgovsko aka- j tinščine. ki je v štirih letih dosegljivo.1 pa gotovo ni. Ce ne drugače, pa naj bi! demokratov. Don Miioševič je si. domijo v Pragi, kjer je bil eden naj- zadostuje za realno gimnazijo popol najbrž vsaj opozorila Mussolinija na ne-.mcraval kandidirati na davidovičevski .i« boljših dijakov baš radi latinščine. Med noraa. To [lotrjujejo tudi izkustva na zadovoljstvo, ki vlada v fašlstovskih vr-lsti za Krk « Kastav, toda kakor to zna-vojno se je izognil fronte s tem, di ae je oglasil za tolmača ruskega jezika ter osta! do konca vojne v taborišču. Radi njegovih ruskih zvezkov, ki jih je pisal kot šolarček. so ga Avstrijci smatrali za nisofila. Njegov oče je na Krasu še krave pa sel, on pa mu je bvaležem. da ga je dal v latinsko šola Seli. da bi tudi njegovi stanovski tovariši trgovci, a tudi obrtniki bili bolj izoraženi, za kar meni. da je r>otrehna latinščina. Tudi za bodečo Trgovsko akadi-mijo v Ljubljani ie treha dijakov ■ latinsko izobrazbo. Vprašal je: »Ali naj naši otroci vidijo Trojanskega konja šele v Kin u, Ahilovo peto pa na stari krami?« (Medklic: Trojanski konj in Ahilej »ta bila Orka in ne Latinca:) Govornik opozarja na »polovičarsko znanje povojnih abiturijentov*. ki da nam je škodovalo in nam ge danes škoduje v weh poklicih. To da je reraica, _ _ ii ja a« mora nihče utajiti —, . , 1882 jo komando. Sedaj pa naj dr. 2crinv dc- so izbruhnili v španski coni. ne more ia čudeže ter popravlja grehe klerikalnih prezreti nobena evropska velesila, naj-ministrov. J manj pa Francija, ki 'e na^lj interesrra- -f Separatistični žkofje in jugosloven« nrl v severni Afriki. Za en krat pa '' ski duhovniki. Splitska radičevska «Mr« obstnia potreba vmešavanja dm-ih vntska Riječ« navdu*cno pozdravlja nj« ropskih držav v dogodke v Maroka. Sujni, svila«ti lasfe. po rednem umivaiyu glave t „EIida" Shampoon om — Veliki iztrredi v popskem parlamentu. V poljskem parlamentu je prišlo v petek do velikih izgredov, radi katerih ie bila seja ponovno prekinjeno. V prote«t proti preklicu doscdnn'e koncesije sicer na« prodaio monopolnega b'aga, vs!cd česar bi ostalo najmanj 30 000 žulovskih tr-— vcev ti rez kruha, so najprej vsi židovski poslanci zapustili *e:no dvorano. IX» velikanskih škandalov pa je prišlo, ko je bila z glasovi nacionalistov, sklenjena odprava imnnitPte za več nktaiinskih poslancev in enega komunista, tikrajinci in komunisti so zapeli komiitii*ti."no himno in nato istotako zapustili zbornico. — Bo} r.rotl drapinii na Poljskem. Da zasigura prebiva tet vu zadostne n^nr.Jine živil in drugih dnevnih p-rtreMčin. je --Menila pol:eka vlada v »vrh« dvi?«eja kmetijske in indnstriVke prodnkH^ in nrpprečenia izvoza imrnovanih pr»lrre-tov v inozemstvo, zvišanie gotovih do-«edan'ih izvoznih pri»toj1iin. na dmgi strani pa ie dovolila svoboden uvor gotovih prpdmefov. Tako so bile odpr*r-IJene uvozne p-i»tefb:ne r.a rfrnn in p**-nično moko. za riž pa znižane. Za rt, pSenico. moko, oves. ječmen, otrob«, »lrtdkorno peso. mast in stimre koj« to bile izvozne pristoHiine zvišane. m lje Predbožčni korzo Ljubljana, 20. decembra. Decembrski dnevi tonejo naglo drug za drugim. Nekam svečano se umika letos starikavo staro leto. Pokazati se nam hoče še enkrat v vsem svojem sijaju, da odide potem v večni arhiv, prepuščajoč svojemu nas'edniku, da opravi, kar zahteva pozimski zakon narave. Predbožlčnl korzo vlada že teden dni in v njegovem znamenju je tudi splošno razpoloženje l.udstva. Polni radosti, otroškega veselja in nežnosti so ti dnevi. Sai prinašajo rojstvo, novo življenje, spomine na mladost, nekdanjost. Kamorkoli pogledaš, vse te opozarja, da je Božič pred durmi, bohoten in razkošen, poln darov. Tudi Ljubljana je spravila letos na trg vse, prav vse, kar si more zamisliti človeška in še prav posebno otroška domišljija. Izložbe so polne krasnega in mamljivega blaga, povsod previudu e božič-ra sezona. Naravnost diviti se moraš, odkod toliko nakopičenega bogastva. Gospodar vseh gospodarjev pa je seveda vojvoda Dinar. Toda ta vsemogočnež ni' vsem enako naklonjen. In odtod tudi jako' mešano razpoloženje ljudstva. Dragocene ko/uhovine, dlvne plesne obleke, zlatnina, srebrnina, najraznovrstnejše avtomatične igrače, Zeppelir.i, nebotičniki, električne železnice, ogromna električna kolesa, vsega. česar poželi božično srcc, jc več kot v izobilju in po uilcah zbrane božične promenade z zanimanjem opazujejo razkošje po izložbah. Vse je izmodroval ljudski Uboj nacionalnega borca sredi Strumice Makedonski komite je pričel ob srbsko-bolgarski meji zepet razvijati jako živahno teroristično akcijo. Pred par dnevi so bolgarski komitaši sredi Strumice ubili zaslužnega narodnega borca, Panto Jane-viča. Panta Janevič je bii letos predsednik pocerske obč>ne in je z več navdušenimi nasprotniki makedonstvujuščih organizacij v strumičkem okraju organiziral energično akci o proti komitašem bolgarskega četniškega vojvode Vandeva. ki sc ga nekega večera počakali v bližini njegove nov na postaji preko 16.000 kg premoga. Ob priliki aretacij glavnih ptičev pa so prišie na dan še vse zanimivejše stvari. Družba je bila dobro organizirana in Je kradla ne samo premog, marveč tudi razno žito in moko in sicer na škodo Žitnega zavoda. Da so tozadevne poizvedbe dobro napredovale, je temu na.več služila ženska — ljubosumnost Tome je ime! namreč priležnlco Jerico D. s katero je živel v konkubinatu že nekaj let. Nekega dne pa so Tomca očarale lepe oči mlade vdove, s katero se je kmalu tako Intimno seznanil, da ga je povabila nekega večera na svoje stanovanje na Tržaški cesti. Zato pa je zvedela tudi Jerica, ki jc čakala svojega ljubimca celo noč na vasi in ga napadli iz zasede. Ranjeni Pan- j njjviCi v fižolu nasproti hiše m ga zjutraj ta s le zdrudil na tla in ni dal od sebe j ko e odhaial iz hiše, naoadla z bridkimi nobenega znaka življenja. Misleč, da je : očitki, z jokom in stikom. Obenem pa se mrtev, so se komiti nato umaknili čez j je *e porajala v njej maščevalna misel meio. Janevič ie bil takrat sicer težko ra- j jn zagrozila mu je, da *vse naznani«. Na njen, vendar pa je okreva! in nadaljeval > podlagi te grožnje se je neko noč začelo nato še brezobzirnejši boj proti makedonskemu komiteju v strunskem okraju. Makedonski komite ie rad; tega razpisa! nagrado za njegovo glavo. Janevič je bi! končno prisiljen, da ic zapustil svojo domačo občino in se stalno preseli! v mesto Strumlco. Tam je s svojimi prllate!i; nadaljeval zapečeto delo in organiziral več akcij proti bolgarskim komitaškim tolpam. Izvoljen je bil končno tudi za predsednika sreskega udruženja za boj proti komitom. Sredi de!a ga je pribit-.la smrt. V soboto popoldne so se atentator i ne-opaženo vtihotapili v Strnmico in sredi mesta z revolverjem ustrelili svojega sr- Stalern smrečnem gaju v Zvezdi se blišče •otroška očešca, poskakujoč radosti ln ve-SžIJa. Sai te Božič pred durmi in za sve-tonlkolajskimi pošastmi so se zaprla tež-'•3 železna vrata. Brezčutne* si ako se ne raduješ z mladino, ki odhaja ponosno z drevesci v rokah domov In gleda v izložbe kakor v tisoč in eno noč. Kaj jim bo prinesel Jezušček? Obleko, konjičke, punčke, mašince, puške, rožičke, hišce. vozičke. Bogato obtoženi vozovi so pripravljeni. Kje se bodo ustavili? Povsod bi morale vladati veselje v božičnem kor- 7M. Z bliskovito nagiico hite mimo nas zadnji dnevi, ki nas še loč! o od sv. večera, ko se pripelje z božičnim korzom težko pričakovani in veselo zaželjcni Božič. Veliko bo neskaljenega veselja, še več pa tihe, pritajene bolesti v srcih onih. ki ne bodo mogli ustreči nedolžnim, a dragim zahtevam svojih Ijubčkov. ? Binetta ? ? ? ? ? • t * • um za užitek človeštva. Do čez noč na- dites:a nasprotnika P;.nto laneviča, nakar so pobegnili v neznanem pravcu. Občni zbor društva sta-oovanjskih najemnikov Včeraj zvečer se je vršil v dvorani Mestnega doma IV. občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov, ki so mu prisostvovali tudi delegati podružnice iz Celja in Jescnic. Navzočih je bilo okoli 200 oseb med njimi pretežna večina gospodinj, ki so kot varuhinje in oskrbnice domačega rgnjišča pokazale še največ zanimanja za pereča stanovanjska vprašan a. Društveni tajnik je podal izčrpno poročilo o int-.nzivnem delu v preteklem letu. Društvo izkazuje 3^05.73 D:n premoženja. Predsednik ;e kritiziral poslovanje stanovanjskih oblasti I. in II. stopnje, ki se po njegovem mnen;u le preveč ozirata na hišne posestnike. Ort.cnla! jc bedo onih, ki stanujejo zasilno v vagi nili In v interesu splošnosti zahteval, da zgra di država potrebna poslopja za svoje urade in nameščence, da tako vsa deloma razbremeni in olajša položaj ostalega ljudstva. Celiski delegat Koren je svetoval, d.i naj najemniki z ozirom na grozeče uki-njenje stanovan skesa zakona zahtevajo od vlade šestmesečno podaljšan <• znkr.m Jadranska Straža Deoemiierska številka ugledne naše revija »Jadranska Straža« se s tem oddol- j s posebno naredbo, dočim je sedanja na- žuje &a.ši vojaki z ozirom na njeno odlično vlogo pri osvoliojenju in obrambi r. a šega Jadrana Zaključena letošnja številka »Jadranske Straže« objavlja med drugimi naslednje članke: Silvije Alfire-v:č sNašoj vojsci«; S. Kneževič »Kakovi hU bili,«: L. vitez Lovrič »Naši dobro-voljci u prošlom ratu«; A. Kovač »Veličina srpskog vojr.ika«; dr. Ljuderit Pivko »Stranica iz povijesti rušenja Avstro-r^arskec: čiane.k »Iz naše ratne uiorna-riesi-, S. Kneževič »Jedan herojski puk«; S. Alfirevič »Prosvjetni rad u vojsei«; nadalje izčrpno poročilo o prveni sestan-delegatov glavnega odbora »Jugoslovenske ?traže« v Zagrebu. Izmed fotografičuih reprodukcij orne-cjanio zlasti uspelo sliko prestolonasled-Petra, mnogo slik iz vojaškega in dob?ovo!jskega življenja, o boravku ameriškega admirala Andrewsa na našem primerja, razen tega portrete dr. Ljudevita Pivka, Luje Lovriča, A. Kovača. Kneževina in mnogo fotografičnih posnetkov o krstni slavi vojne mornarice v Gružu in Boki Koiorski. »Jadranska Straža« je s to številko iz Toničevega hleva v hiši št. 2. pred Igriščem. prepeijavanje različnega blaga v drugo skrivališče, ki ga is nudila neka hiSa v Mestnem logu. Ženska pa je počasi vse zvedela in seinpatja v spominih na nezvestobo svojega Ijuhčka komu kaj zinila. Cez čas pa. ko se e vse to pomirilo. je zvoz i Tome skrito blago nazaj na prejšnji prostor prrd Igrišče. In tukaj le policija, ko je imela zbranih dovolj podatkov, zaplenila celo skladišče koruze, ovsa, ječmena in moke. Istotako so našli velike množine takega blaga ludi v omenjeni hiši v Mestnem logu l.iferant vsega pa je bil komplic družbe, hlapec Žitnega zavoda Anton Babnik. ki ie odpeljaval žito iz obeh skladišč tvidke na Dunajski cest' pri Mfllileisnu in iz stare pred lnlce. Bil ie dovol predrzen, če premislimo, da je pred mesci i s p..močjo dveh tovarišev naenkrat odpeljal 2o vreč žita in sicer med opoldan^k-m odmorom. Večino blaga ie družba oddalala nič hudega slutečim izvoščkom in drugim voznikom. Živeli so seveda sijajno. Držali in menjali so si dekleta, prirejali v njihovi družbi izlete s fijakarji In avtomobili v okolico: Laveico, Vič, St. Vid, Posavje itd. kier so «cehali», da e bilo veselje. Izvoščke so navadno plačevali kar z ov-sem. Babnik m Tome pa sta se lagala, da dob vata oves od nekega trgovca iz Škofje Loke, drugič z< pet od nekega železničarja. ki ga pripePe iz Banuta. Poleg te vrste trgovine se je Babnik pečal so-sebno tudi s prodajo moke, ki jo ie odnašal iz skladišč. Oddajal jo je kar ccle vreče raznim ženskam za plačilo v gotovini ali v «!iiibezni». Najboljše odjemalce e imel menda v Zeleni jami. Bil ie pri izvrševantu svoje «trgovine» skrajno predrzen in v svesti si popolne varnosti, je enkrat naicl celo Izvoščka G., da ga je čuka! pri skladišču na vogalu Miklošičeve in Pražakove ulice, mu naložil v kočijo dvakrat po par vreč moke in se peljal ž njo k neki stranki. Policijsko je ugotovljeno, da so izro-pali tatovi Zituemu zavodu: 83 vreč ovsa, 7 vreč ječmena, h velikih vreč moke in 3 redba vlade veljavna samo do I. maja. vreče koruze. V afero pa je radi sumlji- j Film sa staro In mlado! Bagdadski kalif js naslov velike orijentalske pripovedke t 6 dejanjih katero predvaja od danes 21. do torka 23. t. m. Kino Ljubljanski dvop Predstavo ob nedeHah ob '/,11-, Sn '/,&., 6., V,8. ln 9. Ob delavnikih ob L, V.6., '/„8. m 9. nri. še prav prešerno in Izzivajoče ponašala in smejala občinstvu. Krivdo na umoru Zlahtič doslej baje taji. O najdenih košarah z Miklovlm biagom je na primer trdil, da mu jih je nekdo prinesel, češ naj jih nekaj časa shrani. Danes popoldne pa le bil Žlahtič prvič zaslišan na mariborskem sodišču, kjer vodi preiskavo o tem najstrašnejšem umoru, ki ga doslej pozna Maribor, sodnik dr. Mihelič. O drugem morilcu Ciču, ki ga pobllže pozna L.ubljana, prinesemo prihodnjič kratek opis. Mariborska policija Je izdala tiralico za Clčcm. Kako je bi! čevljar Miki umorjen. Sodna obdukcija trupla čevljarja Mikla, katero so našli na nekem gnojišču, je ugotovila, da je bil Miki umorjen naravnost na zverinski način. Morilci so mu vrgli najprej vrv okoli vratu In ga hoteli na ta način zadušiti. Očividr.c pa se jim ie še pravočasno izmaknil in iztrgal iz zen v Mariboru, odkoder je bil prestav« Ijen za nekaj časa v blaznico v Feldhofu, ker je simuliral blaznost, po prevratu pa so ga avstrijske oblasti zopet izročile V mariborsko kaznilnico* Kot 25'letni fant, pob iivijenja in hre» penenja, je izvršil nepremišljen zločin, ki ga ie pahnil iz čioveške družbe, kot 42» letni mož sc vrača v nove razmere —» s'cp in skoro nezmožen za življenje, po» trt na duhu in pohabljen na teleau. Tra» gika čkrvešketfa življenja... Dopisi MOSTE PRI LJUBLJANI. Naš dični to-pan Oražem je s predsedovanjem nu zaupnem sestanku dr. Koro&ievih klero-ro-publikancev ie otvoril volilni boj. Predpriprave za volitve vrši sicer že več let, ker si skuša vzgojiti popolnoma nevedno generacijo. Znano je namreč, da si Šteje rok. Nato so ga zločinci zahod!!, toda j v posebno za^ugo dejstvo, da je preprečil Miklu se je bržkone zopet posrečilo uteži! ustanovitev mežčaaiko šole. Da pa tudi Končno so ga pobili s kladivom. Na za-; na2oriio pokaže, da hoče obdržati %vojo hodni stran! barake se nahajata dve s; 0bfc-.ne v temi, ie poskrbel da si morajo krvjo napolnjeni luži. iz katerih je raz-1 Vii M n;s0 s n)jm ^dovoljni, na lastn« vidno, da le ranjeni Miki od t3m steke! i broške montirati na uiici električne luči. še kake štlr! korake naprej, nakr.r so ga i v evojem prevnetem delu za vzgojo no-morilci potolkli in mu razbili lobanjo. Na- j ie p riše1 tako daleč, da sodai z to so ga odvlekli za noge, tako da se je j „jial skupaj vsi tavamo v popolni temi glava drsala po tleh. 2$ korakov daieč do gnojišča, k er so na površju izkopali plitko Jamo in potem v njo zagrebll truplo nesrečne žrtve. Se sedaj se vidi, da ie trava v dolžini 25 m tamkaj vsa okrvavljena. Na gnoju Je opaziti tud! še ostanke možgan. čeravno so Miklovo truplo že v četrtek popoldne prepeljali v mrtvašnico v Pobrežie. Mizarski mojster Zlahtič Iz Ptuja, ki so ga z njegovo ženo vred pripeljali v Maribor, odločno taji vsako krivdo. Ugotovi eno pa je. kakor smo že včeraj poročali. da so čevlji, ki so jih orožniki našli na licu mesta, t j. v Miklovem stanovanju. last Zlahtlčrvega pomočnika Cl-ča in da so bili izdelani v kaznilnici v Mariboru, v kateri je Cič prestal svojo triletno kazen. Zahteva! je obenem, naj država pritisne vegu nakupa zapleti nih nebroj oseb in je b.lo dosedaj iz; ršemh že 43 aretacij ttnsora v Studencih na banke, da bodo dajaie stavbnim konzorcijem brezobrestna pesojila za zidavo j -- S pTkTafki'debat! je b!!a zvišana člana-1 P^eiska Va O Zverinskem rlna za ptihodnie leto na 24 Din. di čiin znaša pristopnina I Din. Prispevki so tore; naravnost malenkostni. Maribor, 20. deccmbra. Sledile so volitve in je bi! izvrljen sle-i t z preiskave proti mariborskim moril-deči odbor: Vencajz, Bcguš, Podboj. La- cem ne moremo ničesar podrobnejšega vrič, Gale, Kovačič. Tomažin, Zupane, poročati iz umi ivili razlogov, ker je dru-Pokovc in Jagodic. Zborovanje je konča- gi morilec Cič še vedno na prostem in lo v najlepšem redu. j najbrž prav marljivo čita o svojem zve- I rinskem umoru v Studencih pri Mariboru. ! Iz Ptuja izvemo, da jc Cič ob prihodu V Z^ificGI | orožnikov k mizarju 2lalitiču še pomagal gjll iskati sumljivo blago pri njem in nato " ! nesel najdene košare z orop^nim blagom Liubliana. 20. decembra, na ptujsko sodišče. Sele naslednji dan so sc mu zdela tiu na Bregu pri Ptuiu vendarle Kini se Zlahtič in Cič nasledn e jutro, ko sta prejšnjo noč pomorila Miklovo družino, podala z naropanim biagom peš do lioč in od tain z jutranjim vlakom odpeljala proti Ptuju. Stopila pa sta vsak v tm Kino Ideal predvaja dano xadnjt dta Konigsmark V pon lelieV 22.. t«>rek 23, (sredo norma) in četrtek 2-V t. m. družitma drama v 7 de-jaujih iz tišjih krogov v Sest strašnih dni L?ni posnetki i< New Y.irka, Pariza i« Khfitnsa P.i-etiuo pr tresljivi eo pri'.«ri, ko a;a dva u ludt £l<>veka v »treskih jarkih test dni živa pokonana. Po šestnajstih letih Velike tatvin« zavofiu Poročali smo že podrehne e o številnih aretacijah tatov, ki so kradli na škodo tovarne Reich premog kar na debelo in ga nato prodajali raznim prekupčevalcem, ki so ga oddajali nato naprej posameznim strjnkam. Med glavnimi so bili takrat prijeti: hlapec Avgust Marenče, (Slep iz kaznilnice). Maribor, 19. decembra. V zadnjem tednu so mariborski listi objavili prošnjo podpornega društva za odpuščene kaznjencc, da bi pripomog i z darili, kaznjcncu Superju, ki po 16 !e> tih popolnoma slep zapušča kaznilnico, da si nabavi kitaro. Tega kaznjenca smo že omenili prej pol letom, ko smo poro« čali o šolskem zaključku v kaznilniški šoli in navedli, da je bi! kliub slepoti p.-av dobro orientiran v zavodu. Poizvedeli smo o njegovi usod: in do> znali, da je kaznilnico pred nekaj dnevi a r le" pre v roča" i n" je" nato brez stedu~iz- I že "pustil in Ja mu ie podporno dru. inil. Ugotovljeno pa je že tudi. da sta stvo da'° 300 Din P°dpore, ker je pros. nja na javnost ostala skoro rrez o!:olskeg8 društva mludisko igro »Cndožne g06li>, ki je nad ' vse pričakovanje dobro izpadla. Vsi igralci so bili brez izjeme kos svojim vlogam in čudili smo se točni izgovorjavi, sigurnemu nastopu in krhanju mhirlšh dilr-tan-tov, mod katerimi je nekaj prav fevrst- bi so bili to dolga pa v življenju kaznjenca! Koliko zgodovinskih Izprememb ie nastalo v 16 J cib moči. Pa tu-ii novinci letih, ki jih je Supcr preživel za zamre« , pot prvič na odru — veselo vzbujajo upe. ženimi okni! Koliko je on sam v tem ča« j — Pred igro so se vrstile štiri deklama-su doživel! | cije, med odmori je pa pridno oviral dru- Starejši Mariborčani se še spominjajo < 5>veni tamburaški zbor. Prireditev je bila porotne razprave meseca septembra leta i riobro obiskan«, igralci pa so bili rteiežni 1908.. pri kateri se je sodilo o Francu živahnih aplavzov, s katerimi je občinstvo Superju. Bil jc obtožen in od porotnikov ] vede o hvalc-žno radodarno. — Mislimo pa, soglasno obsojen radi zločina umora svvv j (ja g^ največja zafcveJa za vse uspehe ie ljubice Tereziie Vogrinčevc. Bi! je pekovski pomočnik v Gradcu, kjer je od nekega železničarja zvedel, da mu bnic njegova ljubica in nevesta ni zvesta. Brzojavil ji je, naj ga gotov dan priča* kuje pri popoldanskem brzovlafcu, ker jo namerava priti obiskat Ta obisk je posta! usodepoln za nio in Šuperja. V najlepši slogi sta preživela večer in sta v neki mariborski gostilni tudi skupai prenočila. Njena sestra, ki je bila ves čas v družbi »zaročencev« ni opazila nič nenavadnega, ko pa se je prihodnje ju« tro odstranila, jc Super ustrelil svojo ljubico z revolverjem, ki ga je prinese! ' in smo vsi s velikirc zanimanjem sledili s seboj iz Gradca, da je bila takoj mrt> 'zanimivim i:va;anjem govornika, belimo va, nato pa pognal Se sebi strel v levo ea čim-.rej :opet videti v svoji sredi. — oko. Vsleid poškodbe je oslepel na obe FšokoI je dobil zadri; čas v osebi br. Ver-oči popolnoma. j ka kaj agilnega ČlaJii. Samo par mese- Pred porotniki se je zagovarjal t I ju* cev je šele pri nas. p3 se nem je s spojki bosumnostjo in je trdil da sta oba sk!e ' marljivi učiteljici sestri Cirmanovi, ki tna z vso vestnostjo pripravita ln, vodi Sokolove mhtdinske igre. BOŠTANJ OB SAVI. Dne 1. t. m. je imeio naše sokoisko društvo Miklavžev večer in to po zaslugi ku!turpo-prosv-e!-nega odseka, gdč. cčiteljice Anke Čelna rjeve. ki -ic s sodelovanjem svojih affilnih sest- r nabrala po vasi mnogo darov, ki jih potem nmi».lil Miklavž. rnS vrli br. Franjo Dobovfek. — V nedeljo, 14. t- et- pa je poč:.ct:I ir. prof. Fr. Dolžan, ki je predaval o postanku sveta. Sokolska dvorana jc bila nabito polna. nila skupno smrt, kar pa je bilo zelo neverjetno. Bil je obaojea na smrt. pomi* loščen na 20 let tezse ječe in poznc.c še amnestiran. tako da je po 16 letih TfTistil Hi'mll":~T Prvotno i« služil ki« delavnostjo že vsem pre.v priljubil. Da. nas pa v telovadnici pozimi ne zel«. n«m je podaril g. Jakil, la*tnik boštanjske •rraščine, snhih drv. Pr?.- prisrčna me hvala za to. V kratkem se lopet oghuii- Domače vesti QU1ETA NON MOVERE? Zanimivo je opazovati pred volitva-sai, kako se z nasprotne strani vsaka Baienkost izrablja, in če tem bolj vsa ka resnejša reč. Sedaj je n. pr. šolstvo trumf. Ce so stari frankovci po zakonu penzijonirani kot univerzitetni profesorji, je to skandaaall Ko sb leto popreje bili drugi od sedanjih »protestantov« odpuščeni proti zakonu, se ni nikdo zmenil. Ce se sedaj v srednjih Solab omeji stara nerabna latinščina, — generacije »o si želele tega pametnega ukrepa, — protestirajo nekateri etariS. pa Se mnogo bolj Dalmaciji se prihodnjo pomlad otvori nov seismološki zavod. * RazlastPev varažilinskega Starcsa gradn. Varrždinska mestna občina je že pred dvema letoma skušala doseči sporazum z lastniki Starega gradu glede od- i kupa. Grofje Erdodv na prodajo niso pristali, vsled česar je mestna občina za-' htevala razlastitev tega posestva, ker rabi Stari grad za kulturne insliluciie, zem- j Ijišče okoli gradu pa za naprnvo mostne-i ga parka. Ministrstvo za agrarno reformo je razlastitev dovolilo in tako je upati, j Trgovini in industriji! DruStvo trgovskih potnikov ln aaatopnlkov aa Slovenijo dobiva dnevno pritožbe od svojih flau<'3ivlja, da oekvalifieir&ne moči takoj odpaate io poskrbe za pravden nadomestek. 7fi»* Prosimo vse interesente, da se v primern potrebe vedno obra<"e.:o na gornje društvo v Ljubljani, Gradišče 17/1., ki jim bo vedno nudilo najboljše moči. M otrok že ve ia M mama m. da o®!® je pni iM Jlir. ■— Izkopan« človeška okostja v Mart« boni. Pri postavljanju odra, s katerega se bodo danes novi zvonovi potcecili v stolp stoine cerkve, so pri kopanju na« leteli dclavci zopet na človeške kosti in tudi cela okostja. Kosti so se nahajale komaj 20 centimetrov pod površino. Ka« kor znano se je na tem mestu do leta 1783. nahajalo mestno pokopališče. a— Hijene. Po umoru čevljarja Mikla so neznanci, najbrž domačini, vdrli v dclavnico umorjene rodbine Miki io po« kradli razno tam shranjeno bl«go » vrednosti ned 1000 Din. a— Mestno .opališče bo radi prazni, kov odprto te dni že v pondeljek. torek >n sredo od 9. do 19, potem pa šele od jO. dalje. Dame! posestnikov sin Justin Verdel iz Kopriv-ne. Zlikovcc je oddal na njega strel iz samokresa, krogla pa mu je k sreči samo obdrgnila suknjo sprednjega prsnega dela. Po strelu je napadalec priskočil k Verdelu in mu zadal z nekim krivim predmetom, najbrže nožem, dva sunka. Napadenec pa se je znal lopova otresti, nakar je ta neznanokam pobegnil. * Proti razpokam boli na rokah in licu je najboljše sredstvo cMELOlJSINE»-kre-ma. Lekarna Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1. 8461 Liutil snranom najboli priljubljena komičarja Msj pridela Pat in Patachon zopet v Lubljano? nih Šolah v mariborski oblasti. Na osnov-' 8e »^va povoljn* zn mestno ob-nih šolah v mariborski oblasti je razpisa- v starem g™*111 se urerfl mes!nl nih večje število učnih mest v šolskih . okrajih Celje-mesto, Celje-okolica, Gornja!* Oticrski dom v Novem Sa.bi pogorel Radgona. Gornji grad, Konjice, Kozje, Sv. IJ oficirskem domu v Novem Sadu je v Lenart v Slovenskih goricah. Ljutomer,, ^tr'ek zlu,rai ^.bruhnil Pozar m je celo Mareaberg, Maribor-mesto, Maribor-okoli- : P<* "Pje pogorelo do H. V sredo zvečer ca, Ormož, Ptuj-okolica, Rogatec, Slovenj- ?e }? * of.cirskem domu vršila proslava gradeč. Slovenska Bistrica, Šmarje, Šo-: kraljevega rojstnega dne: zabava je tra-štani, Vransko, Prevalje ter v prekmur-1 Ja,a '1o dveh z'u,rai- n°rT"1Pvf' se. da je skih' srezih Dolnja Lendava in Murska : J™« nas,al kratkega stika na odru. Sobota. Prošnje je vložiti za vsako učno ! Poz',rna bramba 'e v krrlkem času mesto posebej najkasneje do 3. januarja 1925. Razpis je objavljen v 119. številki »Uradnega lista*. • Poročil se je včeraj v Ljubljani gospod Anion Žlajpah, monopolski uradnik, z gdč. Josipino Obedovo. Rilo srečnol • Smrtna bosa. V Ljubljani je umrl v petek g. Henrik Coiran, polkovnik v pokoju, svak g. polkovnika Teodorja Dreni-ga. Bil je v Ljubljani znana oseba in je užival splošno spoštovanje. Pogreb bo v pondeljek, ob 14. iz Knaflove ulice št. 4 na pokopališče pri Sv. Križu. — V Frnn-kolovem je preminul dne 19. t. m g. Dominik Bezecšek, trgovec in posestnik. Pokojnik je bil jako skrben oče iu umen gospodar ter vrl narodnjak. Zapušča vdovo in 9 otrok. Pogreb bo ob 3. popoldne. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel • Josip Rp.dk o vič +. V Zagrebu je umrl v petek v starosti 65 let g. Josip Rndko-vič, ustanovitelj in predsednik zagrebškega velesjma. Pokojnik se je izučil rez-barske obrti in si je s svojo solidnostio po 35 letnem delu pridobil toliko premoženja, da se je mogel umakniti v pokoj. prihitela na lice mesta In pričela energično gasilno akcijo, vendar ni bi'o >eč mogoče rešiti poslopja. Škoda še nI ugotovljena. • Nevarna fa'lnska dr:«?ba pod ključem. V Mežiški dolini je bilo v zadnjem čr.nt izvršenih mnogo drznih tatvin in vlomov, tako v Prevaljab pri kmetiisM zndrird. v Hribernikovi gostilni in v Plešivčnikovem mlinu; tudi v Kolliah in drugod so talovi z veliko vnemo vršPi svojo obrt. Po i i' ! gem se je prevaljskim orožnikom te dni j posrečilo, priti na sled tatinski tolpi in i ujet! tri nevarne tičke. Kolovodja tolpe I je bil 29 letni Ivan Vrečar, ki je pobegnil iz ječe v Celju; krepko pa sta ga podpirala Karel Prislovnik in njegova žena Ujeli so jih v Marenbergu. ko so vsto-ili v vlak in hoteli pobegnili proti Mariboru. Vsi trije so tatvine že priznalL Domneva pa se, da so imeli še več pomagnfev. * Samomor z veronalom. V Zagrebu je predvčerajšnjim visokošo'cc Dušan Urošcvič iz Beograda izpil večjo dozo veronala in kokaina, hoteč izvršiti samo« tvor. Sosedje so ga naš'i v sobi, ko se je zvijal v smrtnih krčih. Prepeljali so bo'nico, kjer so mu izprali želodec. Svoječasno je bil markantna polilična i " ....... osebnost in nad vse ngileu član srbsko-i a M^ Prepozno: Lrosev.c jc kma.n hrvatske koalicije. Najkrepkejši njegOV «n»rl. Trup.o prepeljejo v Beograd politični korak je bil, ko je bil na splošno samomora }e baje ncsrecna l>»' željo zagrebškega prebivalstva soglasno: ' izvoljen za predsdenika nadstrankarskega ' odbora, ki je zadal potem madžaronščini amrtni udarec. Radkovič ni bil akademič-no naobražen, bil pa je nenavadno bistroumen. Bil je med ustanovitelji Zagre-bačkega Zbora in spočetka t udi njegov predsednik. Da so se zagrebški velesejmi po vojni tako lepo razvili, je v prvi vrsti njegova zasluga, ki je znal voditi podjetje na strogo solidni bazi. Podlegel je arteriosklerozi. • Bank« Ba božični večer 84. t. m. ves dan ne poslujejo. • Usmiljenim srcem, etadiju tuberkuloze, prosi pomoč njegovi deci, ki v hudi zimi Irpi veliko pomanjkanje. Pošiljke je nasloviti: Pranja Kočar, Trata 25 pri Skofji Loki. • Rezervnim oficirjem. V il> važnih vprašanjih, sc vrši na praz« r.ik sv. Štefana oh po! 10. uri v Unionu. c— Gremij trgovcev v Celju naznanja da ostanejo trgovine z galanterijskimi m luksuznimi predmeti v nedeljo dne 21. decembra odprte, ostale trgovine pa za« prte. — Načelstvo. u—' Od šentjakobske JDS. (V ravna« rje naprednim Sentjakobčanom zlasii j iokolom). Ko se ie te dni pobirala letna 1 članarina za Šentjakobsko « trnovsko Ciril « jMctodovo podružnico v znesku i 3 Din in se jc pobiraicc oglasil tudi pri mo« 1 karju in trgovcu Josipu Bahovcu na Sv. i Jakoba trgu, ga jc ta osorno zavrnil, češ ! da «za napredno svrhe ne da ničesar«, i Tudi je te besede napisal ra list. Treba jc to pribiti in javno poudariti, ker tr« i govino mokurja Bahovca prav pridno ! poscčitio Sokoli in člani Scntinkobskcga naprednega društva, mesto da bi kupo> vaii pri naprednjakih. Naj živi g. Baho« vec samo od klerikalcev, katerih dru« štva bogato podpira, naprednjakom pa naj zapre vrata, kadar mu bodo zopet vsiljevali dobiček. u— Nad 21.000 knjig. Ker je v naši zadnji notici o šentjakobski knjižnici pu« motoma izostalo nekaj stavkov, jo ob« javljamo šc enkrat. Ob izidu zadnjega imenika jc izkazoval zapisnik: 35f9 slo« venskih, 784 srbohrvatskih, 416 čeških, 122 ruskih, 342 italijanskih, 373 franco« skih, 133 angleških, 25 csperantskih in 6203 nemških knjig. Vseh knjig pa inta knjižnica v prometu nad 21.000, ker o'o» stojajo zlasti slovenske beletristične knjige v 3 — 15 izvodih. Tekoči mescc imajo stranke stalno izposojenih okoli 7000 knjig. Dnevni obisk te nedvomno največje privatne knjižnice v naši drža« , vi znaša 100 — 160 strank, ki si iiposo; j dijo 500 — 800 kniig. u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Josip Svete, pekovski pomouiik, 51 let — Blaž Sokllč, občinski ubožec, 70 let. — Josip Mehie, rejenček, 26 dni — Fran Suštcrši«, užitkar, 62 let. — Josip Sline, občinski ubožec, 43 let — Peter Krisch, zasebnik, 84 let u— Na tuj račun se je hotel okoristiti 21'letai delavec Rudolf Debevcc, stanu« joč na GUncah št. 59. V odsotnosti svo« je stanodajalke Ane Hlad se je polastil razne njene zlatnine in srebrnine. Poleg tega ji je vzel Se 500 Din gotovine, tako da znaša skupna škoda 3225 Din. Qnc 18. t. m. je bil Debevec na orilavo eo« seodinje aretiran, vendar ni priznal tat« vine. Medtem so pa našli v drvarnici njegove v isti hiši stanujoče matere pod pragom zakopanih 400 Din in se je ugo> tovilo, da sc jc nahajal Debevec maicc pred aretacijo tudi sam v kleti. Bil je predan sodišču. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bi.i prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 izgred, 1 prestopek kaljenja nočnega miru. 1 prestopek hoie po žclcznici. 1 pres'opek nedostojnega vedenja, 4 prestopki cestncga policijske« ga reda in 3 prestopki prekoračenja po« licijske ure. Aretacije so se izvršile tri in sicer: 1 radi prestopka pijanosti in 2 radi beračenja. u— Dotičnik, ki jc ujel v petek po« poldne mlado p'co barve s črnitni lisami in verižico, se prosi, da jo privc« de. oziroma naznani svoj cenj. naslov. Dcžman, Gosposka ulica 4/11. u— Drsališče S" fllrije ob Celovški ccsti bo ob povoljncm vremenu danes, v nedeljo ccl dan otvorjeno. Ledena plos« kcv je obnovljena in popolnoma itglaje« na. Garderoba, bufet, drsališče na večer razsvetljeno. u— Silvestrov večer ljubljanskega So« kola v telovadnici v Narodnem domu dne 31. t. m. obeta izredno zabavo, kl bo zadovoljila vsakogar, ki se žeti v smehu in veselju posloviti od tekočega in v najboljšem razpoloženju pričeti no« vo leto. Priprave za prireditev so v pol« nem teku. pestrost programa, v katerem prevladujejo izbrani komični nastopi, bo zadovoljila tudi najrazvajenejie posetni« ke. Resni telovadci so za ta večer prepu. stili glavne vloge priznanim komikom, čarovnikom in čistim pevskim grlom. u— Loutkovč divadlo Českoslov. Ob« ce v Ljubljani hraje v nedeii 21. t. m. •Viinočni pohadka« (Božična pripoved« ka). Začatek v 16 hod. Vstupni dobro« volnč. 3558 u— Sokol L priredi tudi letos svoj obi« čajni «Silvestrov večer« z lepim in bo« gatirn sporedom. Podrobneje o priredit« vi poročamo v prihodnjih dneh. Zdravo! u— Tvrdka J. Maček, Aleksandrova cesta 5t. 12, prodaja vsa oblačila ea go« spodc in otroke do božičnih praznikov pa znatno znižanih cenah. 20*2 u— Vsakovrstne vožnje, preselitve, ku« rivo in drugo prevzame in oskrbi najhi« tre;e in po solidnih cenah Komar Loj« ze: Krakovska ulica št 13. 20821 u— Plesni odbor ljubljanskih maturantov naznanja, da se vrši prihodnja ples« ra vaja namesto dogovorjenega torka 23. dec., že v pondeljek 22. dcc. ob pol 20. uri. Prosimo točnosti! 3561 u— Najlepša predpustna prireditev ie bil v Ljubljani vedno oTrgovskl plcs»,^:l sc vrši zopet v soboto dne 24. januarja 1924. v veliki dvorai.i hotela Union. 3562 u— či po sobah. Radi vsega tega je ogrožen r lasti pričetek poslovanja oddelkov za trgovino ln ofcrt, ministrstvi za šume in rude, prosvete in socialnega skrbstvu, kar bi zopet bik) v veliko 6kodo mariber« Mi oblasti zlasti pa Maribora. Nulkpša prilika 2a božično presenečenje Imate v krasni izbiri izgotov-Učnih družabnih toalet: koncertnih in plesnih, damskih kot dekliških. Zadnje pariške novosti Cene vsakomur dosegljive. MODNI ATELJE M. SARC Ljubljana, Kongresni trg 411. iz Celja e— Smrtna kosa. V Celju je umrl » petek dne 19. t m. Otto Leeb, upokojeni glavni davčni preglednik v 68. letu starosti. N. v m. p.l e— Redna aeja celjskega občinskega odbora se bo vršila v pondeljek dne 22. t. m. ob pol 19. uri. Na dnevnem red-j so najnujnejše zadeve iz posameznih od< sekov. Ker mestni zastop vsled novih volitev in konstituiranja novega občin« skega odbora dalj časa nI deloval, se nakopičilo jako mnogo dela. Proračun« ska seja se vrši v prvi polovici januarja. e— Dijaška kuhinja v Celju ima svoj redni občni zbor v pondeljek, dne 22. t m. ob 17. uri (ne ob 18., kakor 6c je prvotno objavilo) v posvetovalnici Celi« ske posojilnice v Narodnem domu. Na dnevnem redu je poročilo odbora in slu« čaj nosti. e— V koncertni kavarni »Centra!* v Celju se vrše od 1. do 10. januarja vsak večer umetni, pevski, in baletno » komič« ni plesni večeri, pod vodstvom opernega pcvca tenorista g. direktorja Aleksandra Dobrohotova. Nastopijo razni ruski oper« ni pevci in pevke ter priznani baletni plesalci in plesalke. e— Tatvina koles. Rečnemu mojstru pri celjskem arezkem poglavarstvu gosp. Plctersku je bilo dne 13. t. m. ukradeno iz veže gostilne Majdič v Levcu kolo št. 117.198 znamki- «WaIfenrad->, vredno okoli 2W0 Din. Z.ve ščuhB, tiappi, belice i. dr« kakor tudi avefto morske rib« se bodo prodajal* m' na plbjem trgu "« v torek ia sredo prdi beličem vca dan. — Cene aizke. — N« debelo p< pu«t. 7*40» Iz Primorja • Smrtna kosa. V Šmarjah pri Ajdovščini na Vipavskem Je umrla gospa Lucija vd. Oruntar, rojena Poljšak. Pogreb pokoinlce se ie vršil v soboto. N. v m. p. • Smrtna kosa. V Dolenji vasi je dna 17. decembra preminul Anton Franlčič. večletni župan In posestnik lstotas:. Pc-kojnik Je bil povsod priljubljen in ostav-lja dva sinova ter dve hčerki. N. v m. p. • Promocija. Na tržaški trgovinski univerzi je bil te dni promoviran za doktorja gospodarskih in trgovinskih ved g. Robert Dckleva. Čestitamo! • Žrtev vojnega streljiva. V torek zjutraj je nabiral 3 ka je prva ženska, kl je dosegl.i to čast na imenovanem zavodu. Naše čestitke! " Občinske volitve v Kanalu na Goriškem se bodo vršile dne 2H. decembra. Značilno za postopanje upravnih oblasti je posebno dejstvo, da volitve šc sedaj niso razpisanel • Nova trt t v vojne granate, žrtev vojnega streljiva v g-.>rijo al: cbUko. : obredi. Obraz si pokrivajo s posebnimi Po mukapolnem štiriletnem potovanju krinkami, ki so svojevrstne umetnine, preko dežele King-VVilliama in kanadske- j Knut Rasmussen je hotel svoia razisko-ga polotoka Kent-Peninsula se je Ras-1 van a nadaljevati še v Sibiriji. Toda bolj-mussenu posrečilo odkriti izvor Eskimov j ševikj so oprezni. Ko je dospel v Nomo, v Barren-Oroundsu, ki jim je odtod sle-1 mu jc R„Verner v spremstvu petih ogrom-dil v kraje, kjerkoli žive različni njihovi nih strUžnikov in policijskega nadzornika rodovi. Med njimi si je nabral nad 20.000 fotografskih snimkov, etnografskih, arheoloških. zooloških in botaničnih dokumentov, razen tega pa si je skrbno beležil njihove pesmi, običaje in pravljice. Kljub temu, da si je pomalem prisvojil sporočil, da je v deželi sovjetov tudi znanost privilegirana... In Knut Rasmussen se je moral ukloniti. V zadoščenje pa mu je laliko, da je obogatil znanost z dragocenimi etnografskimi in geografskimi prispevki in ne- precejšnje znanje jezika domačinov, je številnimi fotografskimi dokumenti, ter včasih vendar zašel v nemalo nevarnost. Tako so se mu Eskimi severne Kanade in Aljaske, ki še nikdar niso videli Evropejca, ob njegovem prihodu postavili po robu oboroženi do zob. Moral je odložiti vse orožje in dvigniti roke, da je ušel preteči smrti. Drugič so mu nastavili past. Dočim se mu je množica žensk bližala s prijaznim obrazom, so planili zavratno nanj oboroženi možje, hoteč ga ubiti. Po- Predsednik Doumergue na aeronavtični razstavi da je začrtal pot, po kateri bodo poznejši raziskovalci mogli ponesti kulturo med nekultivirane in barbarske rodove, ki pa so inteligentni in dostopni za civilizacijo. Kateri jeziki se največ V Parizu je bila nedavno otvorjena velika razstava aeronavtike, ki nudi pre« gledno sliko dosedanjega razvoja in da« našnjega stanja v zrakoplovstvu. Kakor znano, je Franci ia v zrakoplovstvu še vedno na vodilnem mestu na vsem svetu in uspešno konkurira celo z gigantsko ameriško industrijo. Umevno je, da gre stremljenje vseh francoskih krogov za tem, da si ohranijo to ne samo častno, ampak za Francijo iz varnostnih ozirov tudi izredno važno pozicijo. To je tudi med glavnimi nameni sedanje razstave. Iz razstavljenih aeroplanov se jasno vidi francoska tendenca, razširiti čim bolj za« govore Angleži pravijo, da je njihov jezik svetovni, ker ga med kulturnimi narodi največ govore. Da je temu res tako, dokazuje dejstvo, da je govorilo leta 1800. le 20 milijonov ljudi angleščino, leta 1890. že III in danes 170 milijonov. Več kot deset odstotkov ljudi na svetu ima angleščino za matirinščino. Ce gre takq dalje, bo leta 2000. govorila četrtina vsega prebivalstva na našem planetu angleško. Zaenkrat govori kitajščino veliko več ljudi ki.t angleščino. Danes ceni o prebivalstvo Kitajske na kakih 420 milijonov. Kitajščino bo pa treba najbrže v .tekmi za prvenstvo na tem polju izločiti, ker je za evropske jezike pretežka. Razen angleščine in kitajščine prihaja kot eden najbolj razširjenih jezikov ruščina v poštev. Prebivalstva Rusije je nad 100 milijonov. Njihov jezik pa govori tu- j di mnogo milijonov Azijcev, tako da lahko rečemo, da govori okrog poldrug sto milijonov ljudi na svetu ruščino. Pa tudi ta jezik je razmeroma zelo težak, in zato si bo težko pribori! svetovno prvenstvo. Prej je bila francoščina nesporni svetovni jezik, je pa zadnja leta precej nazadovala v tem pogledu. Leta 1801. ;e bilo kakih 31 milijonov ljudi, ki so govorili francosko. Takrat jim je bila nimanje za to moderno prometno sred. ; skoraj enaka Rusija in le za en milijon stvo in ga popularizirati. Zato je razstav, i šibkejša Nemčija. Španščino je takrat Ijcna ccla vrsta modelov, ki izgleda v i govorilo okoli 26 in italijanščino 15 mili-primeri s starimi zračnimi velikani skoraj | ionov ljudi. Tikom 120 let se je število kakor igračka, so pa vendar polnovredni 1 Hudi, ki imajo francoščino za materin-aeroplani. j ščino, pomnožilo le za eno četrtino. Da- Zanimanje za razstavo je seveda nes je kakih 70 milijonov Nemcev, 50 ogromno, obisk zelo veiik in to tudi iz Špancev, 40 Francozov in 30 mili.onov inozemstva. Kmalu po otvoritvi je po« , Italijanov. setil razstavo, ki je nameščena v Grand I Španščina je danes oni jezik, ki se po-Falais, tudi predsednik republike gospod leg angleščine najhitreje širi, ker je glav-Doumergue. Na naši sliki mu baš raz« ni jezik južnoameriških držav, čijih prebi-kazuje mornariški oficir nov mode! valstvo se zelo hitro množi. Pa tudi v hydroaviona. I srednjih in južnih državah Severne Ame---I rike je španščina zelo razšir.ena. I 4 leta brez spanja Španska zdravnika Cutierrez in Finedo sta predložila te dni medicinski akademiji v Madridu v presojo čuden slučaj. V provinci Burgos živi v vasi Monteci!!o gospa A. Baranda, ki že štiri leta r.e spi, pa tudi ne je in ne pije. Dr. Cutierrez je preiskai ženo pred štirimi leti in dognal, da gre za akutno vnetje želodca. Svojcem bolnice je rekel, da Baranda ne bo več dolgo živela. Kako pa jc bi! zdravnik presenečen, ko se njegova bojazen tekom cclih štirih let ni uresničila. Baranda vegetira dalje. Laliko govori in dobiva le od časa do časa injikcije, da blaži svoje bolečine. Njeni nohti in lasje so kljub pomanjkanju vsakršne hrane popolnoma normalni. Bolnica lahko diha brez težav. Ta zanimiv slučaj prisku e že več tednov knnzilij zdravnikov, ki ugotavlja, da bolnica ni bila niti trenotek sama in da ni dobila razen in ekcij fostoronala prav ničesar vase. Zena pravi, da nima nika-kega požclicnja po jedi ali spanju in da jo le včasih žeja. Prebivalci okolice obiskujejo pogosto to čudno bolnico. Včasih je toliko obiskovalcev, kot bi romali h kaki svetnicL Samuel Gomners Kakor smo že poročali, jc v Zcdinje« nih državah umrl Samuel Gompers. vodja delavskega pokreta in predsednik Zveze i scvcroameriških strokovnih organizacij. O življenju in delu Gompersa smo že govorili, danes objavljamo še sliko tega velikega delavskega prvoboritclja. Mustafa Keval pa?a Diktator in reformator Turčije. V »Matinu« čitamo zanimivo pismo ge. Titayne o vtisih, ki jih je dobila o priliki poseta Angore. Kemalove prcstolice. Naj ga podamo tudi našim čitatel em. Storila sem par korakov po razorani kameniti cesti, in že se je pred mano odprla ogromna pušča, ki se začne takoj onstran borne Angorske oaze. Kakor daleč sega oko, povsod sama pustinja, in le tu pa tam moti monotonost pokrajine samotna karavana vclblodov. Sredi te pustinje pa se dviga tnala nova stavba — poslopje Angorske narodne skupščine. Vstopim, hodnik, stopnišče in že sem na tribuni za publiko. Poleg mene stoji ženska z dvignjenim pajčolanom. Njene naličene oči so tolike kot dva velika diska. Na moji desni bradat mož neutrudno prebira velik molek iz samih jantarovih (Bcrstein) kroglic. Iz dvorane prihaja k i meni gor nepretrgoma monotono mrmranje, vmes pa ono čudno rožljan.e, ki se čuje kakor udarjanje malih kamenčkov ob obali, ob katere udarjajo morski valovi. Muslimanski molki so to, nazvard nsbis; vsak poslanec ima v roki tak me-lek — tudi moj sosed ga ima — in ga neprestano prebira; odtod tudi ono čuJno rožljanje. Priznati moram, da se v tem ozra5;u nisem počutila preveč ugodno; ne vem, kako to, bilo mi je čudno pri srcu in nemir mi je vstajal v duši, in onim tam doii gotovo tudi; saj si nihče ne upa govoriti, prav kakor da jih je strah. Cudcn strah to! Odkod in počemu?... Nehote sem okrenila glavo in v hipu mi je bilo jasn'j; tam na desni je stal? postava, vsa razsvetljena od šopa žarkov, padajočih skozi okno, mogočna postava, ki je obvladovala vso skupščino. Ah, res je, Mustata Kemal nima na sebi ničesar temnega in divjega orientalskega kakor si mi predstavljamo Turke. Negibno je stal in se | z roko opiral na pre-gradc svoje lože, i obraz njegov, bled in resen, pa je bil | uprt v govornika. N egove oči so iljai*. j v tako jasni modrini, da bi sc razločile, j se mi zdi, celo iz tmine v noči. Nikakeg.. dvoma ni: on obvlada s svojim impozant-nim sugestivnim pojavom vso okolico. Kemal paša ni zgolj diktator, on je utelešena sila in moč, strahotna moč, ki z enim samim pogledom stre sleherno voljo. Govornik na tribuni govori na dolg'' rc široko, toda v njegovem govoru je neki/, ki vzbuja vtis, da so njegove besede priučene. Sicer pa se itak zdi, da ga nihče ne posluša... — Vašim poslancem r,i videti, da bi st kaj posebno zanimali za državne posle? vprašam malo pozneje, ko je bila sc a prekinjena, poslanca, ki sem ga .sreč;;!-na hodniku. — Počemu naj bi se razgrevali, mi odvrne nagovorjenec in na ustnih mu zaigra oni zlokobni usmev, ob katerem človek nehote pomisli na skriti smisel besedi, počemu bi se naj razburjali?... Rezui-tata glasovanja ne more nihče izpremc-niti, kajti zgodilo se bo, »kakor je pisano«. — Vaš fatalizem sega tako daleč? — Ne, toda v naši dobi se v Turčiji ne zgodi nič, kar bi ne bilo predvideno. Kdor misli drugače, dokazuje, da ne sklepa nu uspeh iz vzrokov. Verjemite mi, vloge v Turčiji so razdeljene prav dobro. Vidite vrata tam na koncu hodnika? Tam c biro Mustate Kemal paše. In med poslpnci, ki čakajo na avdijenco, je zastopana tudi opozicija... Razumete?... Mislite Ii, da je mogoče ne pokoriti se človeku kakor je Kema!?... — Verujem vam... Torej ta človek je zmožen vsega? — Res je, njegov naslov predsednika republike je v današnji dobi dokaj ni-čev... povem vam pa: če bi v Kemalo-.ih žilah tekla Neronova kri, bi bil Zitio-žen, da da požgati Konstantinope!, ta eentrum senilne civilizacije, ki ga sovraži v dno duše, in nihče bi ne ugovarja! niti z bescdico... Nič se ne zgodi, ne da bi on vedel brezuspešno :c tekati po ministrstvih in skakati v uradih, pa na; gre za vprašanje monopola, koncesij itd. Čakal boš tri leta in še ne bo odgovora. M!-riuta avdijence pri Ghazi paši in stvar ie uiejena. Ce on reče da. boste že naslednji dan dosegli, kar ste hoteli, č reče nc. pa vam nc preostane drugo kakor vdati se v božjo voljo in oditi. — A čujte, ta avtokratska moč je strašna! sem se nasmehnila. — Nikakor ne, madame, nikakor ne, kajti Mustata Kemai paša tli strankar. On izpolnjuje starodavni narodov sen. Stavi! si je za nalogo ustvariti v puščavi novo Turčijo, in ni se strašil postaviti nad preteklost,o križ. Uničil je verski vpliv Arkadij Averčenko; Kostja L Drugi otroci niso IjuMU tega malega, slabotnega otroka s prozornimi ličeci in prefndno razmršenimi, kostanjevimi kodri. Niso ga ljubili. Zakaj ne? Morda iz istega vzroka, iz katerega odrasli ne ljubijo onih svojih vrstnikov, Jco so podobni svetlookemu. otožnemu Kostji. Pri obojih ie različna samo starost. Njihova nepriljubijenost pa je j>o-vsod enaka. Otroci so si bili v svojem sovraštvu do Kostje edini in složni. Kadarkoli se je približal pe-stri skupini dečkov in deklic, fo ga podili z glasnim krikom in vikom: Kar pojdi! Izgini! Poberi se! Ne maramo te! Počakal je nekoliko, vzdihnil ter pričel z neodločnim in mehk;m glasom: — Pri nas je pa včeraj hišnik kopa] na dvorišču jamo za drevo, pa je naenkrat naletel r lonato na nekaj trdesra. Pogledali so in našli kosti, črepin.io in velik železen zaboj. Odprli so ga in v njem je . . . — Poheri se! Kar odrini, te ne potrebujemo! Ta nadlega lazi kar naprej tn naokrog . . . Vzdihnil ie zopet in je pokorno odšel, j 8edel je v drevoredu na klopico, ki jo je, gorko obsevalo solnce in se je pogrez-nil v premišljevanje. Poleg njega je sedel starejši gospod, ki je z zanimanjem motril otožno zamišljenega dečka. Potrepljal ga je s svojo težko roko po nežni glavici ter ga vprašal prijazno: — Kako ti je ime, mali? — Jimm . . . — Glej ga no! Ali nisi Rue? — Ne, Anglež sem. sir. — Tako! Kako pa. da tako dobro govoriš ruski? — Zbežala sva z očetom iz Londona, ko sem bil še čisto majhen. — Zbežala? Cesa ne poveš? In zakaj sta vendar morala bežati? Deček je uprl svoje zamišljene oči v nebo in je za hip sledil oblakom, ki so plavali v neizmernih višavah. — O to je 7.%p!etena zadeva, sir! Moj ofe je namreč ubil nekega človeka! Gospod se je stresel ves prestrašen ter se je nehote nekoliko odmaknil od otožnega d očka. ki je tako preprosto in iskreno pripovedoval tako strašne reči. — Človeka je ubil? 7akaj? — Ali veste, kaj je Oity, sir? — Kdo bi to vedel! No? — V Citv je hiia banka, ki obstoji še dandanes, tako zvana »Centralna Ho-landska banka*. Moi oče je hil tam nameščen. spočetka kot pomočnik, pozneje pa je po svoji poštenosti postal blagajnik. Nekoč ponoči, ko je urejal neke zapletene račune, je zagledal po-1 stavo, ki se plazila po hodniku v smeri proti blagajni, kjer so hranili zlato. Oče se je skril in je začel opazovati ... In kaj pravite, kdo je bil vlomilec? Direktor banke! Stopil je k blagajni, si napolni! listnico z zlatom in novčanicami in hote! haš smukniti iz sobe, ko ga je moj oče zgrabil za vrat. Oče je dobro vedel, da pade vsa krivila nanj. če uide ravnatelj. Obup je podvojil njegove moči. Nastala je borba, v kateri je oče lopova zadušil, še isto noč je oče pribite! domov, me pograbil, in v nekem čolnu sva se prejieljala čez Temso in zbežala v Rnsi:o. — Ti revček, ti ubogi! — .je rekel gospod sočutno ter potrepljal dečka po rami. — Kje pa ie tvoja mati? — Zgorela je. sir! — Kaj, zgorela? — Nekoč so londonski dečki polili na ulici veliko pod^-a.no s petrolejem in jo zažgali. Tisti hip pa je nrišla mimo moja mati. Goreča podgana je v svoji zmedi skočila pod materin plašč in minuto kesne>e je gorela moja mati kot plamteča bakla ... Otrok je žalostno povesil giavo in umolknil. Usmiljeni gospod pa je skoro I zaplakal nad nesrečo te sirote, ki ji je j bila usoda prizadela toliko gorja in, bridkosti . . . — Sirotica uboga . . . Pojdi, po-, peliem te domov, da se ne pripeti kaj j hudega. Jimm »e je skromno nasmehnil. | — Ne, ni treba, gospod. Nič hudega se mi ne more zgoditi. Poglejte ta talisman? Ta me varuje vsega slaliega. — Deček je [Kitegnil iz žepa lr*seuo piščalko in jo je pokazal sosedu. — Kakšen talisman je to? — Neka stara Tatarka mi ga je dala na Krimu. Stala sva takrat na visoki pečini nad morjem. Komaj pa mi .ie izročila ta tali-man. se je naenkrat s podtaknila, kamen ji je zdrčal izpod noge in iz ogromne višine je strmoglavila v morje. — To so pa res čudne stvari! Tukaj torej stanuješ? No. zbogom, Jimm, bodi srečen, dragi milčok! Jimm je urno stekel po stopnicah, gospod r« je še dolgo z zamišljenim pogledom snremlial nenavadnega otroka. Tako dctl°-o je stal tam. da je hišnica v volnenem jopiču stopila k njemu in ga vprašala: — Koga na iščete? — Nikogar . . . Povejte mi. kdo pa .ie ta deček, ki je pravkar stekel po stopnicah? — To je <*> •-'»icinov sin, Kostja. Zakaj pa vprašate? — Kai?! Ali ni Ang!e>ž? — Bogve. zaVaj nai bi bil Anglež?! Cisto navaden fantiček ie. Ali vas je sr>et nalagal? Moj Boig. koliko se trudi njegova mati z njim. pa ie vse 7aman. — Torej mater ima? In ona živi? — Seveda živi. Kaj na naj bi se ji bilo zgodilo? Toda fant ji koplje grob s svojimi lažmi. Ni ga večjega lažnivca j pod milim nebom. Vsa ulica ga pozna, I kakšen je. Bog se usmili! n. Kostja je moral dolgo zvoniti, predea, mu je odprla vrata sobarica Uljaša. j — Kost.ia, kje se pa vendar potikata I tako dolgo? j — Na ulici sem se zamudil. Našega hišnika Ptjepana je avtomobil porozil. pa sem gledal. Poglej, ali ni moj čevel.; zadaj krvav? — Kai. povozilo ga je? Stjepana? Do smrti? — Da. To je bi!o tako: Konii so se splašili. v vozu je bila krasna gospodi?- I na, Stjenan na se jim je vrgel nasproti, ■jih zgrabil za uzde . . . — No. no. Kostjenka. kai pa spet lažete: prej ste r"k!i avtomobil, zdaj pa govorite o konjih. Neprestano s? ?*-mišljuWe neumnosti. — Ne. to ni neumno?*. Grofica je rekla, da se poroči b S*jpp3nom, 5o ozdravi. — .Te že prav. Knr laži te naprej. Obed bo ves mrzel. Mama se je od-peH-da. stara gospa vas pričakuje. Zibate se na svo.iih tankih nogah, Je napravil Kostia tajinstven obraz in vstopil v obednico. — Zakaj prihajaš prepozno? — e» je kreirala babica. — Kod si se klatil? — že precf eno uro sem bil doli pri kallfata, postavil je rodbinsko življenje aa novo podlago, potolkel Je svoje sovražnike In razkrinkal neprave prjiatelje, kl so hoteli uničiti njegovo domovino... — Velik uspeh. res... Sogovornik me pogleda z nezapanjem. — To je šele začetek, gospa. Najtrše nas še čaka. Vidite, dežela je brez cest, brez šol, brez denarja, in moderna Tur-Sia Je še daleko v bodočnosti... A Mu-stafa Kemal bo stavljeni si cilj dosegel, kajti on edini je v to poklican, on samotar s svojo skupščino tu v puščavi, daleč od perfidnega Konstantinopla in intrigant-ske Evrope... Iz življenja milijarderja Morgana John Pierpont Morgan, oče današnjega lastnika znane svetovne banke Morgan & Comp., je bil dolga ieta veiik nasprotnik poslovnega življenja. Tja do svojega tridesetega leta se je zanimal edino za književnost in ni kazal nobenega zanimanja za trgovske in industrijske posle. Kdor je v tej dobi opazoval mladega Morgana. ta pač ni slutil, da bo skromni mladenič postal prvi bankir v New-Yorku. Rojen ,e bil leta 1837. v Londonu kot sin premožnega bankirja Julija Speneerja Morgana. Šolanje mladega Morgana, ki je bil dolo-ficn za vtrtJiielja nove podružnice v Ncw-Yorku, ni rodilo nobenega pravega uspeha. Visoka šola za trgovino mladeniča ni mogla navdušiti In odšel je na univerzo v Gdttingen, kjer se je posvetil matematiki Sele ko je oče svojega sina vzel energično v roke in mu jasno in točno razložil svoje načrte, se ie mladi Morgan udal in vstopil v novo osnovano podružnico v New-Yorku. Ker pa je bi! v poslovnih zadevah zelo nespreten. ;e pokvaril marsikatero k po kupčijo. Oče je uvidel. da mu podružnica ne prinaša pravih koristi In zato je sina poslal v neko zavarovalnico. kjer je postal vsled očetove avtoritete ravnatelj zavoda. Toda mladi Morgan je tudi to svojo kanji ro kmalu zaigral. Predsednik zavarovalnice le poslal očetu pismo, v katerem mu je odkrito povedal, da njegov sin ne bo nikoli napredoval, ker nima nikakega smisla za poslovne zadeve. Morgan se je vrnil k očetu in se kmalu nato v Parizu vpisal ? umetniško akademija Za časa svojiga bivana v Parizu, se Je mladi Morgan prvič zaljubil. V gledališču je spoznal krasno, a tuberkulozno devojko. Zaljubil se je, pozabil na dom, aa očeta, na poslovno življenje in sc končno oženil. Po poroki je z mlado ženo odpotoval na jug, da bi okrevala, a žc po preteku nekaj tednov je močno krvav-Ijenje iz pljuč ugrabilo živi ert.ie ljubljen! mu ženi. Iz žalosti je mladi Morgan posta! — bankir. Burno poslovno življenje mu Je končno utešilo veliko In globoko žalost Leta 1865. se Je oženil v drugič ln sicer s hčerko uglednega new-yorške-ga sodnika Tracjr-ja. Za doto je dobil lepo palačo in mnogo denarja. Postal je ugleden bankir, ki je bil na borzah dobro znan, a širokim krogom še vedno tuj. Nihče ni slutil, kakšne gigantske sile se skrivajo v tem tihem človtku, niliče nI slutil, da bo navaden bankir postal prav kmalu miliiarderska veličina. Toda 2e leta 18(>9. je Morgan stal v ospredju javnega interesa. Prvo veliko gospodarsko delo. ki ga Je Izvršil Morgan, le bilo saniranje železnice Albany et Susquehanna. V tej dobi so se v velikem obsegu gradile železnice, njihova aktivnost pa je bila minimalna. Pokazalo se je, da je le malo železnic sposobnih za življenje in da so druge izpostavljene neizogibni propasti. Tcdai sta dva zvita špekulanta Gould in Fisk skušala dobiti v svoje roke izvrstno železnico Albany et Susguehanna. Uprava se je temu odločno protivila in končno se je zatekla k Morganu za pomoč. Morgan je par dni premišljal, nato pa pristal. Sklicana je bila glavna skupščina, na kateri sta Gould in Fisk napela vse sile. da prodreta s svojimi načrti. Mladi Morgan pa je s spretnim manevrom dobil železnico v zakup in zmagal na celi črti. Poleg moralnega uspeha seveda tudi materija!- ni uspeh ni izostal. Od tega časa je mladi Morgan delal dan in noč za razvoj železnic v Ameriki. Izračunal je, da stoji 423 železniških podjetij s kapitalom 2 in pol milijard pred polomom. Proučaval 'e razmere vseh teh železnic in prišel do zaključka, da jih je malo sposobnih za življenje; na te je obrnil vso svojo pozornost Njegovi agentje so vsak dan kupovali velike količine delnic. Ko je dobil v roke večino delnic, je radikalno pomete! z vodstvom in ravnatelji, imenoval na vodilna mesta sposobne ljudi svojega zaupanja in železnice so bile v kratkih mesecih aktivne. Tako le prišlo kmalu lepo število železnic v Morganove roke in njegovi dohodki so postajali ogromni Delnice, ki jih je kupoval pred leti za bagatelno ceno, so predstavljale kmalu neprecenljivo vrednost Tako je Morgan z enim samim udarcem, z investiranjem razmeroma majhnega kapitala postal eden najvažnejših in najuglednejših ameriških železniških in finančnh magnatov. V Londonu in New-Yorku se je imenovalo samo njegovo ime. — John Pierpont Morgan je postal in ostal največji bankir Amerike in vsega sveta. Blagoslovljena rodbina Znano je, da tvori enega naitežjih francoskih narodnih p-or>'emov vpraša« nje nazadovanja porodov in ž njim zve« zano padanje števila prebivalstva. Dasi jc zgodovina pokazala, da se z umetnimi sredstvi ta proces ne da dosti ovirati in že celo ne docela ustaviti, se vendar francoska vlada trudi na vse načine, da deluje proti njemu. Tako nalaga n. pr. samcem ali rodbinam brez otrok mnogo težja davčna bremena, jim odreka voja« ške ugodnosti in siično. Na drugi strani pa nudi najrazličnejšo podporo rodhi« nam. ki imajo mnogo otrok. Vrhu tega razde i vsako leto okrog 300 nagrad po 30, 20 in 10 tisoč frankov najštevilnejšim rodbinam iz Francije. Letošnje leto sta dobila nagrado 10 tisoč frankov mlada zakonca Pichard. Imata sicer samo šest otrok in bi samo zato pač še ne prišla v poštev za nagrado. Odlčilno pa jc bi!o dejstvo, da ic srečni oče star šele 24 let, njegova ženka pa celo šele 23 let. Pri tej starosti šest otrok — to je že v edno priznani« in na« grade! Bilo hi ju vredno tudi drugod, ne samo v Franciji. šnjo dozo Igralskega talenta. V novinah Je čital samo objave smrti. Živel je zase z edinim ciljem, da kolikor mogoče zadosti svojim živinskim nagonom. Bil Je popoln egoist, zato tudi strahovito domišljav. Ko se je o procesu začelo na široko pisariti ;e profesorju Schultzcju v ječi samodopadljlvo izjavil: *Zdaj sem pa vendar slaven človek. Dosege! sem rekord umorov. O meni se govori po vsem svetu: v Ameriki, na Kitajskem, v Turčiji, povsod poznajo Haarmanna.*. Domišljavost njegova sega celo preko smrti. Njegova glavna želja Je, da mu na grob postavijo spomenik z napisom: «Hier ruhet Massenmčrder Haarmann«. Strašne je. kadar s takšno domišljavo naivnostjo govori o justifikaci i. Radu.ie se tega kakor kake slavnosti in želi biti obešen na javnem trgu ob navzočnosti tisočglave publike in filmskih operaterjev. Sedai se bo po vsem svetu nzvidelo in razznalo, kdo je bil Haarmann. Vč, da kot kandidat smrti ima pravico na poslednjo željo pred smrtjo; tudi v tem je samosvoj: želi čašo dobre črne kave, fino cigart in kos trdega sira. Zatem hoče izpregovoriti poslovilni govor in se hrabro povzpeti na morišče... A ni Haarmann tak junak, kakor se gerira. Nasprotno. Haarmann je strahopetec, boji se slehernega incidenta, besediči pa po mili vol I, da si preganja lasten strah. Haarmann se strahovito boji besnosti !! Aktuelno •» I Vubimmkl | Sffsij Humor in satira j 30 in 36 dinar .ev | Tiskovni »dragi t izrazil takšno željo. Ali bojta Haarmann in Grans skupno justificirana. se še ne more določiti, ker bo Grans prosil za pomiloščenjt in s tem zase zavlekel svoj končni konec. K Haarmannovi obsodbi Hannoverski proces je s smrtno obsodbo Haarmanna in Gransa pri kraju, a obravnavalo se bo še marsikaj v javnosti in kriminalističnih krogih. Povedale in pretresale so se vse strahote, a vendar se bodo pretresale še znova in znova. Najstrašnejša in najbolj gadna je oač zavest, da se je v Hannover.u uživalo človeško meso nesrečnih žrtev, ki jih je krvolok Haarmann po spolni zlorabi razkosal in delil... Brrr! Kanibali so do-stojnejši, hijene inanj bestijalne kakor ta misterijozni izrodek človeštva, Haarmann. Sam je po edcl človeškega mesa največ, deli! ga je tuui svoji gospod;nji Eugel in proda al pi.edinim siromašnej-šim odjemalcem. Hčerki gospe Fngei je nekoč postalo silno slabo po uživanju sumljivega mesa. Morda se je enako godilo tudi ostalim odjemalcem, pa jih zdaj grozi, da bi l/povedali resnico. V ostalem so se podrobnosti glavnih strahovitosti razpravljale ob izključenju javnosti in bodo zlezle na svetlo čez čas, ko se ogorčenje pomiri. Naval k razpravi je bil zadnji teden ogromen. Vrsrle pa so se tudi stvari, ki so se tudi stvari, kl so senzacija vsaka zase, a so tako v zaporednosti le dopolnjevale kriminalni film kakor ga ni videl svet. Od 27 obtoženih umorov jih Haarmann docela priznava devet: v dvanajst primerih priznava možnost, ker mu je za večje ali manjše število zloč nov vseeno, zanika pa jih šestero. Dasi ima vsak zločin svoj rosnan, je sodišče delalo naglo in v tein oziru ustrezalo Haarmannu, ki je zadnie čase bil izmučen in si ni želel nič drugega, ko naglo sodbo in skorajšnji konec na vislicah. Njgov tovariš Grans, komaj 23kten luetik in zakrknjena pro-palica, je bil umer enejši, otepal se je ] bremen z vratu do poslednjega in se vdal i šele očitnim dokazom o svoji sokrivdi pri| zvodništvu. Iz svedočb, ki so jih v procesu podali psiliijatri, so nekatere podrobnosti o hannoverskem krvolcku vrlo interesantne. Profesor Scuutze, ki je s študiranjem Haarmanna imel največ opravka, pravi, da je Grans podal točno karakterizacijo, ko je dejal, da sta pri Haarmannu fantazija in istina eno in isto. Navzlic Haar-mannovim zatrjevanjem, da ga zapušča spomin, se le dalo vrlo dobro opazovati, da Haarmann nič ne pozabi a. Četudi ni intelektualno razvit človek, ima precej- Haarmannova slika, posnela v razpravni dvorani množice, zato bo tudi priznanje o kon-sutniranju človeškega mesa nesel s seboj v grob. K razglasitvi obsodbe se Je v petek, kakor smo že včeraj poročali, nabrala ogromna množica ljudstva. Policija je bila silno oprezna, ker je državno pravdništvu prejelo uradna obvestila, da je v Hannover odpotoval neki neznan eksai-tiranec z namero, da Haarmanna takoj po razglasu obsodbe ustreli ter s tem prepreči vsako pomlloščen e. Publika je pred vstopom v dvorano bila preiskana po orožju. Razen tega je bilo med publiko pomešanih obilo detektivov. Haarmannu se je na poslednji dan razprave izpolnila velika želja: lilmoval ga je kinooperater, ko je z eskorto poskd-njič stopal pied sodnike... Nekaj pred II. uro je bila razglašena obsodba. Haarmann in Grans sta jo sprejela mirno, brez kakega znaka razburjenosti. Haarmann je takoj izjavil, da obsodbo sprejema v celoti, Grans pa je prosil za premislek. Obrazložitev obsodbe obsežno razlaga, da se je sodišče v soglasju s strekov-njaki uverilo, da Haarmann ni niti duševno bolan niti epileptičen, a da dejanj tudi ni izvrševal v stanju nezavestnosti. Vse je delal s pieudarkum. Haarmann je beračil, kradel, goljuial služil policiji za špielja in vse to izvrševal puvsem pre-mišl eno. Da bi bi! sadistične zločine izvrševal v seksualni omotici, je po mnenju sodišča izključeno. V enem ali drugem primeru so utegnili seksualni razlogi biti merodaini; toda pretežno pa je Haarmanna gonila k brezvestnemu morjenju pohlep po dobičku in krvi. Usoda Haarmanna je s tem zapečatena. Justifikacija se bržčas ne bo mogla izvršiti pred božičem, dasi je Haarmann X Nova univerza v Ameriki. «To-:bančni kralj« James B. Duke, predsed. ! American Tolaeco Com|iauy, je potla-ri1 40 milijonov dolarjev, to je približno eno milijardo naših kron. za ustanovitev znanstvenega zavoda. Ta univerza naj se ustanovi v državi Severni Karo-iini in naj se po plemenitem "ustanovitelju imenuje Duke University. X Ladijska katastrofa na Japonskem. Na višini Kiusina se je pretekli teden razbila ja|*tfiska vojna ladja «Kauio». ki je imela na krovu 100 mož. <>i (Ki-^idkf jt- doslej bilo rešenih samo 30 mož. Ostali so poginili. L>ve križarki sta odplnli na lice mesta v pomoč p. »nesrečetii ladji. Vsled hudega viharja in silnih valov na se ni-ta mogli približati cKautii«. Sedaj &akaljo, da se orkan malo poleže, nakar I bodo v drugič [»»skusili rešiti posadko ' ponosn-čene ladje, ako bo še kdo živ na njej. X Napoleonova pisma nz dražbi. V četrtek. 4. t. m., je bila v Londonu dražba Cravvfondove zbirke, obsegajoče dokumente velike zgodovinske vrednosti. Zlasti velja to za Naj>o-leonove dopi.se iz mlajših let. Največ teh pisem in pisem članov rodbine Bo-naparte izvira iz arhiva rodbine Ric-. cini, katere glavar je bil pravni zastopnik rodbine Bona f »a rte ter .ie stanoval v njeni hiši v Aiacciu. Zanimiva j so tudi pisma Na;h>leonove9ra >čpm iz j let 1771 —1774. Dalje pisma Rous-seauia. Rol«eok;.žem košček voska, ali boste potem tudi trdili, da sem si vse izmi«lil? — Kje si ga pa vondar dobil? — V»»t.e. kje: Ona dva sta sedla v voz. jaz pa sem se obesil zadaj: ko smo ae pripeljali na kraj mosta, sem stekel mimo onega moža ter ga kakor nehote annil, pri tem pa sem mu izmaknil iz lepa odtfeek. Tn je! — — In zopet potegne lz žepa ono leseno pUiaiko ler jo oddale« kaže polslepi babici. — Babico mučijo dvomi: laže. kajpada laže. toda — če pa le govori resnico?... Včasih se dogajajo sluča i. da lopovi napravilo odtiske in nato ropajo in ubijajo. Ravno včeraj je bila čitala tako zgodbo.. Vseeno bo treba naročiti Uljaši, naj zapira vrata ponoči na verižico. — Pokliči Uljašo... Kostja poslušno odhiti v predsobo in preplašen zavpije nad Uljašo, ki govori z nekem pri telefonu: — Uljaša! Ze zopet si pozabila zapreti vodovod! Kuhin a je polna vode, vse stvari že plavajo proti oknu... Telefonsko slušalo buti glasno ob steno. Uljaša pridrvj v kuhinjo, podirajoč med-putoma vse, kar ji pride pod noge. In že se vsuje ploha na dečkovo glavo: — Kostjenka! 2e zopet ste se zlagali! Same izmišljotine! Zdaj imam pa dovolj! Plačo bom zahtevala, tu ne morem več služiti... — Zdelo se mi je, aa teče voda — se piano opravičuje Kostja In gleda razjarjeno služkin o s prosečimi očmL — Slišal sen šum vode... Pa se spoznaj v tem krotkem, nedolžnem otroku, če se moreš. Morda se mu je v resnici zdelo, da sta gospoda, ki sta mirno pušila svalčice na pragu hiše. Jemala voščene odtiske lz ključavnice. in. Zvečer ie sedel Kostja za pisalno mizo v očetovem kabinetu ter Je » tiroko i za- prtimi očmi napremično opazoval roko očeta, ki je naglo hitela po papirju. — Kje pa si bil pravkar, Kostja? — je vprašal oče — V drevoredu. — Kaj si videl tam lepega? — Mamo Lidočke Prjagine sem videl. — Kaj ti pride na misel! Lidočkina mama je vendar umrla. — Saj to je ravno čudno. Sedim na klopici, pa se naenkrat izza grmovja pojavi siv oblaček... Vedno bliže in bliže prihaja in zdajci vidim, da je to Lidočkina mama. Tako žalostna je bila. S strašno naglico Je prihitela k Lidočki in ji položila roko na glavo, meni pa je pogrozila s prstom in odšla. — Ta-a-ko! — je zategnil oče ter s smehljajem v očeh gledal sina. — Tudi take reči se dogajajo... — Kakšen papir pa imaš tu? — se je zanimal Kostja, gledaje očetu čez ramo. — Tu je narisana pištola. — To? Dragi moj. to je račun iz trgovine z orožjem. Kupil sera revolver za našo banko. — Revol-ver? — Da, za slugo, ki nosi denar. — Revolver? S široko razprtimi, nepremičnimi očmi je strmel Kostja v smehljajoči se obraz očeta. Njegove misli so bile že nekje daleč. Na njegovem obličju pa so se zrcalile v lahnih, komaj naznačenih obrisih bežne, lahkekrile misli. V«blit«l i«, skočil pokonci ter. m i«. naglo z neslišnimi koraki izmuznil iz kabineta. Drve i je kot nev hta skozi dve sobi in prihite! viharno, z razmršenimi kodri v sobo, kjer je mama mirno delala pri mizi. — Mama! Papanu ni dobro! — Kaj pa ie vendar? Kai? — Prišel sem k njemu, on je pa ležal poleg mize v kab netu, ves v krvi in zraven njega je bil revolver... Na ieiu je imel luknjico, in tako čudno je dišalo v sobi... Strašen krik mu je odgovoril... — Kaj naj vendar počnem z njim? pla-ka mati in skoraj sovražno gleda Kostjo, ki se plaho In prestrašeno, kakor ptiček v nevihti, stiska k mogočn.tn očetovim ramam. — Saj ta deček spravlja s svojimi iaž-mi in izmišljotinami vso hišo ob pamet. Sobarica ga sovraži, otroci ga podijo od sebe kot garjevega psa. Strašen, neznosen otrok! Zdaj si pa predstavljaj, kai bo z njim, ko doraste! — 2al, to si prav dobro predstavljam — govori oče polglasno in pritiska kostanjevo, razmršeno glavo svojega nebogljenca k sebi. — Ko doraste, ga bodo prav tako kot sedaj vsi odganjali, nihče ga ne bo razumel in vse se mu bo posmehovalo. — Kaj pa bo vendar počel, ko doraste? — Draga moja — pravi oče ln zmaje s svojo sivo glavo. — on bo — poet [►ogledu nekaj ne stori. X Se so vojni ujetniki. Rnmunsko vojno mini-trstvo objavlja, da se nahaja v Rusiji še pet tisoč romunskih , vojnih ujetnikov, ki so bili zarobljeni kot člani bivše avstro - ogrske vojske. Vsi [Hiskusi. olajšati [»ovratek teh ujetnikov, so bili doslej zaman Zveza narodov je pripravljena sedaj posredovati v tej zadevi. X Starost ne ščiti pred norostjo. V neki vasi v Vendoml na Francoskem je zagorelo fiOletnemu ože njenemu i Pavlu Y*niiroellexn srce za deklico, ki pa ni imela razumevanja za njegove ; srčne bolt-čine, ker je bila že žaro-'čena in se je imda v kratkem poročiti. To j? starca tako raztogotil«, da je naravnost [*>hesne! v svoji brezupni ljnbezni do miade neveste. Kr. s? je mladi par vračal h vsške cerkve, j« i'lil C-otireelle* precejšnjo steklenico vitrijola na ml;da zakonca m ostale svate, vsled čr-ar so zadohili mlada žena in šest drngih oseb hud? opekline. X Čudna odškodninska zahteva. V Nrw Yorku sta tožila dva telefonska altonenta telefonsko družbo — v Ameriki telefon namreč ni v državnih rokah — za plačJlo 41 000 dolarjev, ker je prpteklo 17 m'nut. da sta dobila od trenotka ko sta zahtevala od triefo-nistke. naj ju spoji s požarno hrambo, ker je začela goret? njuna hiša, zvezo z gasilci V tem času pa se je požar tako razširil, da .ie prišla požarna hramba pr kisno, dasi .ie bil gasilski urad prav blizu. Le t)#ciiaUst more strok orno lit 1 ašt stroje t IVAN LEGAT 5r?a jjKt|3!u »ciraTlilliic« »imiitit stroje* Maribor, Vetrin ska ulica 30 T«l«(o> Int. U4 Zaloga novih ter ntilienih strojev Po slovanskem svetu Velika radio-postaja v Pragi tudi na kulturno življenje pozitivno tako, aa živita danes poljski kmet in meščan v prccej drugačnih razmerah kakor to odseva iz del nedavno nagrajenega pisatelja Reymonta. Pc.em' o narodni kulturi se je na Poljskem v novejšem ča*u znat- jih novosti: Evripiaove «Medeje» in Go« goijeve ežcnitve* bodo uprizarjali Hu« dožcstveniki tudi starejši repertoar n. pr. Dickensov »2ivljenski boj», Dostojev« skega «Selo Stepančikovo« in drugo. Ber« iinsko gostovanje ge. Germanove prične 26. decembra. Janačkova proslav« v Pragi. Letoa slavi češki skiadattelj Leoš Janaček, ro« dom iz Moravske, svojo sedemdesctlet« Cebostovaki so se dolgo borili, da bi v Pragi dobili veliko radio-postajo kakor jo imajo evropska velemesta. Taka usta- j ao razširil, nova se nahaja sedaj v Podjebradu, j Vsa ta dejstva so med Poljaki predmet \ nico. Brnoje'proslavilo mojstrov jubilej 50 kilometrov vzhodno od Prage. Posla- živahnih debat in javnega razpravljanja. z uprizoritvijo vseh Janačkovih del. Sc« io je zgradila francoska «Compagn>e ge- Kulturni faktorji menijo, da se s tem aerale de la telegraphie sar.s fil«. ; pripravlja nova podlaga za narodno kul- Antena obstoji iz dveh mrež, ki sta pri-, turo širokega obsega. Ta pravse dajo slu-čvrščeni na dva okvirja, katera ležita na i titl ravno udruženja, ki se osredot' čujo pc.edinih programatičnih prin- dveh kamenltin stebri!'., visokih po 150 j v okviru metrov. Aparati postaje za oddajanje ve-! cipov in v tej smeri delajo v nov2.Se.Ti st! sestojajo lz dveh skupin aiterr.atorjev; času pisatelji, slikarji in skladatelji, pri-za visoko frekvenco. Fabrlkatl so delo j družujejo pa se jim tudi učenjaki. »Francoske radioeiekirič-ie družbe i. Vsa- j ______ ka skup na aiternatorjev ima kapaciteto j cd 650 KW. Alternator z visoko frekvenco žene elektromotor od 150 konjskih sil, proizvaja siVujo generatorja | ameriških Zedinjenih držav kventeo oscilacijo. Pravikio j ' ^V * ?;c3 pnov,.tnih ev.vpskih - - i dogodke tudi t sfeM§3C» politika m na , ^o^l-senik -,v. — KuJevickš jft r.u svoj! liap splošnega stanje sodobne Evio;:*. ^ produkciji izvajal klasično franco« j Avtor se bo posiual velikega Števila! ko Jn ncm5ko t„ moderno rusko glas-| važnih, dofivj neobdelama dokumon-1 ^ Na;vc3je je ob rej priliki napetost motorja pa znaša 500 voltov z izpremenljlvo brzino, ki povzroča 3000 do 4500 obratov v minuti. Alternator z visoko frekventno hitrost oskrbuje regulator. Aparat fnnkci-Jonira avtomatično in 'c popolnoma siguren. Stebri so blil postavljeni 1. 1923., postaja pa be je začela urejevati meseca decembra 1923. Končna dela so bila dovršena šele v polovici letošnjega novembra Ta dan je bila ustanova deloma izročena javnemu promet,:. Poskusi z novo postajo so se vršili v navzočnosti posebne strokovne komisiie ter odposlancev poštnega in brzojavnega ministrstva iz Prage. Uspehi so bili jako povol ni. Postaja ie zmožna r.dposiati na sferično daljavo 3CW0 kilometrov 100 besed v minuti, pri čemur je tok v anteni močan 155 amperov. Zunanja služba te važne radio-postale s Francijo in Anglijo je začela poslovati s 15. decembrom. Na ta način je nemško radio-posredovanje za Slovane v Srednji Evropi zopet prišlo ob eno oporo. Ceiii in drugi Slovani bodo imeli od podjebrac-ske radlo-ustanove gmotno in duševno korist, k! se danes še ne da preračunati. Pifcttdsk: piše spomine. Maršal Pil-: j Mtdskl, bivši prezi-Jent poljske republike, se bavi v novejšem času s spisov:-njem i svojih spominov. Sodi se, da bodo t: s o-; j mini v prvi vrsti vojaškega in strategie-: daj pa se je enemu največjih sodobnih čeških glasbenikov poklonila tudi Praga, kjer se je vršil koncert, na katerem so sa izvajale najbolj značilne Janačkove koncertne skladbe. Velik aspeh ruskega dirigenta v Ameriki. Znani ruski dirigent KuScvicki je doživel v Ancriki iz.-etien uspeh. Posta': jc kot naslednik A. \;K:scha ravna« tc!j znano £a sinifori* čr. ega orkestra v Re-:tonu. N jegov načrt predvideva v les to5n.it glasbeni se/oni 115 koncertnih pri« rcdltev v Bostonu, N'ew Yor!:u in Chi« cngu. Bostonski simfonični ork aster. je HEMIN6T0H Novi m o d e 1 12 Preporod poljske narodne kulture tov in na javlja, tisk svoje prve knjige Sole pod kor.ee leia 1925. Goslač Kubelik v Varšavi. Pred kratkim is koncsrrriral v prcstoliei Polj« ske znani češki virtuoz Jan Kubeiik. Pri njegovem koncertu ;c sodelovala tudi var» Savska filharmonija. U..psh te produkcije je bil tako ogromen, da je Kubclik na zahtevo pubiikc nastopil še drugič ter podališal svojo turnejo po poljskih mestih. Hudožestvcrtiki v Moskvi i« P-agi. Prv i aStudio« < Hudcžestvenega teatrr > v Moskvi je otvoril »Leninov krožek«. 7. decembra letos je krožek praznoval desetletnico uprizoritve Dickenso/ega »Življcnskega boja«. 10. decembra ca je bila predstava Gorkega drame «Na dr.u». In sicer poponomi v duhu matice. «Hu= dožestvenega tea t'.••»». Luko je predstav« Ijal igralec Tarbanov, Satina Stanisiavski, barona pa Kačak>v. — Praška skupina igralcev clludožestvenega teatra« pa se pripravlja na evropsko turnejo, ki se prične kmiiu po novem letu 1925. Tudi ti skupin i bo igrala Gorkega dramo »Na vzbudila Profokjeva »Skitska svita*. Ko. iriac! je bi! tako sijajno pedan, da je glasbena fakulteta Hav-ardove uni-.crze v Cambridgeu naprosile Kušcvickega s posebnim pism&s; za ponovitev tega dc!a. Voieu obveznost za begunce ne Polj« skem. «Kuryer Poranny» (Varšava) na« nad t tujce, predvsem Ruse. ki bivajo v Varšavi, da se smatrajo za inozerr.ee, dasi nimajo sovjetskih potnih listov in se tudi sploh ne brigajo zn poljsko držav« li:?netvo. Ti državliani brez domovine uživa io v-c ugodnosti v Varstvi, kot tujci p-, s*očejo biti na raipoia^o gostoljubni HoFskt. Zdaj je naredil voinl minister konec »emu »nezdravemu strniti« in ie prediožil vsem tujcem cbrez domovine« zthtevo. da morajo odslužiti gotov rok v poljski vojski. Ta odredba ne velja seveda za tu ce «z domovino«, ki imajo vcijivne liste. Begunci, ki noče;o služiti Izključno zastopstvo t lite Htili fsktatjl: Tndkm Franc Bar LluMiana. Med pisalniou »troji, ^ttbkvIjeoiBU pri Vati .fdki, sc t prri rr»ti oijkujejo ..REMING-ItJN Mod. 12". Stroji ..REMLKGTON Me-del 12" tečejo lahka, £i*dko tn brez ropota. AkortvBO piieje sa .' -jih t Soli učetniki Tsak e»a fo 4 are, ol ' bilo pritožbe. Piialai •.troji .3EMINGTON Mod. ia" ac odlikujejo iwt izmtni pisalni »troji. — RaroiteljilTo ta jtroj toplo pnporoia. llVSgtliJllTC Irlmi trtntti ikik-nljt v LjatljHi. 0. L L Boka a. r. VLjab! jani, 18.de-eemb.a 1924. pisalni stroji Ljubljana, Cankarjevo nabrežje St. 5. Taif£lart <607. 745t'a Telefon «07. Filatelija Konfiskacija srbskih j znamk (Dopis iz Beograda.} j Ministrstvo notranjih del j« 1. no= v poljski armadi, boio izgnani čez me .o. ; vwnb,.a T L v , Službenih Noviaah* po i 'Kurver Pc;«rny» pozdravlja t) »rez« umno odredbo«, ki io objavlja s komen« tariem: «A!i k vojakom, ali pa marš na Misel o propagiran o kulturnih teko- dnu«. VrSijo sc obenem bralne vaic za I mejo in ven.« vin na Poljskem ni nič novega. Veliko je j -Nevihto« od Ostrovske^a. Razen ietoš' j število poljskih pesnikov, slikarjev in skladateljev, ki so iskali in našli motive za svoja najboljša dela v narodni duši poljske preteklosti. Gradivo so predelali m ga poletn vrnili naiširšim plastem naroda, iz katerega je izšlo. Na tej podlag! so nastale ia se diferencirale, cele šole z dobrimi delovnimi programi. Zgodovina poljskega duševnega živlienja pozna ceie nize skupin in umetniških krogov, ki so stopaii na plan pod praporom izra- j zite narodnosti. Narodna umetnost pa i ie imela tudi nebroj slabih strani. Romantična doba je preveč idealizirala narodne nagibe, naturalistična doba pa jc da 2a kulturnim tekovinam preostre tendence. S te m si je sama zadala težak udarec papirnosti, teorije ter iluzornosti. Mnose avtorje je privedla do tega načelna opozicija napram staremu poljskemu plemstvu in njegovim običajem ter pri-; vilegijem, aristokratizmu in velikome-; ščanstvu. To stanje je povzročalo, da so: s! literarne in druge umetniške struje sta- ! ie večkrat srdito nasproti. Na razvoj j pol.skega kulturnega živlienja pa je pu- j leg tega zelo vplivala teritorijalna raz-1 delitev historičnega poljskega kraljestva; med tri evropske velesile, Rusijo, Nemci- 1 io In Avstro-Ogrsko. ■! Po svetovni vojni je nastal važen pre- j obrat Naravno je, da se zunanje izpre-. mt-mbe vplivale na notranje razmere, tli- i otoričn! spomeniki in kulturni dokumenti j poljskega naroda so postali dosiopiii, vsem in so se v nekem pogledu izenačili, j Tisk, javne knjižnice in čitalnice lahko j danes uporablja vsakdo brez razlike. ?.c politična izprememba poljskih razmer e i zahtevala preobrazbo narodnega organiz j rna v vseh njegovih čustvih in ustanovah, i Temu se ie pridružila še agrarna rcior-; ma in rastoča industrijalizacija dežele,! N'a levi: u ični piašč iz .crčpolga«, ki sta znatno pripomogli k sanaciji raz- garniran z orijentalskimi vezeninami: v mer. Izboljšan gmotni položaj je vplival sredi: obleka iz «casha» z bogato vezeno m v; . M. " sj m hm Up lim i\ ms % linami/& iMm L ^ m kwm in s k< uboviiio obrobljeno jopico: na desni: toaleta iz čipk in svilenega mj» selina. vaio »zbiralce mark in Les trnke kližcj.v ; in albumov znamk«, naj no kenra teko--1 iega leta vrnejo kiiše.ic za tiskanje | znamk in nerabljene sti-jke p ?šrne znumke vseh emisij, ki so bile po!::.:- j dene ob evakuaciji srbske vojske !. 2^15.. j ker bo drugače proti n.iirr uvedena pre-1 i^kava radi utaje. Ker v tem pozivu ni > ci-ia.' . > katere znamke išče rninistr^v-s, iciv.več j je govora samo o nerabijvni\ s.r :...iii j znamkah v obče, je poziv Izzval pri i nabiralcih v naši državi zmedo in ^(.ruh, j da ministrstvo išče in vzame nora^,'>et>e znamke iz njihovih zbirk. Zato je sth-<: ' fi:ate'istični klub v Bcogr.idu t'.k j >:.- '. pravil potrebne korake v za^Cit ->-. » i vičniii interesov nabiralcev, Ja . p-eprs« j či vs'ed napačnega toimactriia in neraz« umevania stvf.ri neupravičena konf ' cija pravično pridobljene kitr.ine. Ki:;b 1 je predložil za to zadevo pristojnemu \ ministru pošte in brzojevov in upravi | državne i..arkamicc mein-rjnuur,:, kjer j je poiasnicro faktično f,tanje, n-r s-, j tiče odnesenih kliSejev h Tnansk, opo ( zor j eno na netočne navedbe v «>mer.j-.'= j nem pozivu in kjer prosi g. ri-inistrn, r.ai j opozori svoje organe, da ne bi pri iskanju j teh predmetov neopravičeno oškodoval: j in nc bi po krivici pripravljali v nepri« i jeten položaj zbiralcev in trgovevv. Na to vlogo je klub po dvojem i pochlaščenca iiebil v mi-..' -t.-stv.i po-'-e ! in br. obvestilo, da s tem o mišljene ! nerabijenj srrske znamke posara-.-z; "- | komadih in blokih v zbirk..h in pri pr > j dajalcih, nego samo te znamke v vt-Cjih [ ■In celih polah po 100 komadov, k: ' zveze nemškh fiiatelističnih orc nizaeij «Die Postrnarke». ki spada rricd -vajboljše iilaieiistične i iste sploh, j>a prinaša slike teh znamk, ki so p« ih-.ene z orlglanlnlcii klišeji, torej ravno z onimi, katere naša država išče. Novosti čcikGtfiovafka portovni provizorijl: po 50, 60 in 100 h, temnonioder pretialc v h-irzivi na rdeči portovni Z3 400 h. Belgija: 5 frankov, ffvetioiilastc, pa» f.c-tna znamka. Francija: 15 cent, zelena, Pasteur; 4 cent., rdečkastorjava, prej rjava. Hoitindija: 5 cent., temnomodra; 25 cent. olivna; 50 cent. živozelena, vse a kraljičino glavo. Portugalska: 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 15. 20. 25, 30, 32. 40. 48, 50, 64. 75. 80, <*> . :-ntov. I, 1J20, i.50. 1.60, 1 2.4C, 3, 3.20, 4 50. 10 in 20 eskudov, torej dosti dolga vrsta k>pih podobic v spomin pesnika C;.noensa, z njegovo sliko, nasiovnim listom »Luisiede«, njegovim grobom in • poioenikom. Serija je acveda špekuia« '.K r.a. ?vica: 5, 10. 20 ln 30 rapsnov, letos« :'e 'ro juventute«, iepo pičene z grb!. Pri prvih treh po 5 rnpenov, pri četrti pa 10 rapenov doplačila v korist mia» Jfinskega varstva. Fdizliikace jugoslovensklb aoamk, sn sicer SJinarske nn invaiidski vijoličjmto« rjavi za 15 -f- 15 para in 3»>dinarske na C. EtvaSd: Samomor Mlado ženo je zapustil mož. ki mu je podarila srce in roko. lz cbupa se je vrgla v močvirje. Dočim je mrzlo truplo plavalo med bičiem in .iočiem, sc jo njena grešna duša dvigala kvišku k bož> jemu prestolu. ^Zakaj si to storila?« je vprašal boj. me uSilf, da so ''--ičk-at boljši od vseh drugih oni, ki ljubijo do smrti, ln tako je dejal tudi svečenik, ko | je zložil najini roki: ,Sedspod F-'.tcomnt je bil ljubosumen na svojo ženo in e živ j! čisto čudno. Iz ura^a ja prihajal demov vsak dan ob drugi ur; ir. če jc dobil ženo, ki si ;e, nič hudega sluteč, dala opraviti e otrokom ali je v-z!a. :e »e;-.er. odšel nazaj v urad in mislil na to, da znajo dek:l ženske ne-verietno r.edf.ižnc obraze. Neko noč se mti j« /deio. da je čui v. predsobi ropot Poklical ie ženo. Prišla je v nočni ootekl. od spanja je biia zardela v obraz. «A!| nisi ničesar čuh? Zdi se mi. da Je zunr.j nekaj zaropotalo, kakor bi kdo hotel vdreti v tvojo sobo.« «To se ti je sanjalo,« je zazdehala žena in se pripravila, da odide nazaj spat. Leerlauf», ker sliko povzroči prazen stroj. Če pa pri tisku skladajo pole s še mokrim tiskom drugo na drugo, se slika odtisne na spodnjo (belo) stran zgornje pole in tako nastane zopet negativna, redko popolno« ma jasna slika, ker je premalo pritiska. Ta negativna slika je navadno tudi pre« maknjena, torej ni natanko pod pravo sli' ko, kakor pri sotisku drugače biti nc more. Če držimo znamko s tako nega« tivno sliko proti luči, vidimo dve sliki, Se pa to storimo s sotiskom, pa vedno vidimo le eno sliko. Tako nastalo, na« vadno zelo nepopolno in premaknjeno negativno sliko Nemci imenujejo «Ab« klatsch» Kako naj ji rečemo mi? Komur se posreči dober izraz, dobi za nagrado po eno znamko obeh vrst in še dva pri« lepka povrhu. Iznajdljiva Italija nas je osrečila z znamkami, katerih se drže miniaturni plakati raznih firm, pod znamko je nam« reč iste oblike in enako kot znamka perforiran, a drugačne barve, plakat n. pr. znane tvrdke Singer za šivalne stroje. Reklamni listek se niti odtrgati ne da od znamke, ker med njim in znamko ni pcrforacije. Če ne nesejo več špekulativ« ne marke, bo pa nesla reklama, računa Italija, pa ne pomisli, da je Holandska ravnokar morala vzeti iz porabe reklam« ne poštne žige, ker so jo prisilili kon« kurenti firme, katero so poštni žigi pri« poročali. Pismo je privatna last in ni« komur ni treba trpeti tuje reklame na svojem pismu. Radovedni smo, kako bo naša financa nalepila taksne marke na te plakate. Zakon je zakon. Falzifikati pretiskanih invalidskih znamk po 8 in 30 Din so na srečo vedno rabljene invalidske znamke, na katerih je pretisk tako slabo ponarejen, da jih je lahko ločiti od originalnih znamk. Tisk je nejasen in zamazan in tudi razdalja med obema črnima štirikotnikoma se raz« likuje od razdalje na pravih znamkah. Oglejte si pa vendar natanko tudi vsa..o nerablieno znamko in sumljive pošljite na ogled. «Kolektor>, glasilo filatelist, krožka v Kranju izda za božič posebno številko. tanje med angleškimi tn ruskimi strokovnimi zvezami, ustanovitev angleško-ruskega odbora ta borbo za mednarodno strokovno edinstvo, to so dogodki eml-nentne važnosti. Nemška komunistična stranka bo znala sčasoma prepričati zadnjega delavca, tudi pripadnika socialno-demokratske stranke o važnosti tega fak-ta. Ona se mora za vsako ceno iznova vgnezditi v strokovnih zvezah. V nemški komunistični stranki ne sme biti nobenega člana, ki bi ne bil obenem član strokovne zveze in ne vodil v tej zvezi borbo za vpliv komunizma. Volilni poraz ne prestraši nobenega resnega delavca komunista. Ruska boljševiška stranka je doživela na volišču opetovano poraz. Nemška bur-žuazija je s pomočjo socialdemokracije pred volitvami s precejšnjim uspehom dosegla dvoje: 1.) Vrgla je v ječe tisoče delavcev-ko-munistov, pregnala je v podzemlje ves štab nemške komunistične stranke ter uvedla po tovarnah teror in preganjanje komunistov. 2.) Storila je vse mogoče ia nemogoče za to, da preslepi ljudske mase glede pravega smisla Dawesovega načrta in povzroči iluziie v najširših plasteh naroda. Kombinacija teh dveh ukrepov je morala vplivat v sedanjih razmerah na volitve tako, da nismo dobili večine. Ali dobro se smeje tisti, ki se LSstn'ca uredništva Odgovor: G. F. Prašnikar, Ljubljana: Prav nobena slovenska znamka ni tiska« na' z offsct«tiskom, ker Biaznikova tiskar« na takrat sploh ni več tiskala znamk, ko j mase/Vendar pa bo z vsako novo preva-je šele dobila stroj za ta tisk. Ravno ro zaupanje ljudstva do social-demokra-taki strokovnjaki so iznašli tudi toljnati tisk», t. j. prosojne, z gumo napojene znamke prve litografične izdaje. Bistvo litografije je ravno to, da se voda in olje ne združita in "oljnati tisk» je torej absurden, njegov izumitelj pa domišljav ignorant. Torino-Fiat 505 30 HP, 4 cilindri, iestsedežen, najnovejšega tipa, 3 mesece v rabi, garantirano brezhiben, se proda. Naslov pri upravi ,, Jutra". 7037* f i i i I i i i i t Iz carstva duhov niti, da ga ni zadel premočen tidaree-Kako si razlagamo ta pojav? Povsem naravnim potom! Giba a je mi- Zinovfev izziva nemško demokracijo Predsednik tretje internaclonale in duša vsega komunističnega rovaren;a v Evropi, Zinovjev, je poslal nedavno nemškim komunistom pismo, v katerim pravi: Pišemo te vrstice v trenutku, ko »skrivnost volilne skrinjice* še nl znana. Eno je gotovo: število glasov, ki bodo oddani za našo stranko 7. decembra, bo znatno manjše od Gnega števila glasov, ki smo jih dobili pri volitvah v prejšnji državni zbor. Buržuazija In socialni demokrati dvignejo povodom »poraza. nemške komunistične stranke krik in vik. Najbolj nezanesljivi komunistični elementi se bodo vsekako Vdali temu kriku. Tuintam se pojavita v naših lastnih vrstah slabo razpoloženje in pesimizem. Na to moramo biti pripravljeni že vnaprej. Zlasti škodljivo bi bilo, če pride v takem momentu do kakršnekoli borbe v sami stranki. Izjava Talheimerja in Brandnerja utegne vzbuditi v tem oziru bojazen. Oba voditelja sta se pravočasno izognila desničarski struji Trockega v ruski politiki. To lahko samo pozdravimo. Ali obenem sta izrabila to priliko, da ponovno napadeta sedanje vodstvo nemške komunistične stranke, in sicer v obliki, ki je absolutno nedopustna. Mi se ne bomo čudilj, če desničarski elementi nemške komunistične stranke izrabijo tako zvani volilni «poraz» za generalni napad na centralni odbor stranke. S svoje strani pa naj sc ti desničarski elementi nikar ne čudijo, če nalete v slučaju napada na najodličnejši odpor komunistične internacionale. Pravi voditel i stranke, pravi revolucionarji sploh, se spoznavajo ne samo in ne toliko v trenutkih uspeha in razmaha, kolikor baš v težkih trenutkih, v hipu, ko se val poleže in ko mora stranka skozi težke preizkušnje. To pravilo bo mogoče preizkusiti zlasti še na desničarskih elementih nemške komunistične stranke. Baš sedaj se pokaže, da li napeljejo vodo na mlin socialdemokracije in poskusijo zanesti v komunistične vrste zmešnjavo v hipu, ko je stranka v krizi, ali pa se obrnejo k nji z odkritim obrazom. S tem nikakor nočemo reči, da mora stranka delovati po formuli aVse gre po sreči.« S tem mi nikakor ne trdimo, da moramo skrivati svoje napake. Ne! Zdaj na primer ni nobenega dvoma, da je napaka, ki so jo storili vodilni krogi nemške komunistične stranke glede strokovnih zvez pred kongresom v Frankfurtu. škodila neprimerno bolj, nego smo mislili. Ideo- loško je nemška komunistična stranka premagala svojo napako in spoznala, da ne sme izstopiti iz strokovne zveze, da ni mogoče stresti iz rokava nove formule, po kateri bi organizirali mase, da ne smemo ustanoviti paralelnih strokovnih zvez, temveč da moramo slediti Leninovemu nasvetu tudi v tem vprašanju, to je, ostati v socialdemokratičnih strokovnih Ni naš namen, govorili o duhovih samih, ki se baje pojavljajo pri spiritistič- nih sejah, pae pa hočemo »pregovorili __________ . par besedi o pojavu, ki služi spiri'istifnim j r.ice je zgolj rczuKanta sil, ki jih ix-vernikom kot eden izmed najevidentnejših , vajajo okoli mizice sedele osebe s prš-dokazov za eksistenco duhov. V mislil: •iskom rok. Ie sile so med seboj neenake, im:.ni3 gibanje mizice. iipremenljive in vsled njih sc zazibljs Da ta pojav razločimo, se nem nikakor mizica zdaj okrog kake «s! ranice mnogo-ni treba sklicevati na duhov«. Razlaga kotnika, ki ga tvorijo podnožišča nog. spiritistov je bila kolikor toliko še raz-> zdaj okrog Iratereg« njegovih ogllšč. V umljiva v prejšnjih dobah, ko znanost Se prvem primeru se mizica dvigne ia zopet ni dosegla svoje današnje višine. V dvaj- i lfcr "dar: ob tla, v drugam pa se za setem stoletju pa, v dobi moderne teh-| h:P MVrti ci'-r02 eEe n0Že kot 0?i-iiike, pa igra najvišjo in t-i i no vlogo tudi Da bodo naši čilatelji bolje razumeli pri razlagi misterijoznih pojavov razum sledeča izvajanja, jim naj prikličemo v smeje zadnji. Nemška socialdemccracija j či,ateljj naj ^ blagovolijo pazno siliti, sponim nekaj elementarnih zakonov i* se je naučila zelo spretno varati ljudske jn prepr;fai; ^ bodo, da je naše stališče mehanike. Vsak šoiarček za ve, da mo- edicj pravilno. i remo nadomestiti dve vzporedni sili, ki . . . . . Prvo, kar nam mora vsak spiritist pri-j delujeta na kakem telesu, i novo silo. ki ctje padalo. Ves mednarodni položaj Je je dejslv0< da ^ pri nobeni spiri. i j8 tudi vzporedna prejšnjima in jo ime- tak, da kriči proti iluzijam, ki jih širijo . ,jgtičai 3eii fe ni p0ereiii0( da bi se gjbaia ; aujeK0 rezultanto; ta je enaka vsoti socialdemokrati. Mesto demokraci.e i e( v e r o n o in a mizica, koje noge «o 1 prejšnjih dveh sil. njeno izhodišče pa tu pacifizma vidimo novo dobo najbolj črne i pritrjene M mi2iaih N{lj9i ie taka j nahaja med njima, i. s. bliže jačji. O tem burzuazne reakcije. ^ ., „. ! mizica še tako lahka, nikdar je še ni bilo I najdemo primere v vsakdanjem življenju. Delavci vsega sveta In tudi Nemčije se, m0g^,0 premaknitl( ^ so nanjo položene j Dva taako močna ko.:;a n. pr.. ki sla vprelena prod voz, bosta vlekla voz eriako-merno le, la je oje pritrjeno -sredi voza. oziroma suče, Č« pa konja nista enako močna, se bo mora biti izpolnjen glavni pogoj: njena - . , ...... ,. , , uiv-gVA-v in .r imi mu 11, m? sv 11 ti j 11 u uuiuvnjs uče na tej preizkušnji m spoznali bodo, I fce okoIi ^^ ilvajale vo konca, tem prej premaga stranka v bodoče posledice teh napak. V mednarodnem delavskem pokretu vi tretji internacionali. Volilne kampanje minevajo, delavski stan ostane. Sedanje volilne zmage nemške socialdemi kracije bodo n ene Pj rove zmage. Nemška komunistična stranka prikliče socialdemokrate pred sodišče mas in jim predloži račun v naikraj.šem času, ko spoznajo prevaro najširši sloji nemškega naroda. Proč z omahovanjem, vrag vzemi vse, kdor bi skušal sejati zmešnjavo med komuniste zlasti sedaj! Nemško komunistično stranko čaka velika bodočnost. Ni d;'leč čas, ko se bomo smejali »porazu», ki smo ga doživeli na volitvah 7. decembra. Tudi na ulici nemške kr.tnunistične voz gibal enakomerno le takrat, kfidsr na njej nehajajo. Po tem uvodu se povrnimo zopet k naši mizici ia si oglejmo aiic. ki prihajajo kadi! cigareto, mu je odlegto. Odvil je elektriko, se odel in zamižal. Toda zaspati ni mogel. Zakaj je bila tako rdeča? Gotovo se ji je sanjalo o tem prekletem .. Seveda, preden je šla spat, je mislila nanj, pa je v teh mislih zaspala — kar v nočni obleki... Okrog ene ure zjutraj je začul v ženini sobi pritajeno hihitanje. Kakor strela je šinil iz postelje, kri mu je udarila v glavo in zlate žilice so se mu prepletale pred očmi. Poiskal je revolver in je šel bos po preprogi do vrat ženine spalnice ter pritisnil uho na ključavnico. Nič. Ne, ni-, kogar nima pri sebi. Le ura tiktaka in otrok diha polglasno. Gospod Fauconnet si je rekel malone na glas tepec in od-eapljal spat Zgodila se je pa, da je v temi prevrnil stojalo za rože in razbil japonsko vaza ter se mu je pri tem iz-prožil revolver. Takoj je bila vsa hiša po-koncu. 2ena in otrok sta kričala in vpila na pomoč. Fauconnet se je pobral ves preplašen, privil luč in stopil v ženino sobo. Zena je odznotraj tiščala vrata, misleč, da so tatovi v hiši, ki streljaju. Ko je spoznala moža in mu odpria, je gospod Fauconnet padel na kolena pred njo in rekel! «Annie, reci ml budalo, zakaj pijan •emU -- » " i» P • oporišča oa tleh (t. j. aoge) morajo tvoriti, bomo konja vpregli tako, aa se bo o.i.; oglišča mnogokotnika, koj-^a ploščina! nahajalo v bližini močnejšega konja. Aii mora biti znatno manjša kakor je miziaa i pa drug primer: vzemimo okroglo laso, ploskev. Poskusi se posrečijo toliko Itize, i na kutero položimo vef predmetov načini manjši je ploščin^ko 'a mno-^okotnik. i Hčce teže. Ta taaa sama na sebi ima svoj« Najpraktičnejši mnogokotr.il; za take po- j težišče v središču kroga, to se pravi, če skuse pa je. kakor znano, trikotnik, in ■ Jo v središču podpremo, se tasa ne bo čim manjši je ta trikotnik, tem bolje se j prevrnila. Ko pa smo jo obložili e pre.i-spiritistični poskusi posrečijo. Iz navede- j meti, se je to težišče premaknilo v sme-i nega je torej jasno, zakaj spiritisti oo- j težjih predmetov. Sila pa, ki jc potrebna, služujejo pri svojih sejah trirsožnih mizic,! da vzdržlmo to obloženo ta«o, je natančno kojih noge se nahajajo zelo blizu druga j enaka vsoti tež vseh predmetov, ki sa drugI, tako da je tako mizico z najmanjšim sunkom mogoče prevrnit:. Vsakemu spiritistu je tudi znano, da .. . ...... _ , ., T, poskusi tem laže uspo, čim več oseb sedi !' s^ntistoih poaknsih. Prva okrog mizice, zlasti če je miza težka. Tudi * ^ *** miZe-h' f v5as,'h P^n-a, ta moment igra precejšnjo vlogo pri naši ^^ P«, f vertikalne sile. k. j.h tz-...,,. . . .. ... r i vaiajo pritiski rok medijev na mizo. (a fizikalni razlagi gibanja mizic. ' ' r , , ... , , , s " ' ' poslednie so seveda aelo različne, kakršna Kdor je ie prisostvoval spritističnim, w ^ ^^ ki pris<>9tvujejo poskusom: sejam, je opazil, da uspeh ne nastopi ta- j v prv,em 8lafiiju v9f> nopeto pntakuje, kaj koj. marveč je treba nanj čakati kakih j ^ prj vga!u-m w pojavlja večfa ali manj-dvajset minut.ali tudi ve«; potem pa, ko; 5a nepo«rpežijivost, nemir, morda ct-io se je mizica začela gibati, sd je to gibanje; gtrch ali pa zqolj radovednost; refleks vršilo v rednih presledkih in vedno jače ,.gpt, (eb juwtev pa M Javljia kot lizikalnl dimo marsikaj novega. Zadostuje omeniti stranke bo še praznik. Zavihajte rokave . in včasih tako intenzivno, da se ja ta ali: pj.jti3k na n,;^; ^alje se vsakdo hote ali evolucijo angleških strokovnih zvez. Bra- , in na dele! | oni eksperimentator moral s stolom umak- j !1(.w,ote premika na stolu, se popravlja ua sedežu in pri vsem tem premakne tueti roke, morda malenkostno samo, a vm-dar dovolj, da v zvezi z gibanji ostali!« povzroči dovolj jako silo, ki mizo pro. mnkrio. Vmisllmo se terej sedaj v rezultanio rseh teh vertikalnih sil: teže inize, prijemlje v srediSču mize, in pritiskov rok na njenem obodu. Sile zaznamujemo v mehaniki s puščicami, kojih dolžina je sorazmerna z njih J<-kcatjo, obenem pa kažejo te puščice tudi smer eil. Ta vertikalna puščica torej pri spiritistični seji neprestano fzpreminja svoje izhodišče, kakor pač pritiski rok vplivajo na re^ultanto. Sprva gre puščica skozi sredino mize. ko pa vsled vpliva pritiska rok rezulta-.ifn Izprcmeni svoie mesto In j".kost. se včasih zgodt da puščica zapusti okvir trikotnika, ki ga tvorijo mizne noge, in »e v naslednjem trenutku zopet povrne v njegovo notranjost. Miza se v^lcd toga z^zlblje in ko s« povrne v svojo premijo lego. udari ob tln. Med prisotnimi nastane razburjenje. strah, moriem uoari nn tla. tfič težjn pa ai razlaga, zakaj mlz.ica v&isih zapleše. To sa sicer ne zgodi tako pogosto. Tak primer nastopi, kadar se težišča mize vsied pritiska rok tako- premakne, da ne izstopi iz okvira, ki ga tvorijo podnoiiAČ?. treh nog, marveč gre natančno skozi eno izmed nog. Vsakemu to razumljivo, da se mora mizica v tem primeru zavrteti okrog te aoge. Lok, ki ga pri tem opiše, je večji ali manjši in je seveda odvisen le cl jakosti pritiska rok. Tako smo torej vsem naravnim f>otom razložili, zakaj so pri spiritističnih posku*ih mizica giblje, in kdor tu.ni je pazno sledil, bo nvidet, da nad- ali nenaravne sile absolutno ne priliajajo v poštev. (Po cJe saia tout/.) 1831 Ko je zjutraj po neprespani noči kora- j To je sodu izbilo dno. Gospod Fauconnet I je bil videti miren, le včasih mu je v kal v urad, je bil skrukan. Zdelo se mu j je vstal, prevrnil buteljko ua mizi in prav i očeh zagorel mrzličen ogenj. B<;g, hotel je, ua ima možgane razmetane po glavi j iz dna srca priselil serodn'ku zaušnico.! se je prepričati all pa znoretl, mili Bog, kakor žgance v skledi. Tod skozi te žgan-1 Za hip je nastala v lokalu smrtna tKina, j Uko ni tnojn-če živetil Otrok se mu je ce se je kakor r Ječa nit vlekla ena misal;1 potem pa ,e bil z eno besedo krava) iti j zdel čedai e bolj Leonu pcd>jben, v žcui-»Aimie je tiščala vrata zato, da ie imel Fauconnet je drl domov sam in »e je za- nih poljubih je čutil njezov dih. toda pre- kkr.il v sobo. ® * • .Bolan si, ljubi moj.» ie rekla žena drugo jutro in mu nežno ovila polne, gole . nju — be! Takole! magal se je. N.ij se mnlo privadita, aa ne bi-sta več tako pazila, potem bo enkrat kar iznsnada od n-kod treščil med njen ljubček čas uiti.» Trpel je, d.i se mu je vrtelo pred očmi. Kakor gumi so te ženske s svojo dolgolaso trmo. Ubij jo, pa ti še no bo priznala nezvestobe. Bog, kako bi mu odleglo, če bi mu priznala j roke okrog vratu. «Zeio si bolar., in če ne i Vsak dan je pripeljal bratranca k ženi vsaj poljub ali dva! Pa m«. Smejala se | ozdraviš, zbolim jazi. Zazeble so Fau-, ln s tem ali onim izgovorom odšel in pri-bo. Gospod Fauconnet je trpel kakor' conneu ženine rok< kakor kače in odrinil j hajal šele po polnoči domov. Jezen je bil, pes. Ko i e prišel domov, je ženi vzel iz , jo je od sebe. Kdo jo je naučil tako ob- I če je Annie dobil nri klavirju ali Leona, rok Bcccaccia in ga vrgel v peč. Zakaj, jemati? V njenih očeii ni bilo nobenega { ko je ujčkal otroka, želel si je bil čisto kdove ali se ne bi okoristila s katerim... i izdajstva: v očeh nobene nezveste žene: drugačnih prl?orov. Tako jc bilo celcga in kdove. kdo je Leonu poti;irii lepi novi ga ni. O prokiete opice! »Nikelj več», je! pol leta. In potem je enkrat nenadoma robček, ki za je imel v uradu? I govorila dalje, «ne gremo v gostilno, s|treičil med nju. Sla sta iz optre in sta Nekoč se j; dal pregovoriti, pa jc pe- 1 toboj bom hodila v urad in naigostejši šal; se drsala za roke pod komolcem. G brisuje večino nedostavkov. Predstava reroreč ni bila na višini, »lasti tempo je prepočasen; gg. Rov'«/ in Kralj nista tu« šla vselej privih tonov in sta bila «nar» sikje manirirann, ga. Nablockfl pa ne oba vlada glaske naše govorice, dasi izreka jasno. Vsi trije so igrali nekatere slike dobro, a nekatere rcanje srečno. Igra proti koncu pada ln padlo je tudi zani« rranje občinstva. -+-« « R.Ma«da* je ravnokar izšla v knjigi v zaiožbl Splošne knjižnice v Ljubljani. Cena rničui knjigi je 14 Din za broširan in 20 Din za vezan Uvt>i. Dobiva se v vseh knjigarnah. Koncert kvarteta Amar* Hindemith v Ljubljani (Lieco Amar, VVulter Caspar, Paul Hindemith, Riidolt ilicdemith.) Po daljam presledku smo imeli tu pet redko priliko, slišati enega vodilnih svetovnih kvartetov, ki si je zadnji čas pridobil sloves najboljšega nemškega kvnr-tetnega udrnženja. U&ionaka dvorana, ki sicer prostorno in akustično ni prikladna za, intimne komorne večere, je bila to pot se dosti dobi« zasedena* Prva točka eporeda je bil Concenino aa;/.name.i>-tejšega sodobnega reškega, v Parizu živečega in francosko čntečega skladatelja Igor a Stra vir. skega. Vsled z? časne nepozornosti občinstva in radi .V nevronih trdot in kontrapunktičnlh konsekvenc v skladbi večina poslušalstva ni bila bog r trkaj ogreta od nje. Tembolj pa )e tato ugaja! danes ie neham klasicistični De-bussvjev g-roo! kvartet, k» je baje po že-Iji publike (?) nadomestil prvotno določeni Sohtibertov Es-dur kvartet op. 125, ki b bil za nas noviteta, medtem ko emo Debuasjja že pred kratkim čtili. Sigurno bi Schubert že po narodnosti lepše odgovarjal temperamentu izvajalcev kakor pa Debussv. Nas Jugoslovone je seveda predvsem zanimal kvartet rojaka Krste Odaka, prof. tagrebškega glasbenega zavoda in bivša učenca slovitega češkega skladatelja V. Nov.lka. Njegov godalni kvartet v B-duru, op. 5 jo novejše delo in gi os roji srca poslušalcev posebno zbog svoje melodioznosti, ki se ponekod Sen je. Izvajanje je bilo vrednoti skladbe primemo, skoz in »kos tehnično ia iattr-' pretacijsko popolno. Zadnjo točko sporeda je tvoril del Hablnega fetitglasne-ga kvarteta, ki jc večino poslušalstva najbolj zanimal — po krivici, kakor se js kmalu izkazalo. Se gre odrekati četrtto-novemu sistemu bodočnosti. Sicer pa u sistem ni morda iznajdba češkega skladatelja Alojzija Habe, temveč je jako star, kakor nauk o akustik! sploh in tudi ni to prvi poizkus 7laganja v tem načinu. Haba. je pač uvedel pripravne enake sa četrttone, katerih ae je lahko hitro navaditi, invencljs njegove skladbe pa je v primeri t uporabljenim? sredstvi skrajno borna ln bi jo bilo lahko izraziti a prav domačo diatonfleo. Izvajanj« vseh skladb je bilo neoporečno in vzorno. Bilo hI odveč govoriti o posamemih članih kvarteta, kajti vsi so svirali tako enotno in erodušno. da si imel večkrat vtis. kakor da Je na odru sploh le en umetnik. ?.«! nam je prilika, seznaniti sc t moderno glasbo, tako redko dana io končno tudi klasična ln«tru-mentalia glasba. izvremši nekaj klavirske. pri nas, ki živimo ?e vedno v blaženi dobi cLiedertafels-stila, ekoroda popolnoma neznana. Poslano Ko je ded vzel staro mater jo je imeniui! o Boltču s košem s Meinlovimi darovi. Zares, ni bolj primernega daru sa Hožič in za Ncvo Srto kakor je ta!: k oš, napolnjen z Meinlovimi čokoladami, posladkorjenimi mandlji. Meinlovimi najiinejiimi meta-nicami kave in čaja, liter ji, vini, keksi itd. Boiične koicrice v kateremkoli arrangernentu se dobivajo v vseh oo-dnifnicah tvrdke: JULIO M EIN L, ustanovljena 1862. 7465» Razbojnika SparafVK'-' je pet g. Betetto tako kakor zna to samo on. Njegovo vzorno pivdaešanje ko lc dolgo brez naslednika . Mnntovskeg« vojvoda je kreiial prvič g. Bacovec, ki je s »sojini pas t ornim tenorjem ia ttkoj v prvt-m dej&oju raa-vnei občinstvo. V sadnje.o aktu je ob pesmi <2enska le vara a;i4r imel buren aplavz, ki dolgo ni hotel ponehati Goapa Thierryjeva je tcia areCao odpela *roj» vlogo ciganke. Predstava je bila akta m skoz animirana ia tudi dobro obokana. Takih večero* kot je bil siuočnji, bi si fe leli prav eino^o v Idoenji sezuni. Ljubljanska opera bi s njimi zelo pridobila n« ugledu in zanimanje gleddiakti publika bi se zocet dvignilo. Orkester je dirigiral g. NeHat. Noeojiaja Paeciaijera prešla r* v Ljubljani. Nocoj se tudi nr.ša opera od> dolii mimo m nesmrtnega mojstra Purcmi-ja z uprizoritvijo njegove «Tosce». Gleda-liika uprava je poskrbela ei čim doatoj-nejio preskvo s tem, da j« povabila k sodelovanju dva odlična interpreta i^ucei-nijeveca opernega dela gdč. Zikove, ki bo j pela Tosco iu g. Šimenc« kot Cavarado®- Pavel Hindemith »Rojen sem bil leta 1895. v Hanau. Od svojega 12. let« Študiram muziko. Kot violinist, violist, klavirist in tolkač sem precej izdatno «obdelaval» sledeča muzikalna polia: komorno muziko vseh vrst, kino. kavarna, plesna rnuzika. ope« reta, Jazz. Sicer pa mislim, da so moje stvari za ljudi 2 ušesi precej lahko rsruni--Itive, drugim bi pa rudi raziagj dc ico-" ristila mnogo.i To kratko biografijo je napisal Pave! Hindemith r.-a prošnjo rodakcije oeke glasbene revije. Napisal jo je in izjavil, da so vse take avtobiograflic velik« os!a> in rad posluša, ker sta pisala nJemu zelo priietno muziko. Pavel .Hindemith, najmočnejJi med najmlajšimi skladatelji v Nemčiji, ne po= zna sentimentalna in romantike svo« jega poklica. Pojem komponiranja je pri j >-aBtop 0beh biviih ljubljencev ljub. njem neke vrste vUjcga rokodelstva. Ne- j i)Bns)ui operc^ M upravičeno Jtejeta svo« izprosnu logika, |i;soost for»e in harnu* j vJogi v .'h> liano, kaj vse uganjajo po svetu gospodje skladatelji; jaz pn sem mu hvaležen, da se mu je ljubilo z menoj klepetati o vseh potrebnih in nepotrebnih stvareh. M. lir. Umetniška razstava (Zimska- razstava grafike in akvan-lof urnem. klu'>a »Grohar« v Mariboru}. Maribor, 19, decembra. Tenor nas jo klub >Grohar« itadovo-IjiL Pokazal nsm je proizvode starejše in mlajše raeri. sledeč vzgledu češkega kluba »Manos«. Saj gre v bistvu povsod rija. Zato sem jaz previdno opustil vsa* le eno: ia dovoli jako tvorno silo, ki ko vprašanje o njegovem življenju, ko sem ga včeraj obiskal. Pač j>a sva bila tnkoj v živahnem poinenku, ki se je sukal seveda predvsem okrog glasbe. V pogo= voru in posebno c lastnih skladbuh je se lahko i7?ivlj» Kitib *Oro'mi< poakuAa zadovoljiti stare in mlad*-. Poleta in razvoja novih smeri ovira, respektirati pa boče timet-tiostne nazore stare'-5« generacije. To ho- polnil gledališč*? do tadnjega kotička. Scarpio igra s. Cvc.id, Angelottija Subelj. cerkovnika Zupan in Spok>tto Mnhorič. «PmefaUks propaea&fia> na Bndi » izdala pred kratkim tri prav dobro uspele reproJ-okciia Gasparijevih siik, ki predstavljajo: Kolednike, tep«-ik.irje in priaor kako debjo .rej.'"h bim: dela ne poztu>, edino stvari iz zadnjega J nikov je G vaje. Njegova umetnost hoče leta upošteva nekoliko več, prejinje . razveseljevati in ugajati, pomirjati in (kvartet C=dur, violinske sonate op 11, j vzbujati uer-dje. Problemov ne išče, zato Triptichon itd.) bi najraje spet odkupil , slika najrajše tihožitja, v katerih je tnoj-io uničil. Pravi tadi, da mu jc vseeno, če j ster, in pokrajine. Njegova tehnika in se ie v najkralšem času L-piše in če mu kompozicija sta dobri in sol.dni. Izvrst- ! manjše vrednosti. ? Bmetta ? ? ? ? ? nobena muzikalna mise' ne prifrči več v njegovo okroglo, blondinasto, ne preveč karakteristično -jbučo*. Komponira veču noina v vlaku med vožnjo po koncertnih turnejah in z založnikom Schottom je sklenil večletno pogoti' ), ker »edino s Hindemithom pride na svoj račun«. Izmed iivečih Rusov ima najraje Stra« vinskega, pri Francozih si ic izbral Kaj vela, v Italiji ne dobi nobene posebnost', o svojih rojakih bi pa te/jc govorii ncpri= pač O Cetrttonski glasbi in njeni prihod* jpu« pa-lzvodi so prikupni. LVm«r>ni soj nosti ni posebno optimističnih mnenj. naslanja na narodne motive, seveda z .Vi^r^niTse t^te,'ki s7nj^ dušTeden okrf^otn m(x,emc ^T^Ve. Skladba je in isti, tudi realno na odru v enem inje^eh,a' P^^^f v fcrazu in močno istem igralcu. Kakor trozvočna harmonija i ^ fflJdmli" ^™sko, ker so obenem njegovi prii,. j predstave. Tehnično je prav dober, o melodija bi morala biti ta igra: Magda H ^ ^ tokom lTjtaxa, n„ * tcljl_..........I Kipar Soj.^ ni revoiU!ijc«ar._toda : kot artistični, temveč tudi kot mterpre-tacijski vodja svojera udniženja Njegov kvaitet op. 83, je bil prvič javno pri nas izvajano komorno delo danes povsod na prvem mostu imenovanega nemškega glasbenika. ?.e takoj prvi del. fuga-to s zanimivo, raarkantro vasnovano temo, zapusti r poslušalcu vsled svoje virtuozne razigranosti močan dojem, ki se. izv.emši dnigi deL ki je nekoliko dolgovezen, stopnjuje preko lahke koračnice v končno mogočno Paosacaglio, od katere pa je seveda le ime klasično in nekatere fioriture, Skladatelj je v svojem kvartetu očividno favoriziral svoj Instrument, kateremu je prisodil vodilno vlo-, go malodane vseskozi. Kot iz.boren po- Iduota* v 10 slikah Itd. zato »Magde, 18nawllec sodai ^ ta ^ tam n>iwsti, pv0. r 12 slikami ne moremo priznati «Z2 ko-1 ppn(>ber je j--------------- |l>ortret pisatelja Kostsneva (paste!). 1 Priprave« namestitev Maruličevega Sestri Henrika in Avgusta S.-mtel se i spomenik« v Splitu. Splitska mestna ol« gibijeta ▼ Isti liniji, kakor Gvaje. Obe i čina je začela pripravljati prostor ^s sta zelo marljivi o č*mur pri&i- veliko j namestitev spomeniki pesi.iku M-.rku število razstavlj> prireditvijo. Ponovitev Beethovnove maše v Z.i-- On sam šc ni napisal ničesar v tem siste« mu in najbrže tudi ne bo, ker nc čuti nikake potrebe ia posebne upravičenosti do tega. Napravila svu majhno rc-viio med Icla« siki in takimi, ki niso v vrstah najmlajših. Muzikalnih idolov nirua, najbližji mu ni nihče, blizu pa so mu skladatelji, ki pišejo v prvi vrsti muziko in pozabljajo na fi'o« :;ofiranie. Mozarta in Bacha ceni visoko nad Beethovnom, sploh pa na najde za poslednjega skoraj nobene dobre besede. I ko!n in njegovim obele^eta. r Beneške Programske glasbe ne mara — Richard j beležke«ntrirki trenutka, majhne pes-Strauss mu ni v^cč. Višek vseh opernih i n v del je po njegovem mnenju Verdijev *"' "Falstaff« in takoj z.x tem "Ficarova svata ha*. «l)on Juan». tiCf.rrr.ena in "Boris več ali manj proti nmetni obrti. Drriit- grebu. Pevsko društvo «Lisinski* je s sten je portret njegove hčerke (lipovina). sodeiovanjecn z»(»rcSške filharmonije te Banmgartnerjevi akvarel; »o barvne im- dni ponovilo Beethovnovo «M:sso so-presije. ki so mestoma r.elo lepe, >=:cer leninis«, ki je pod taktirko dirigenta pa dokaj diletaot«ke. Videti !e, da mu še | Krešimira Baranoviča že prvič uspel« na« primanjkuje št>!e. Njegove karikature so : ravnost siiajno. Izvedbi kompozicije je idejno dobre, vendar nekoliko prerobate ! prisostvoval tudi nemški skladatelj Paul in manirir&ne. Vsekakor je zelo taiecti-ran. Peteln je nr«;izra7ite;"i predstavnik mlajših. 1'niett.ost mu je problem, o^-e-rem razglabljanje razmerjji m:-d uT.' tni- Hindemith, ki se je o produkciji izratil zelo pohvalno. Slikarska raz''.:va v Dalmaciji. V splitskem salonu Galio pripravlja razsta« vo svojih del s':k r Peter Bihie, ki je ta namen zbra! svoje portreta i", pokra« jinc, lesoreze in bakropise. — Za božič« ne praznike prireji razstavo svojih dd ^di splitski realčni profesor Majnkovski. scen ne veže v akte, dasi bi jih lahko! A to je le modna marota, tehnično pa mnogo lažje, nego zgostiti in koncentrirati dejanje v dramatično močne 3 do 5 aktov. Nemec bi rekel, da se napravlja tu «aus der Not eine Tugcnd*. Drama ostaja analitična, sinteza takihle scen pa je vedno novelistična. Vsak roman se da takole razkosati na 10 ali 25 scen, kar je dokazal ze Putiata dvakrat. Citatelja ali čita-teljico pa bi bii lahko opustil, ako bi bil v izvirne dialoge vplel samo nekaj pojasnjujoči!] stavkov. A niti tn iregdlijada, da igra Isti glumec v drami 7 raznih vlog hi (> raznih osen, ni že davno več nova. Gledali smo io ope-tovano, celo na našem ljubljanskem odru. Da vidi Magda v vsakem novem zapeliiv-eu istega prvega svojega ljubimca, pn je prisiljcnost, ki ji neaostaja tem manjša možnost :"n verjetnost, ker bi morala profesionalna vlačuga gledati «v celi vrsti, tisoču. milijonu . , vedno enega in istega} Taka zvestoba Magdina prvemu iopovn je čista papirnata literatura, ne pa živ-lienska istina ali tipično ženska lastnost V «Sko!jkl» išče ženska — čisto verjetno — med moškimi biser, a ga ne najde; v »Magdi* spremlja biser-Peter žensko, ki pa ljubi vse življenje istega topova v stoterih moških; Macda ne opazi „Jutrovi" romani kot božična darila ki se jih bo vsakdo razveselila Vrt* ao Brf.tjran« Tigrovi zobje...............40 Din 30 Dia Laoitor......................55 B , Veliki inkvisitor....................40 , SO „ Hči pap«i»................................40 . 30 . Gusarji........................................30 . 26 , Blagajna, velikega vojvode 25 . 15 . Prigode gospoda Coiiina... 20 , 1« , Dobi »e jih v oglasnem oddelku, Prešernova ui it. 4, in v drugih knjigarnah. lutr.-ah. ustvarjene z atjenostav-nejšimi sre moč- sko. ,s;rijo pi tudi gla -ovi, Ko :st'j-- aConacdie FraataLse« v Budlmpe^i". K.- i Piron Koranvi, tiailžarr.i.' poslanik v nem hnter in Ui velikem trtanju. Za t < -rie k.i?e mnoiro smisla. V nekfiterh lis»:h odkriva naravi«'»»t jrenlislno spoznanj*? ti-sreCT, »a kar grw v »^'rvit-tl N ^rcva ; najbolj-a ftudij.v ja v? kakor akt, risan z ■ rdečo kivvlo. nmetaost posk».i- I ša premostiti spor un-d fc^ino in not-a-jnUnt ifrazotTi. p'>služ'ij<"č »e pri fem najrajši člo,-e>ke figure. Njegovo in-sto je nekako v aredini med starejšimi in mlajšim!. f.ek)t! bi bilo samo, da nare pokaže f>ri prihodnji razstavi kako večje d»* lo, ki bo gotovo dokazale, da je resen č.-.sno kakor Cone::ic Francaire v !lii dimp^JU gostovalo tudi madžarsko j!eda-ii5č- v- Parizu. l*oLzk-as; za pridobPtv Kih. Siniussa za Dunaj. Kakor poroir.jo dunajski li:.'.1, bo ska^.l avstrijski minister dr. Seh.-.eider pridobi^ skladatelj« Straussa Dunaj S »ers, da mn poru. i! č.:-t prvej« častnega člaric državne opere t*a Dunaju. Š to častjo bodo se ••-"-!a ..vezane tudi 'Rodnosti T n- tne/a zn::Csj2. Stravlnaky v Bertlro. Uuski moder aist, skladatelj Stravinskv. katerega dol« vsega upoštevanja vreden afnotnik.' gm^ čult zadnje čase tudi v Ljubljani, je na- V H. stopil p-ed dnevi kot solist v r.horu ber* linske filharmonije pod vodstvom Fiirst* vaenglerja. Sviral !e fcerlio^ovo kompo« ^ieljo v C«dcro. Uspth jc bil popoln >1» občin* stvo se kar pl hotelo ločiti ©ti mojstra. Siaataji c8icoletto> v ljubljanski operi je bil prodata va izredne vrste: dasi je barflonist g. Primožič is Zagreba ie večkrat pel t« vlogo pri na«, vendar dvomimo, da jo j« kdajkoh levejal ■ tolikim in vsestranskim uspehom kakor sinoči, i KSJHiP.. Irposiovne m ZMMtvent. tU*- Bil je pevsko izvrstno razpoložen, Igral sko pa tako dramatičen in erupliven. da je nfegova sijajna kreacija v prvem in tretje« dejanju asrala oresoniti vsakogar. rarne vrednosU, v vseh IttUnih, ku* imfe po najvišjih cenah veJno * Litijska knjižnico* v Mar&or*. Narodni dom i. Tedenski borzni nrev 857-944 i14-881-074) i. » po-aor leaens&i norzm pregieu eki piomet skupno 23.762,120 (15 mii:- Zagreb, 20. decembra. Na efektnem tržišču ie bila v bančnih papirjih ta teden tendenca nekoliko prijaznejša, dočlm je tržišče e industrijskimi papirji ostalo dalje nespremenjeno. Promet v bančnih papirjih je bil mnogo živahnejši nego običajno. Nekateri papirji so se tadi okrepili. Posebno veliko zanimanje je bilo za Eskomptno. Tudi za Jugo je zanimanje večje. Oba papirja sta se okrepila. Istotako Praštediona, Hipo, Ljubljanska kreditna in nekateri drugi bančni papirji. Promet v delnicah Ljubljanske kreditne je bii ta teden precejšen. Njen tečaj se je gibal med 223.5 do 225. Promet na tržišču industrijskih papirjev, ki je obetal v začetku tedna oživlje-nje, je proti koncu ponovno popustil. Nekaj večje zanimaš .e je bilo le za Sečera-co in Gutmanna. V začetku tedna je bilo nekaj večie povpraševanje tudi po Trbovljah, in to na vesti, da bo ta družba jonov 864.969) q. Celokupni promet za prvih deset mesecev je dosegel torej 47,620.364 (30,746.043) q. Napram lanskemu letu pokazujo potemtakem tržaški blagovni promet povečanje za 55 % in dosega 94 prometa v enaki dobi predvojnega leta 1913. Železniški promet Trsta z Italijo in državami v zaledju je dosegel v prvih desetih mesecih t. 1. naslednji obseg (zaokroženo navzgor v tisočih qt: 1924. 1923. Italija CeškosIovaSka Avstrija Jugoslavija Madžarska Nemčija Švica 7.435 6.173 5.416 2.798 993 568 252 5.545 1.800 3.387 3.024 . 754 255 75 Iz tabelice vidimo, da je promet narasel 7. vsemi državami izvzemši Jugo- povlšala nominalo na 200 Din. Zato se je slavijo, s katero je nazadoval za 7-5 tudi tečaj tega papirja popravil v začet- V odstotkih je najbolj napredoval bla ku tedna na 430 od 400 v prošlem tednu. Zadnje dni pa ie padel nazaj na 415. Državni papirji so se ta teden prome-tali v večjih množinah, posebno Vojna škoda, za katero prispevajo kupni nalogi največ iz Italije. Povpraševanje po tem državnem papirju pa je bilo tudi z Dunaja, Švice in Francije, vendar pa kupni nalogi iz teb držav niso prispeli. Tečaj Vojne škod« se je ta teden okrepil. Isto tak* je bilo čvrsto 7 % posojilo, ki ga je pa bilo na tržišču zelo malo. Dinar se je v začetku tega tedna v Curihu dvignil na 7.80, a se je sredi tedna zopet povrnil na svojo prejšnjo višino 7.70, na kateri je zaključil teden s čvsto tendenco. Na zagrebški borzi ni bilo bistvenih sprememb. Prizadevanja posameznikov, da trajno učvrstijo tendenco v tujih devizah so ostala tudi ta teden brezuspešna. Ko se Je sredi tedna javilo iz Curiha osiabijenje dmaria, ie hilo naenkrat s tržišča vzeto biago, kolikor pa ga je ostalo, je bilo drago. Cim je Narodna banka podvzeia energično intervencijo' naši državi, ki se je vrnila te dm. je ter pokrila celo povpraševanje, so se ji sprejela nastopne zakPučke: govni promet s Švico, in sicer za 288 odstotkov, po dejanski količini pa s Češkoslovaško, in sicer za nad 4 milijone q (za 242-8 %). Precejšen je napredek z Italtio in Avstrijo. Vzrok oslabljeni tržaškega prometa z Jugoslavijo je v rešitvi reškega vprašanja, kar ie imelo za posledico povečanje jugoslovenskega prometa preko Sušaka. odnosno Reke. Po statističnih podatkih «e more ugotoviti, da je Trst izgubil dobršen dr0 vsaka s,mi cdlV4rti. Praga zabedezila skok za 2 točk, zarao.; nr.flva nai M svnjp s(rofVe insta,ira svoje mednarodne čvrstoče. Blaga je bilo j ve)ik hreižil, ni aparat za spre:en\anje na tržišču razen sred. tedna v tzobilju, | l>orznlh poroilj, iz ce,P!ra sveta. ki hi 'ih posebno včeraj. Promet je bil razmeroma m dortav,la,a „cm našim borzam: slab; gibal se je dnevno med 5.5 do 6.5 1>or7e naj ins,,|ira;0 brez*:č milijona Din Le v torek je dosegel okrog ne aparafe v ,vrho BpieVmana teča-ev 8 milijonov Din. od strani m;nisrrstva ter d-i-ivn tef:a'ev V današnjem svoboanem prometu se ban,;.„m m tr.nvoem v la=tn'h pn u-a-ce 7a pioduk-raj. Prometa je bilo ni kaj več samo v te in jih dostavila na pie-led ostat:m devizah na Irst in bvico. Proti koncu hor7.am. nakar se ho mog'o sklep-ti o se ie ponujalo blago po nastopnih cenah: ;zfinnčpn:ii teh ira"«. 1'7-t"-p 7a trd Ip= Dunaj 0.0944. Italija 286, London 315.75, h0 izdeHa 7a~rehška. za mehki les p-Newyork 66.875, Pariz 362.5, Praga ljubljanska borza. 202.25 in Švica 1295. — V Beogradu so danes na borzi pri nestanovitni tendenci notirale devize: Amsterdam 2675 — 2685, Atena 122 — 123, Dunaj 0.095 — 0.0942, Bruselj 333 — 335, Budimpešta 0.091 — 0.0918, Bukarešta 33 — 33.5, Italija 284.5 — 2S5.5, London 314.75 — 315.1, Ncw-york 66.75 — 67.25, Turin 360 — 363, Praga 202.25 — 202.5, Švica 1293 — 1296. Tržaški promet IV. e) Stalne reklame. Za stalne reklame se smat.ajo: 1.) vse svetlobne reklame (v k nih, na u icah) itd; 2.) reklame, s katerimi se priporoča ali razglaša nekaj, kar ima trajnejši zn i. čaj (podjetje, društvo, knjiga, časopis itd.), ako ie reklama izde ana na zidu na ograji (in lesu sploh), na platnu, kar< tonu a i na nc"et-.i dru .'em, kar je moč. nci'e od r...vadnega p.-pirja; 3.) reklame, s katc ;mi se priporoča ■di razglaša neka i, kar ima trajnejši čaj, ako se dene objava — najsi jc iz-v posebne okvi= Tržaška zbornica je uredila stati stifco tržaškega blagovnega prem«ta za oktober s čemer je torej znan promet za prvih deset mesecev t. 1. Sam oktoberski promet pokazuje (v de ana r.a čemerkoli oklepajih številke za isti čas L 1!)2;3.): re. omarice ali te-.u sllčno; Uvoz: po železnici 1,295.365 (958-217) I 4.) reklame, s katerimi se priporoča Stot, po morju 1,197 924 (1.4S4.507)'q, «H razglaša nekaj, kar ima trajnejii zna= ' skupno 2,493.289 (2,4-»2.724) q; C d - čaj, ako sc razobesijo a'i nalepijo te re< voz: po železnici 1,346.870 (1 milijon , klame v tramvajskih ali železniških vo= 299.970) q, po morju 726.259 (704 ti- ! zovih, v avtobus h. na železniških po. soč 379) q, skupno 2,073.129 (2 milijo- j stajah in v javnih poslopjih, kakor: ban. na 43-19) q. Železniški promet je d ose- ; ksh, restavracijah, gostilnah, hotelih, go. gel torej skupno 2,642.235 (2 milijona ! stilniških vrtib itd., in 258.187) q, a pomorski promet skupno | 5.) firme ii napisi poedinlh podjetij, 1,924.183 (2,188.886) q. Celokupni pro- J ki so vidno napravljene na tujih objek< met pa je znašal 4,566.418 (4 milijone tib, nc pa na podjetjih samih, in pa če 447.083) q. Nazadovanje dovoza pomorskim potom se nanaša na dejstvo, da se je v oktobru t. 1. dovozilo le 407.152 q črnega premoga napram 694.945 q v oktobru 1923. Odvoz po morju pa je narasel, kljub temu se je v tem mesecu vkrcalo Ie 12.000 q magnezita napram 87.000 q v oktobru V. 1923. V oktobru t 1. je znatno poskočil prevoz zlasti fižola iz Jugoslavije in Madžarske ter cinkovih rud. Prvih deset mesecev t. J. pokazuje nastopne rezultate t v oklepajih za enako dobo L 1923.): dovoz: po železnici 10,622.798 (6,961.449) a. po morju 15,794.181 (10.508.437) q, skupno 26 milijonov 416.979 (17,469.886) q; od-y o z: po železnici 13.235.146 (7 milijonov 919.625) q, po morju 7.968.239 (5 milijonov 356.532) q, »kupno 21 milijo-wr 203.385 (13,276.157) q. Železniški je dosegel skupno 23 milijo- niso na isti zgradbi, v kateri je tudi pod. jetje. Glede reklam raznih podjetij, ki sc razobešajo v gostilnah, tramvajskih vo> zovih itdn bodi omenjeno, da smatra generalna direkcija posrednih davkov glasom odločbe z dne 15. septembra 1. 1924. št 30.827 tudi take reklame za stalne, ki so tiskar.e na navadnem papir« ju, čeprav niso dejane v okvirje ali orna. rice. Iz dotične odločbe je razvidno, da zanV tuje, ako so reklame obešene ali nalepljene v poslopjih tako, d' niso 1» postavljene vremenskim nezgodam. Na železniških postajali bi torej prišle v poštev le one reklame, ki so razobe« šene ali nalepljene v čakalnicah in na peronu, ne pa tudi one, ki so morda na« lepljene na zunanjih zidovih postajnega poslopja. Taksa zo staine reklame se ne plača kakor pri nestalnih reklamah enkrat za vselej temveč za vsako koledarsko leto posebej, ne glede na to, kdaj se postavi ali odstrani reklama. Tuksa sc odmerja po površini rekla« me in - aši letno: Ako meri reklama manj nego pol m-' 40 Din; ako meri reklama od pol do 1 m-8f Din; ako meri reklama nad 1 m1 150 Din. Ce so pa stalne reklame pritrjene ali razobešene v tramvajskih ali železni:,-.h v"zovih, na parni^ih, v avtobusih, aH na žele—viških in paroišk"'t postajah ali v iavnih poslopjih, kakor: v bankah, hote« lih, restavracijah, gostilnah, na gostilni« šklh vrtovih itd., se z ozirom na to, da so te reklame vidne le omejenemu šte« vilu potnikov ali gostov (omejena jsv« nosti. p'ača samo ena desetini redne tak sc, to je satno po 4, 8 ali 15 Dii na leto, kakor velika jc pač reklama. Če jc na eni in isti tabli, kartonu ali čemerkoli izdelanih več stalnih reklam različnih oseb ali podjetij, se p'ačuje taksa — enako kakor pri nestalnih res k'«mah — za vsako tako reklamo po= sel-ei po velikosti posamezne rek'ame. Ako se obesi n. pr. p'akat «Iz naše do? movine*. na katerem je natisnjenih IS ma'ih reklam za različna podjetja, v go« stilni ali drupem iavnem loka'u, se mo« ra plačati za te reklame 18=krnt po 4 di« narie, to je 72 Din takse na leto. Pri do'očitvi ve'ikosti reklame se vza< me vsa površina reklame, naisi tudi ni morda popisan ves prostor. Meri se to« rei do skrajnih robov reklame. Tako se na pr. pri izložbenih omaricah foto« grafov po naredbi generalne direkcije posrednih davkov ne vpošteva v povr« šino samo okence, temveč tudi okvir sam. Ve'ikost rek'ame določi finančno obla rtvo (davčni urad. finančna kontrola) Ako taksni zavezance z odločbo finanč« nca oblastva ni zadovoljen, mora op dokazati nasprotno. (Sledi dalje.) Tr~r?a Novoscdska blagovna borza (20. t. m.) Pšenica: 76 - 77 kg. 405 - 415: ba« ška, 75 — 76 k«, 410: baška, 74 ke. 3 %. 400: banatska. 75 — 76 kg, 2 — 3 %, pa« riteta Zcnta 407.5 — 410: banatska, 77 , do 78 kg, 2 — 3 %, pariteta Zcnta410. Oves: baški, 300: sremski, pariteta KIc« n*k 285. Turščica: baška, 180—182.5: bfška, I. 185: sremska. špccijalna, 185.5. Moka: «0ss», baška, 605: «2». baška 5.'>5.7: «6». sremska in baška 430. O t r o « t bi: v jutinih vrečah 177.5. Tendenca ! čvrsta. Dunalska borza za kmetijske rroduk-te CIO. dpeemhra). Tendenca se je v so-jrias"u z naraščanjem na terminsk'h bor- j zah v Nevvvorku in Chicajru nadalje učvrstila. Notirajo vključno blagovno -' prometni davek v aK: pšenica: domača 4M>0 do 1000. madžarska s Potisja 53*0 5150. jttgos'ovenska 5100 do 5200: r ž : domaiva o '25 do 3il Din. teleti,ta po 25 «lo 30 Di i kg. Perolnina se je podajala včeraj: koko 5i po 25 do 62 50 Cin. race po 5ij 'o 75 dinarjev, purani 1(X1 do 2(X) Din 1'^m d. Cene perotnini so včeraj pa»ile radi velike količine blaga na trgu. Spoč' t;;a »o se zahtevale precej visoke cene, ki so pa morale popustiti, ker po takšnih cenah gospo-iinie mso hotele nakupovati. Jaira so se dobile včeraj po 2 do 250 Oin za komad. Krompir se je plačeval po 1.75 Din t--g, jabolka: sladka po 2 Hin. kisla po 3 io 5 Din kg. Cene zelenjavi so nespremen e-ne. Istotako moki, sladkorju In jstr.!:,n živilom. MARIBORSKI TRG. Tržni dan 20. t. m. je bil prav dobro preskrbljen s svinjskim mesom, s perutnino in z božičnimi drevesci. Slaninarjcv je bilo 70 na trgu in so prodajali svinjsko meso po 80 do 40, slanino po 35 in drob po 20 dinarjev, domači mesarji pa govedino po ?1 do 25, teletino 25 do 30, svinjino po 30 do 35. mast po 38 do 40 Hin kg, jetrne in krvave klobase po 5 do 6 Din komad. Perntnina. Cene kokošim in piščancem i so bile 20 do 70, racam bi gosem 60 do i 100, puranom 100 do 250. šopanim puranom 250 do 300 Din komad. Domači zajčki so se trgovali po 15 do 60 Din komad. Krompir, se le nja va. sadje in druca tiri-U. Krompir se je prodajal po 10.50 do U Din mernik (7.6 kg), zeljnate glave 1JS0 do 5 Din komad, čebula 3 do 6 Din venec, kislo zelje 4, kida repa 2 Din kg, solata 1.25 do 1.75 Din komad, oziroma | to s plačil: Avstrije, Madžarske iu Ita-kupček. karliola 3 do 25 Din, komad i ti j« za L 1924. uporabiia za izplačilo tlaa paradižniki 2 do Z Din kg. jabolka 2 da'l. ir.area 19l>5. plačljivega regularnega 6, hruške 6 do 12. deteljui 30 do 80, man- j kupona. Komite jc podvzel pri juuoiio delji 50 do 60, orehi 6 do 12, luščeni 45ivert>ki vladi korake za urediiev z&ostan-dinarjev kg; mleko 3.5(.'> do 4. smetana '< kov za 1. 192S in za prvi kvarial 1. 1924. 16, maslo 46, kuhano 54 Din kg, bučno 1 =- Statistika zunanje trgovine za le-olje 30 du 33 Diu liter. ! to 1923. Generalna direkcija carin je iz- Lončene in lesene robe. pasebao jer- dala pred nekaj dnevi statistiko naf-e zn-basov in košar je bilo precej na trgu. j nanje trgovine za I- 1923. Knjiga ol»ega Cena jim ie biLi 0.5v) do 2Din zu ko-' 252 strani in stane 100 Din. l>obi se pri mad. IzriMino mnogo jo bilo božičnih! vseh glavnih carituvniicah. dreves, ki so se predajala ,.o 25 do 300 j — Sanacifci Pomorske banke v Gružo. dinarjev, komad. t Narok za skiopaajo poravnave o omenje- Senn in slama. V iol.'to 20. t c. so! ni banki, ki bi se moral vršiti te duL je kmetje pripeljali 12 vfczov sena. 2 vozova! odgoden na 21. jjt^uarja 1925., her ob-atelje iu 4* vozove slame na trg. T.) not!stoji baje možnost sanacije. Vrš» 3 do 70 ic bi prevzela tar.ko v svoje roke ic upiii-stelji 50 Din za 100 kg. j kom izplačala terjatve. j =rr Kartcl pivovarn. Iz Beograda f-oro-CELJSKI TRO. . v kratkem to podpisan medreboi- Govedina: v mesnicah I. 25, II. 23.25, (ni dogovor, sklenjen med pivovarnami na trgu I. 25. II. 20 do 22. Teletina: I. 30, jna kejrfc-renci. ki se w c^avno rr-iU II. 25. Svinjina: L 35. n. 30. Slanina: L 38, il. 34; mast domača 40, amerikanska 34. šunka 32.50. prekajeno meso 32 do 35. Perutnina: p;ščanci 20 do 30. kokoši 35 do 45 raca 40 do 50. gos 100. puran 100 do 140. Divjačina: za^c 60. Mleko v Beogradu. Dogovor s« nanaša na prodajne cone pivovarn. V salti picovarni h-t odrejen rajon, r ka*erea eT.e ona [ voda ia. t i svoj produkt. — Poravnalno postopanje ,"'e nvedeno o imovini Slavka Bng.irja. trgovca v 3.75 do 4. Maslo surovo 50. čajno 72 do, Novi ccrskl pri Cei.iu. Narok za sklepa-80, eno jajce 2.25. Pijača: vino staro 12 nje poravna re je 17. januarja 1925. ob do 20. noro 10 do 12. Kruh: beli štrucaipol 11. — Poravnalno postopanje zoper 84 do 35 dkg 2.50. črni 40 do 42 dkg 2.50.! Katarino Vindiševo. posestnico in gfvstii-Speceri'sko blago: kava portorico 76. i ničarko v Dražencih pri Ptuju jj ustav-Santos 56. I!io :M. Sladkor kristal 16. v ' Peno. ker ec ni dosegla predpisana ve-H-kockah 18: riž I. 13 do 15, II. 7.25 do na glasov. 12. Testenine 12 do 12.50. Moka >00i in >0« 0 80. št. >2« 6.30 in št. »-i* 5.80: Koruzna moka 4. Na drobno pri kg za 20 p vpč. Žito: pšetUca 435. rž 410. ječmen 300 oves 350. koruza 310. fižol 500 do 600. Krma: seno do 75. slama 50 do 55. Krompir na debcio 1.25 na drobno 1.50 do 1.75. — Ponovno redno glavno skupščino ima Beltinska hranilnica za mestno okolico. d. d. v Beltincih dno 30. t. m. ob 15. uri. = Dražba plemenskih krav. M^^tmi občina ljubljanska razpisni* radi delne opustitve ekonomije v me~'no!r zavetišču za onemogie v Ja pije vi tilici št. 2. pro-; stocol:no javno dražbo plemenskih krav Dolgovi države naši Industriji. Is j na nedeljo 29. t. ra ob 10. dopoldne. — R pograda i«Oioča,o: Centrala industrij- j Interesenti vabijo, da sc napovedane skih korpora-1' / (.onovno podrzela ko-j dražbe ndeleže. rake gi«le pt.ravnanja dolgov države na-; = Dobave. Vršile se bodo naslednje šim irdiistr jcem. "iižava dolguje samo ofortalne licitacije: Dne 10. januarja 1925 posameziii-n tvotnicam vagonom preko Pri ravnateljstvo državnih železnic v Z,-100 millširov dinarjev in enako vsoto i grebn glede dohave raznih čf.pičev in k> diugim industrijcem in dobavitoljcn Mi-1 ta?. — Dne 12. januarja 19f» pri ravna-nistri so obljubili, dr. p« bodo dolgovi J teljstvu državnih železnic v Ljnbljaai gle-ptiracnali. in sicer predvsem tvomicam;de dohavp 55 000 komadov strešne ope-v»-f:orvov. ki so bile redi pomanjkanja ke; pri od»lenjn zs mornarico v Zcinu- po manjkanja denar a prisiljene odpustiti večje število dp'avcev. Pomorska uprava in ministrstvo trgovine ter industrije. Iz Beograda poročajo: Minister trgovine in industrije je za^-cl akcijo, da bi se pomorska uprava i7h.fila iz komjietenco prometnega ministrstva ter prikl''učila kempetenci mini-strjtva trgovine m industrije, češ. da ima jK) svo;i nalogi l>olj trgovinski značaj. Po-slau je akt prometnemu ministrstvu, v katerem se po pooblaščeni ministrske- nu glede dobave 29 raznih tehtnic: pri ravnateljstvu državnih žf-'-znic v Zagrpbii glede dobave r«7rfh kemikalij; pri ravnateljstvu državnih žel»7nic, v Snbotici gic novega to'nik« llubljan- co, v kateri povdarjajo potrebo znižan.ia izvoznih carin za les. Nadalje zahteva ;o s1te zbornice. Trgovska in obrtniška zbor- znižanie prometnega davka, niča v Ljubliani je v seji združenih od- = Težkoče tranzitnega prometa v Bo-sekov dne 18. t. m. imenovala koncept-! '•anskem Brodu. Tranzitni promet, z bla-nega pristava g. dr. Ivana Plessa za , v Bosanskem Brodu se bori z veliki-zborničnega tajnika. Čestitamo. j težkočami. Dnevna potreba v Bc.san- =rr Zaposlene inoremsklh delovnih mo- skem Brodu je najmanj 60 zapnib vago-či v naši in:lustrijL lz Beograda poro- ipotrebnih v prvi vrsti za produkt«. .Vo. Vesti, da se bodo odpustili vsi ino- :tod3 h"»dski postaji so na razpolago sa-zercci. zakleni c naši industriji, se po-'mo °aPrti vagoni. Cesto se dogaja- aa ee povija o toliko, da se je onoval odl-or. kakšen dan pnpravi samo 30. a drugi dan ki b, prouči nerrdomestlnvost tuuh de-,150 odprtih vagonov, radi če-s»r se pr<-lovn i. uioči v posameznih jiodjetjih. Od-I raet ne mor,e normalno razv:jatt. Sarajev-t.or bo pot«>n predložil svo-e predloge jzbornica ie zato brzojavnim potom ministrskemu svetu. Mišljenje vlada, da se Iv po itozpmcev oMržalo v naših pod-jptj h f. do '0 odstotkov. = Naši trgovinski od noša'I s Švico. Naš pohlasčeni minirter v Bernu Milutin •fovano-.i(4 ie po^r«iI r. inistra za trgovino in industrijo dr. Surmina v zadevi trgovinskih o>lnošajev s Švico, predvsem glpde sk'eritve trgovinske pogodbe. ~ Jugoslavija plačuje zaostanke Donavsko - savsko - jadranski družbi. Z Dunaja |>or"čajo da je komite obligacijo-nar;ev Donavsko - savsko - jadranske družbo nhjavil nastopno; Vlada kraljevine SIIS je ravnokar plačala komiteju svoto. odgovarjajočo zadn:im trem kvar-talnim plnčljivo mn zlu od pomore. Kzfava Podpisani izjavljam, da nimani cika-kega stika s »Slovensko republikansko stranko« oziroma ujeno krajevno organizacijo v Lipsenju. Proti razširjevalcesr'. takih in podobnih vesti bom prisiljca iskati zadoščenja pred sodiščem. Franc Zabukovec, krojaški mojster, Lipsenj 41. p. Grahovo pri Cerknici lastnik in izdajatelj Konzorcij <,ln:ra>. OiRovornl urednft Fr. Brntav'4. risk Delniške tjuVarne. A. d. c Ljubljani. ¥rem Linhliana 0 ripceml'rn I9?4 l viblian* 306 nad ruoriem Krat opasovanta ob Zračni tisk Zračua temperatura Veter jUblEcoo 0—10 Pkdavine' so , Ljuhliaca 7 /76« -32 ju?o vzhod oblačno — Ljuhtiana . 14. 776 4 -2 0 vzhod — Linbhaua . it. 777 ž —20 n — /.a?re-i . 7. 77SO —3-0 ju^zap. i» — Brozrad . 7. 777 9 -4-0 n ?» — Ouua' . . 7. — erara . . 7. 777 9 -20 m H — iuomost . 7. V l.inbl sni baror-etsr višji temner. nižja Letošnjo jesen in zimo ;e vreme izredno enolično. Tej enoličnosti se tudi zadnji tcdcii ni izneveril. V prvi po.jvici tedna sc ic pripravljal vremenski preobrat: nebo se je prrknlo z oblaki, ki jih ie gnal juž-nozapadni vtter. Vse to sc jc zgcdiio, ker se je vlika depresija od daljne Isiandi.e premaknila preko oceana proti jugovzhodu ter" se ustavila nad Anglijo. Vsled tc- Sclnce vzhaia ob 7-12 zahira ob 16-14 nad vso srednjo in juž.io Evropo. NJega jedro se nahaja v nuši neposredni bližini, med Adrijo in Karpati, zato je t-xi mimo, brez vetrno suho vreme, I; ob Jadranu piha zopc-t burja, a manj močna nego zadnjič. Nad zapacno Evropo .-e drži a tista megla, najbolj nad Franci;o. Ta čas pa obliva vso severozapaduo Evropo toph iuinozapadna al! vsaj za- -ga se je njen vpliv raztegnil prav do1 padna zračna stru.ia, zato iz na severu naših krajev, vendar pa ni bil še tako mo- j sc vedno razmeroma toplo, nikjer hlad-čan, da bi prevladal tudi v nižavju, mar- i nejc nego pri nas. Pretekli teden v vsej več se ie uveljavil k v višinah. Zato tudi i Evropi nikjer ni padlo živo srebro v ter-padavine r.lso segle do nas, pač pa je j mometru pod 15 pod ničlo, ccio pod — 10 padlo po večini zapadne Evrope precej | le malokje; povečini je kazal toplomer dežja. ; le 4 do 8 stopinj C pod ničlo, kar je za Ali sredi tedna se Je morala depresija umakniti nazaj proti Islandiji, pret: zapadu pa ie zopet prodrl maksimum zračnega tlaka iz jnžne Rusije, ki sc odtlej dr£l tc dni decembra pač ugodno. Koncem tedna sc jc barometer še dvignil, tako visokega stanja nismo imeli že mnogo mesecev, ALEKSANDER. DUAAf ZVESTOBA iDO GROBA (LA DAAE DE-AONSOR.EAU) 28 „Oh, ne, ne," sem kliknila, „to ni potrebno, ae osem dni, niti dvajset in štiri ure, niti ene minute se ne bom premišljala. Ne ne, za nobeno ceno!" In gorko sem zaplakala. Oče me je oboževal. Nikdar me ni videl plakati. Zato me je vzel sedaj v naročje in me kmalu umiril, in dal mi je pošteno plemiško besedo, da mi o tej možitvi ae bo več govoril. Zares je minulo mesec dni, in gospoda, de Monsoreaua ta čas nisem videla, pa tudi slišala nisem o njem ničesar. Nekega jutra pa dobiva i oče i jaz vabilo, da se udeleživa neke veselice, kaero prireja grof de Monsoreau kraljevemu braiu, ki poseti pokrajino enakega imena, našo Anžovijo. Veselica pa bi se imela vršiti v mesiecu Ar.gersu. Temu pismu je bilo priloženo osebno vabilo prinčevo, ki je pisal mojemu očetu, da se ga spominja, ker ga ie nekoč videl na dvoru kralja Henrika, in da mu bo drago, če ga bo sedaj zopet mogel videti. Moja prva misel je bila, da zaprosim očet2, da se vabilu ne odzove, in jaz bi bila to zares zahtevala, če bi bilo vabilo prišlo saino s strani gospoda de Monsoreaua. Ali v vabilo je bil upleten tudi sam princ, in moj oče se je bal, da bi z odklonitvijo ne razžalil njegove visokosti. Zalo sva se udeležila veselice, Gcspod de Monsoreau naju je sprejel, kakor da se ni med nami nič pripetilo, in njegovo obnašanje napram meni ie bilo prav ravnodušno, v nobeni smeri ni bilo prisiljeno. Tako ie postopal z menoj kakor z drugimi damami, ki so bile udeležene, in me ni odlikoval niti v dobrem, niti v slabem smislu. Drugačen pa je bil gospod vojvoda d'Anjou. Čim me je zapazil, se ie njegov ooot,Sra^sVft \rjj\. Nogavice, svilene flor 38 Din. 1900/a '.a ml a »ni Ve. pnh za pernice, žimo. sfrik in cvilh ia žitnnice, platno zi prtire io »se drugo posteljno perilo, oJeje šivane in flanelaste preproge, 'Sstore, poateijue in kavne gsru ture, natnizue prte, proilaji v velikanski izberi in čudovito trekih cenah veletrgovina R. Btermeokt, C« J«, it. 33L. llu -trovani cenik zastonj I Trgovci dolie eugro* ceue wS LJUBLJANA MESTNI TRG 8 i galose t s vi ter ji .1 gamaše 1 rokav ce • stezami < nahrotniai » nočne srajce i snežni čevlp ' vezebo perilo I povoja« gamaše 1 aa m ske jorsice 1 volnene jopice 1 otroške ojlekce I gumoi za manšete i batista3to perilo I Dara-anice, pedveze 1 športne poti ebščine I volnene tri^ot-hlače I otroiko Tetra-perilo 1 mošie fportne čepice I Kuhinjski predpasniki 1 volneni in sviien! šali 1 caie opreme za novorojence Prepričajte ee o cenah v mojih izložbah! sE\ C, J. HAMANN LJUB JANA zeoiu rooci I MESTNI TRO 8 oerje ta puh I vezeni robci i sviicati robci • Kopami plašči • ,utra.nie ceoice * voinene čepice 1 ovi atnik',mansete I komoineze za u&rne i lianelasie sra.ee I oredpasbiki za dame I volnena trinot- krita I moške voinene jopice f tint otrošKi vozički f svilena spodnja krila I velika izbera kravat I pristno Jagerjevo perilo I precuiskarija za ročna aeia i Tvrdka je bila ustanovljena ieta 1866. EVGEN LOVŠIN iN KOVINE4 LJUBLJANA, MiKloilčcva ulica Stev. IS. Telelon s t. 727. Brrojavl J Rud« Zagreb 1 Pr^railovičeva ulifa St. 23. • TelMso Sfi-80. Beograd: jo van 7. Mar kovic, barsuliuriljeri ulica, pitat* „Brist«lM. TrleiOC SU litiS. Cink. svinec, kosilor, baker, svinčena pločevina, cinkuva in pocinkana pločevina Cinkarne d. d., Celje, žveplenokisla glina, katran itd. Knpu'emo po najvtttth cenah« «tari nak-r stari »viBfe, rnaelte4-■ ' cink. kuvinastf »slauke Ud. ■ 7375/» Kupovafec rabljenih vrel zanesljiv in z dobrimi referencami po mogočnosti od stroke se išče za Ljubljano in oko'ico. Ponudbe z referencami prosimo poslati na naslov Sohotten i drug, Zagreb Vrhovčeva ai. li. g-^g .... rggt "..'.Tr.' ■.....,..,... I Aleksandrova cesta 12. 2001/a | Vijaki za les vsake vrste in vsake | velikosti, zakovice za pločevino iz | železa, bakra, medenine in aluminija. Vsakovrstna praktična in korsina darila v galanterijskem, drobnem, vezenem blagu in igračah. «s>7» flogata zaloga nerndorfskega jedilnega orodja, kuhinjskih posod iz čistega nikla. blaga ie alpake in ktna-srebra. D-njenega galanterijskega hiaga za vsak okus potnih potrebščin, finega in navadnega porcelana, bronzev, steklenine. Velikanska izbira mila in parfumerii vseh svetovnih znamk, jeklenega hiaga. žepn h nožev, škarij. br«skih aparatov in re/.il znamk „Mero" in .,Gillette", drsalk, kaset za rnaniknro. kadlnth po trehičin, žepnih vžigalnikov, nogavic, kratkih nogavic, volne, preje, sukanca, svile za šivanje in za kvačkanje, ga I oš, sne/.nih čevljev, domačih čevljev. voščenih namiznih prtov in igrač, kakor : družabne igre, „Anker", ..Matador", ,.Ingen'as", „M3rklin-4 le-ene omarice za sestavljanje. mehanične isrrsiče. kakor avtomobili, železnice, mehanične figure, plišaste n klohočevinaste igrače znamke „StHff" Knopf im Ohr, vo«i<-ke za punčke, trdnjave, kuhinje, prodajalne, sobic« za punčke, kuhinjsko po:k peskov, med njimi: Sokolstvo in drZsvno j niku Antonu Mihanovidu, luto ao bili v ujedinjenje od br. Grozovita, Sokolstvo j odbor po« vatii zastopniki vseh zagrebških ud br. Gjukiča in Z načenja pivog decem- j kulturni!) društev. Jugogiovenski Sokol bra od br. Malina. Br. Bogunovič prlob* j .> posla! v ta odbor sestro Kape ta nič. čuje članek: Sokolstvo in politično živ-' Vi .-.fji dne i. oktobra so izjavi!: »stopljeni«;. v katerem ostro kritizira postopa- i nik; hrvatskega Sokolova Ur. lloier, dr. nje separatističnih strank na Hrvatskem, J Dečak(!) in dr. Bedak ter zastopnik bre» ki se bojujejo proti Sokolstvu, to so ra- j tov hmSkega Zmaja dr. Kumičič, da noj Krofiova, H. tajnica .Mira Zlrovnlkova, L dičevei in komunisti. br. Bogmiovič rio- j morvi-o sodeioratl »kr.pno z jagoeloveii-, blajajnica Iva Dogadvjeva. II. blazinica kazuje, da mora jugoslov. Sokolstvo od- i skLmi Sokoli. Sestra Kapetanovič jo h- Mimi SuJterSIčeva, zospodarica Mara hijst: napad,-teh političnih strank in po- javila, ds ona fcut Hrvatica in Jtigoslo-j Mlejnikova, zapisnlkarica Mahkotova, od-ačevati navod o sokolski ideji in napa«-- j ve»;ka spoštuje emnko hrvatsko himno 1 bornlce Farlinčcva, Gašperlinova, Hudo-nem stališču imenovanih političnih strtij. j kakor katerokoli drugo slovr.rsko in da j vernlkova, Bnhovceva, MajaronoVa, No-Prav posebno zanimiv ie članek sestre j bo Sokolstvo na svoj način izkazalo & ?! j vakovKeva. Štebljeva, Škofova, D. Tav-liorke Jankovič: Sokoistvo ln žena, v kar | avtorjema hrvatske himne ter js nato I čarjeva, Vrančičcva, pregledovalki raču-čerem našteva pisateljica vrlino, ki jih j zapustila sejo. Vsekako je to felosten ■ nov Jelačlncva in Mllčinskijeva. sedi ženi Sokolstvo in obratno koristi, J pojav nestrpljieosti. ki jo kažejo hrvatski J Delovanje Atene, ki šteje približno 500 Na - Športnem drsališča S. K. Krije danes, v nedeljo ob 9. uri trening za one, ki se hočejo prijaviti k razpisani mladinski tekmi dne 25. t m. (OteJ službeni razpis v c Jutru, od 14. t m.!) Predelal ln rsrložll se bo razpisan! program, tekmo- ker Zagreb za enkrat ni mozel ustanoviti j vatel naj šc Javilo r.?. drsališču z. Vodi- državnega saveza. Atena jc včlanjena v»Skti ali s. Betettu. LLAP v LJubljani in v Jugoslov. teaiikeir. i Mednarodni not umetni sodniki. Sved nje po sredstva »Abstinenta!«, ta M tudi sdraroilii krogi iivrime ?jc majo. >968 Neka} o čaju Umivanje laja, ki iu m ga r.uii tatlUua daljnega vzhoda, je dauea ie tako razlir-jeno, da postaia tako rekoč •'jjevaa ki jib ima Sokolstvo od žene. F.r. IJič&uie iz. Bjclovara je pozval vso kategorije sokolskega članstva, da mu pismeno odgovore. zakaj so Sokol". Odgovori, ki jih probeuje v tej številki 2upnega vestnika, !>o v marsičem zanimivi, ker kažejo, kako posamezniki shvačijo sokolsko idejo. Med zashiJr.iroi sokolskimi delavci so našteti br. llellp,- Asraton iz Prage. br. Hesi-»ner iz Zagreba in br. dr. Milan Popovič iz Starega Bečaja v Vojvodini O vsakem teb bratov je pridbčen kraek životopis m njegove KtFiuge za. Sokolstvo. i Med župnisnf vestmi so navedene ra«- s ne prireditve v Zapnih društvih in program prosvetnega dela, ki ga t'rja župa od svojih društev. Nadaljnje notice so poročila, iz raznih jugoslovenskih sokol-skih društev ia iz češkega Sokoistva. V 2adnji rubriki pa so navedene novice iz gokols. tiska, med njimi pa pogrešamo Sokolski Glasnik in Sokolič. separatisti pri obče narodnih in kultur-1 £>an|c jianov. Je preobširno, da bl ga nib zadevah. i or|sajj na tesno odmerlenem prostoru. t-ord, grlk Oiilsca In Oton Ohlscr.. • niti. Domovina čaja js vzhodna Azija m Konsres r^gon unih sodnikov, l/dru- netita »speva sajbol) r Kini. I»iijl Ja ž arije češkoslovaških nogometnih sodni-jna otoku Ceviot. Kvalitetne nftjbeliS^ m kov priredi co priliki kongresa PIPA me- | fLn» .-r.,ir.aflčue Čaje j-a dai« !e e ok Cej'-seca mala v Prari mednaroden kongres! Joc, ki leži na jui;a polotoka iniije. Cej-nogometom sctlnikuv. Dosedaj že de-1 Jonske Čaje fpoinc iuJi cko pr- set sodniških - • - - — -udeležbo. »druženj prija\ !!o svojo | tankih Li ddaih iiaa.. mnogo hy:. : .v.i kr.;c.'.:ičj:h rezmer. da čaj t Rusi;: sploh re raste ia rad! »e-I sra tudi tako zvonega tpravega ruskega čata> h ploh nt- Krkovo3t faja ja odvim od raz; »eče valee v-at 'ok ur n j.i k or ln nfih nov. 26. «. tn. ob pol 4. popoldne na drl o udeistvovanju tega agilnega druitva aa 1vodi v razmeroma k^kem'fasu to st'ra5- j ^'^^Jf^S"^!! no strast k ozdravljenju. Koliko nesreč.! vilne« me^nju čaja (m,hc m^n.re) ra Soko! Ljubljana 1L priredi na Štete-; Spregovorili pa bomo še o nJem. zlasti i koT.ito sredstvo eoper pijančevanje, ki Pri potaamo t»jd! tsiko mnS ci-mVI _ _ . 1 čaj*. To i« je dt»ro*ce rusko i sne, ki vs je /.ctravimo sredstvo proh udomajno tega. k« Piwo pijančevanju Neumornemu znanstvenemu .Tv£is^0#.v njn se je končno po*ečik>. oča alkohol, priča I niih lastnosti iladl toga je prlporofctd, da a 1 dovolj jasno vae časopisje, ki prinežr. dan | kuPuie oWinstvo čaj v ovitkih, ki «o 4e- Načelnik Sokolskega društva I v Zagrebu Fran Lbotskv je prevzel zastopstvo prvovrstnih tvornic za športne predmete in jih razprodaja v Zagrebu, Her-eogovačka nI 87. Ker mnogo teh predmetov ti porabi j a tudi Sokol3tvo pri lahki atletiki, zato *e priporoča tudi eokolskim društvom. aGIntnastikons se imenuje zaloSnifitro, ki so ga ustanovili mladi sokolski delavci, ki nameravajo izdajati razne telovadne vaje, in sicer besedilo ter godbo za klavir. Izdajali bodo vaje znanih gokol-skih tehničariev in je doslej izšlo 10 zvezkov najboljših in najlepših vaj. Naročila sprejema založništvo «Gimnaatikon», Bje-lovar, Draškovičeva ul. 10. Sokolski koiedar za L 1925. izide takoj po božičnih praznikih, zato opozarjamo brate in sestre, da počakajo c nabavo drugih koledarjev. 8okolski kotedar bo ^^ j zločirov in socialnega ! čil in še velno oovzroč Drsalne tekme. JZSS opozarja _____ _________________________ službeni razpis drsalniii tekem v •Ji!tru«ina dim dolga poročila o nezgodah. 1 bro ^ pravilno z^nrti. Talci zavitki :'ma-z dna 19. t. m. /S. januarja se vrše na ■ hinskih dramah, umorih iu "ubcsjUj. ki i® ,0 predno«, da »e v njjb nabavi re« drsališču Ilirije: tekma 2?. prehodno ti nri- j imajo svoj !vor predvsem t prekomei-' vrst ki ohraa. pravi ki lo dr. Puchsa, darnska tekmn ?a prehod- ; nej. uf.:»3!)i'i alkoholni pijač. Velike-! Jakost. no darilo S. K. Ilirije in tefcma junSor- j p,me'e. d» 'i»ore dati to areu- i Edino pravilno mešan ji fo uajplemeni-;ev, 7. februarja t?km->. ku prvenstvo Ju- i»jvo pijtni-em bie? njihove rednosti, kar|,ei5iV| fer Obranih vrši cerieniklb taje* OBČNI ZBOR i ATENE*. j goslsvljc in tekma scn:orlev skupine 3. jima ?/>'ngtv3oo posledico, da na ta način 1531 kvalitativno nedosegliv prihaja na na« Med najagilnejša naša društva, ki so' OradjansV v Nemčiji. Gradjanski jc;lahko odpdetjo Mnen« kure. lee*>n>e v trg faj v zavitkih le pod imen-nn *Cm-prevzela nalogo telesne vzgoje naše mla- 1 zaključil pcgajar.ja za svojo turnejo po sanatorijih, z-lraviliščlh ad. Ilazer« t.eg»! J0™^ reyl»n T««a>. Caj »o vrsfo viao-jrezdvomno društvo »\te:ia», Nemčiji, kral bo o Boiiiu v Berlinu prol; je cene tuko zmerna, ib s! tu velekorisi- > arometičen, izredno izdaten iu močan. ' Norden-Nordwest 28. t. m. v Leipzigu i no eredsivo. ki se dobiva pod imenom l,ako da se fertegn porabi tretjin j mtaj, proti Verein ffir Bewegungssp!ele ali pro- . »Abstlnentol- hulm vi Jo iahico tudi manj i kakor čaja kakršnekoli druge mimike, ti Spiclvereiniguntt. 1. januarja v Prei- > imoviti sioji. Z oiirco: na 2e dosežeta \ Glavno zalotro tega rea prvovrstnega čaja burgu proti F. C. Frciburg. 3. ianuaria v j uspehe, je iz soeulniii i;j gospodarskih -ma vsem aiana in atrogo solidna tvrdka \Viesbadmi proti Sp. V. \Vicsbaden, A. Ja- razlogov toplo želeti, bi se to »red- i gtioenwl». • Dobiva bo v steklenicah po 30,50,80 in 140 Din. J Rizpošilja ga proti naprcjpnji posiatvi znesku (priporočeno pistno in JiO Din za poštnino in j savojnitio), Gesetlsctiaft f. chem. u. metaliurg.1 Industrie n. b. H., Wien XIII 2, Wis«er.ilga8»e 5. j ir. zdravnik v Sv Juriju ob j. ž. se ja preselil m ordinira odslej v hiši štev. 87. v bližini kolodvora. in'1'ii^l'Hfi 191! m I i letošnjega, jsopomoflas; j zdravrga in suhega | feupimo | Poondtuj n? : PmienankiMca! m. krni Najboljše božično darilo sa odrasle otroke j« tretji zvezek zgs-aneMdot Dobi se v v^ki iejigarni. Majhne odpadi« kpaviue (Kernledet;, rjjrt Ukor tu4i ('ne, r tulil ttc>-iini Irapsjstk Altman i Dlouhy 2ufire!i, Preradovičsva 12 V MARIBORU kapuj« ■v w Za božična in novoletna darila •t oglejte zalogo v modni trgovini A. Zibert, Kongresni tt>g poleg nunske cerkve. Tn kupite primerna darila po nizkih cenah, kakor: podložene rokavioe od 25 Din naprej, flor nogavice od 24 Din naprej; dalie raznovrstno volneno pleteno blago: telovnike, sviterje, jumperje itd_ predpasnike, damsko in moško perilo ter lepe svilene kravate za gospode po zmernih nizkih cenah. BOŽIČEK »M« praMICits 54«jj manutakiurne predmete na Oiavnm trgu pri tvrdki FRANJO HAJER RATOL novo in Eaiiifaracj. Bt3- StTO JS PODGANE i.liii'! in p"'!>3fcc- caii:.— btt-kleijica ss um. po 2: D..!. — lulci-jjc: 0'iio „EiIO L.", blea^ak* si. — m r ..»h !«k«rni>h tn Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah JUTRO" tt^ kitata eiriirt Upr (tm ima v salegi ►0TD-MfiTER!3H Isnfio Fogačoil LJU3LJ&KA «c4a:Uka si. I,d ni, »bksia. Umetniški saloa za vsa individualna lasna dela. M Cvetličarna „Jfizza" I v Ljubljani, Prešernova ulica št. 30 ;f}f naznanja | slavnemu občinstvu, da je otvorila 21. decembra 11. cvetličarno v Prešernovi ulici št 30 in se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor šopki, venci, aranžmaji, deko-racije dvoran itd. geslo je: Solidno delo, tečna postrežba. Za obilen poset prosi 7164» Fanl Hvala. Razstava gojeni* in gojencev ed ministrstva za trgOTino in industrijo konceftijonirane krojne šole v Ljubljani Židovska allea sitev. 5 e poka/jiia najiepse uspehe. Gojenci ia gojenbe se popol^.om4 ramoatoiuo izdelali različno garderoba pa nft,ioveišili modelih in se je res pokazala pristr.iist kroja. — Piibodnji tečaj ae prične z iliism januarja 19.5. aa krojače v eirilnib. n!>5eltn.h in uniformah, za ilVllJe v pplalui gartierohi pnrila, oirožke obleke in kar je potre!,uo gospodinjstvo. - Vpisovanja že «edai -■ ure aH pismeno. !l*godB' plačilni pogoji Razpošiljanje in izdelo-ivsn'» t rojev s nataočnim prilolenim poukom. Bukova drva naprodaj. 70 vagonov iz zimske sečnje 1923/24 za takojšnjo dobavo franko vagon postaja Sv. Lovrenc na Dravskem poljn. Ponudbe na tovarno stroj i l, Strnis&e, Slovenija. 728da LJUBLJANA Kongresni trg štev. 1» nasproti kavarne .Zvezda' Speoijatiat za.: icodeme in rgodov mire tri/.»rt-. BiJiileauz, trauifonnaeije, «Bea-oe» barviuje la.i v vseh niaasab, negovanje tepete, mmžo obraz« ia aiaaikirmaje. Prevzem gostilne. Dovoljnjem al vtajenemu oMiattva »poročiti, da sem yrmtla saaao gostilno Marije Zupan v Ljubljani, Krakovski nasip 18. 8 pristnimi viai, Imai tgtoji lo likerji, okusno kuhinj«, dolin peatrctbo ia sncnlmi (cnacii ai ho«ito pridobi« aaklesjeucH eaaj r^ttue. Vsak Aetrtek. petek tr nedeljo svaie morske rib«, vsako sobote ln nedeljo pa tema«« krvava, Jetrne ta mesene klobaso. Bmitmai todi abeceate. Ceiedssvaa trasa Dia 17«. Za ssbavo poskrbi ^Kstjasot", Sa ebttsa «M* se »Hfsn«a TIlTi Rezlka Ivanfclč-eva gostllsiCarka LjaMJana, Krakovski nasip 1« Trgovci z vinom in gostilničarjev Posredujem pri nakupa vina iu nakupim po naročila dobre Haloika vina, kakor tudi sortirana po dnevnih ceiiab. Ker sem večleten nakupovale« vin dokažem lahko, da sem ga že letoa nakupil 4 va^or.e za releirgovca, Tora j se lahko vsak zenesljivo obrne d>: f ran C Kokotec.Zfl. Breg pri PtujO, KONCIFIJ&NTA cnroimo 4"» kni odvetniška pisarna v malem bpiojme VtSfttUj mestu Mariborske oblasti. Ponudbe pod ^Koncipijent4 na upravo »Jutra", Maribor. 7453» Vila z avto m zastonj! Ktegaarao atejea* j.epo'aom.1 opravljena, a catfoti. rogtmi ie ■vetfii ♦ptemljena. udobna ttia i osmimi sobami ia poetrtn^kimi procori, neob»e«e-ajeaa, • okoli 1000 ia* wta, garate, novim ltiri*r<}eic!m srnpf ilm avtea aio-dela If 24. ia lo^o litit b*mdr.i na doto uuduii aa dobiteljerem prcbivaliiia) ia 40.000 drufflk dragocenih aagrafl v vrednosti 60.000 dolarjev ter te bodo cacdelUt med Me owb«, hatere be*> dalje tiiipu | nate ne» Iransko preiikr.iene preparate, ki k raipcčarajo v menihu h, la katere nam preikrb« pet aaroiil. Vukdo dobi eno aapado. Zato, da n las-4ele ne razpiaane nagrade, jamtimo. 1'odrobne praipekte po*!je nikomur, od katerega prejme (v pi«ms) 7 dinarjev.»a kritje potiljatv« draiba llaohaft Oir oksmUoh« Ud m tallgrglsoke " ~~ - m. b. Bn Wl«a, ZZH 2, Wla^rUlcaasa »M.' 'm tmtamm m>» imil« i pt». — w<*«m» — 1» ■>»" »»'»»1. m »■kak Ha •»nluli Kimrii »» •« »• v»?a*aaju prll^m« taarak« , Mi aMUMMi irimiMM O Wll Okoli 200 smrek f Damskl plašč ] Ve? p-rov sinoči t Zamenja se v najem la hoj M Oda« T Bavkah 51.1 nor, eleganten, • kožuboviao, i knplm. Ponndb« pod tr.afko ' veliko ptaiatTo • cottlicti. 37S20 ! uporabljiv tudi kot pomla- „Smuei" na upravo ..Jutra", kletmi la hlevi. na promet - ____ , danski plaši, se ugodno pro-i 27313 . nem kraju mesta. -••.unerso da. Naslov pove upr. Jutra'. '--I *« vleko la leaao. t i vsca« Rogovi 27249 | ...........I drugo obrt, »b testo, mats)- tilenovl, gamsovi lo sruja- | kovl, v večji množini, te prodajo. Naslov pove upr. Jutra". 272V5 poalkljane, dobro ohranjen Drsalke Pisalni Stroj 1 io gostilno »11 trgovino na ! dobro ohranjen, s vidno J bl,:a j kupItZ Ponudbe z on- i™'*- " lS. 27312 | rt, I , I . 9/II. 27181 i .Jutra" pod značko 27233 Slike za legitimacije tideluj« najhitreje fotograf Uasoa HlbSar, LJubljana. Vaivizorjev trs. 1947 Modna krojačnica M goapod« In dama, ae priporoča. — Zaloga modnega •akna po najnižjih cenah, postrežba točna. Jakob Kale, Maribor. Stolna ulica St. 5. 2010 Pekarna * stanovanjem, ae odatepl aa daljSo dobo. Joelp Saje, Ljubljana. Mcatni trg St. 25. 2721« Slavnemu občinstvu ■atnanjam. da larrSiletr vsakovrstne obleke, perilo cd aaJprlproatejSega do najfinejšega kroja, kakor tudi vsakovrstna 3lmsk9 p!s5če, i-ot božično darilo proti 20 odst. popusta. Ivanka Jelea, modna Šivilja, Velenje. 27286 Kdor išče slnžbe j Gospodična naj al naroči lz Osljeka or- | veSča samostojnega knjigo- Bele filcklobuke za deklice, barvaste ia dane tz vaeh krajev države okoli neja mesta. Pon-udbe na upr. 300 oglasov, v katerih sa po- „Jutra" pod Šifro ,.Zmožna nujajo službo ra Izpraznjena 11218". 27155 mesta sa moSk« in ženska _____ moči. Ogledni brezplačni tz- j _ vodi in naroc-iia po povzetja i Postna odpravnica sa ne pošiljajo. Cena vsake a lspitora In prakso, lšč« I Številke je 10 Din. Naroč- m<-sta. Naslov pova nprava Dirkalno kolo i p«", i p™>» '•= Dobro ohranjene •-ski* „Kabrlolet oprema, 1 sani za 6 oseb la 2 konjska sedla ee pečeni prodajo. Naslov: se ugodno proda v krm.Ulji Starhe. Brcilee. 27283 pri F. gtuplca, Ljubljana.------- "tr? SlomSkova uiles.. 27278 osi i_ Ceno se preda: ' vlscUa o m ' cizku orna: debrom stanja tn Stlrlko- hiujs! a k.-edenca, niza. .rt-j Poldirkalm kol« i Gosood3rsko poslopje i relo obzirno, s tnočalrr.l zt-dovl. v najboljšem etarj-j, . električna obn. ^ 273ol «»O ' oralov zeo-.l a < fr,-. > se pruuu: _ v; nahsja t: tik pne]»r>jx v z». ti V^t^r^f/VT^^ »o rrometnem kraju. i-jer j« a u r a ta oblek,. ; M^/ »1 * JI TI! *! T,.S ,„,-:■ m. 3 oddr.ll™ ra ■ predali, ku- . aBMMMMjBi •:,.-, ,..1 ueieznlSfc« postalo - »A»nra nu7B . i ............. Lončen štedilnik 1 nlna ta mesec dni znaša 35 Din, ta četrtletje 100 Din. 2030 Dve šivilji s« sprejme v tovarni otroških vozičkov Tribuna F. B. h.. LJubljana. Karlovska c. št 4. 27192 Izobražena gospodična ali vdofa, samostojna, od 2S—36 let stara, dobi sluibo pri Cruiinl 2 članov. Zmožna mora biti v govoru ln pisavi nemščine in srbohrvaščine. „Jntra" 27189 r najboljšem stanju, ee pro- le8B| voziček, se po nizki to" ta plin ln več I n,,. da. Naslov pova upr. ..Jutra" proda. Naslov pove upr. pi-sode. Naslov pove u.nr-i-. -. L,>e k r [ii'bcbtw 27132 i atra". 23332 ,Jutra". 2718* c-0 33. dr. _ - ___________ .-o. trave" podurakii ft? r^dl d-u2lnst:Q aau^Ovj-7-ad ceno prod;*. — Po- Kinar išče službe. Ponudba na upravo .Jutra" pod ..Isvetban R 7". 23335 Lepo božično darilo! Krasna starinska ara t godbo, aa proda. Nasios v upravi .Jutra". 27136 > Tapetniki , v prvovrstno m o rak o travo mss-rn-s-fa meč (afrtk) oudi najceneje z lOletno prakso. ISče pri- „FRUCTl'S", Ljubljana, merno slu4bo. Cenjene po- Tabor 2 ln Krekov tr* 0. nudbe pod Slfro ..Zanesljiva 14271" na upravo „Jutra". 23334 23949 Železne postelje ja^.-ia. Prednost Imajo vojne vdove brez otrok. Ponudbe e Usnjarija a* odda a majem. Vprašanja na naslov: Lavnč, flt. Vid, Dolenjsko. 2S323 V najem oddam dobro Idočo klepar-sVo-galanterljako obrt, tpre-daj mala trgovina, aadaj velika delavnica e več stroji ta vsem orodjem, v promet-eem miets Gorenjske. — Naslov pova nprava „J :tr;." 27265 Knjigrovodia B«. mora zdrava zanesljiva. saasaa, uoDrosrčna ln prt- r,nS(l.,u_ ie„ r.dl" družl„. podjetju, želi radi družinskih razmer spremeniti svoje ... ... mesto k Induairliskeinu pod- _ zahtevo plače ja poclatl na „ morlborBltero 0kl.04ju Jloiljlve. t mreJo 325 Din .u %<,«P7"? Ponudbe ca upravo .Jutra" lesene z sortami oo 130 Dtn ..Gospodinja 13987 . 2334S ^ Šifro ..Prvovrsten 14267" In Slmnlce imodro'"V"nioro NAVAL je vedno vzrok neredu. Zato prosimo, da re naročila «Malih oglasov» ki dajo upravništva mnogo dola, pravn^snn ;z-ročsjo in da se z njim; ne odlaša do zadn;e uradne ure. Za poeno despolc "»lase uprava odslej naprej ne jamAi več. da bod« pnobčeui ze v prvi prihoJn i številki. Za božično številko * jutra »> naj se »Mali oglasi* oddajo čimprej, a oaj-kesueje t torek do 4 ure popoldne v upravi , Prešernova ulica št. 4. Enonadstropno hišo gospr.uareiiim po-lopjom. | električno tu'?« ln vrtom ia __I.. I... O n rf ■* n . I ( V zelenjavo, v Radgoni (N AvatrljaJ, ee namenja uli j proda. Naslov pove uprava • ..Jutra". Mešano trgovino 1J697S na 0-ren:ekcm, cdtlsm a ce- ____________ lic; inventarjem, vsled stal- . J nc preselitve. Stanovanje na EnOnadstrOpfiO hišo ' raspotaeo. Fonudl-e ca ;:pr. lopo. ravnokar dv-.ra}cr.o. :i .,-'utra" pod „L»p totat^'. jako prometnem kreju v Tr-: bovljafc. Re proda. H.ia J----" pripravna za trgovino aH | 1-,1- I obrtne lokale. Kanal rw\o."i ; J rpoTMM KiKdi so ugodni. — Ceua tn drum ' lia promunem kra;u v Ljnb-podrobnoetl so polsvejo rri . ani ril predmestju. L'a ina. lastniku, Jariju Ferrncu, lo trgovino cjciancii.- bls^c, tidarakem mojstru v Tr'.ov- pre zamam. evintueino Ua-ijah. 271?8 pim trud! tft/.o hiiio. Ponud'.,a ______________. Jo poe'.a-l aa upravo .Jutra- | pod zna ,,Merkur". 23351 Eronadstropna hiša------- -e f roda v Varaidinu. Bi^a f T»«nri». nov* in Ima lepe iskale, ki po j 1 ,na • i r.£ rtzpoUgo in električ- •• inanufakturo. najbo'..'« »T-a-no :a?tMft;^tvo. Prt-da « po Ijana. ca prometni točki v jako ti/'.dni ceni, event. tudi Ljubljani, re vsled drulln-ua f'roke radi iiselitve l« Vs razmer ugodno proda. r&t'-i o pudel za olje i s 3 predali ln druge omar« Daiinoglf d llč). t Izvanredna prilika! Solicitator v. 'orn" io»ki lokal . Is kožahovine. skoraj nova. zaupna moč, verzlran v vseh pn,cnl proda. Naslov pme ft/lt7fl»r Ičlrl K In »ntnuslrlh nn ' — .. pridna ln poštena, se sprej- me. — Ponudba na upravo „ ,„.... Jutra' pod Slfro ..Poštenje" n» apra™ "Jutra 23365 ,-- odvetniških In notnraklh po slih. želi premeniti dosedanje mesto. Cenj. vprašanja pod Slfro ..Samostojen 120" 27264 uprava „Jutra" 23331 Ko-"nletfi ftedil-M'- ter raili.^nc stvari, st ,iroda- pod «Dobro rcee'0.. 27028 Trgovski nastavljenec u!a|ia stilna moo, perfektea v slovenščini m nerutičiai ter izvrsten dotajilst, sprejme v špecerijsko trgovino. Ponudbe oa upravo «Jntra» p>d .l'*el>eT 1935». 27031 ~ ! Pozor! Nakupovalec lesa Kot, 6-sedeien, pokrit lovakl ____________ strokovnjak v llatnatein le- voz, se proda za 12.000 Din, • u su. bodisi okrogel ali rezan, istotako nova kočija za Din Ob jDietniCt! s prvovrstnimi referencam! 14.000. Vpraša so pri knezu pr) s o I n c u" aa vodo. K, ln daljSo prakso, so sprejme Windlse*hgratz, Bogeufperk, vvtdt)>ayer priporoča kot "naj prntl mesečnemu flksunru In pouta Šmartno pri Lltl.1l. proviziji v službo. Cenjeno i ponudbe a spričevali na upr. ' .Jutra" pod Slfro ..Kavcija". malo rabljen, se proda. — | Naslov pove uprava .Jutra" j FOSlstVO 23338 novo, za dve kompletni sobi. ------------ s e zelo ugodno proda 27125 Učenca lz bolj Se hISe, kl je obiskoval meščansko šolo ln Ima veselje do železnlne, sprejme trgovina > železnico Anton Brenčlč v Ptuju. primernejša darila za Ml-_t>982 itlavža m Božič: vse vrste - perila, volneno pleteno blago manufakturo. veočke za ne-veaie. oprave za novom'eti ftke. abtahe (peče — edina kravate, cogavlire Mostah, Pokopališka ul. 25 (nasproti kemična to\a:n?». 27202 Rabljene iscdele 13 m dolga ln 6 m Široka drvarnica. 3 svinjaki, veliko 27266 ^^jelentč^Stara'pot"st. 7/T. I 200 leposlovnih tnji* | KrOir "- ... ........... 3 23344 ^nm^vih .. Kupimo večjo množino auhe- lesu bogatem kraju v Slove- . a pogoji na upravo ,,-Jutra Tra"a 3" nemških In alovenskih. se gK krompir]a. Ponudbe pod nljl. tik ob okrajni cesti, al- pod ..Bepartrano". 269S2 ..Suhi In zdravi krompir" na dana, a opeko krita, 32 m upravo „J-utra". 23360 dolga In 8 m Široka, obsto- ječa It 11 sob. 8 kuhinj. 1 shrambe |n 3 obokanih kleti; Trgovski potnik ISče majhno aobo (kabineti s separatnim vhodom, po motnosti v blliiicl glavnega kc- !n sadovnjak, dobra pitna voda la električna razsvetljava — vae v dobrem stanla. cementno cevi (Robrfor- v bližin! dva premogoke".1. a . 1 Oita), v dobrem stanju, ku- izvrstnim premogom. — Cena >OV.1 salon. ".•»vn,tliva ' plm. — Premer (Drueiiaiesser 250 000 Din — Ve« pove naprodaj. Ponudb« na upr. P-obree) 100. 160, 200 la grečko Lorh.r, poaestn-.k. .. ____... 1 r..1 r. IV. n. t.".!.', . c*i_____-k. tn.,.1.. 01....I i. dvoriSče, lopi celenjadcl vrt j jodvora. Ponudbi ni anravo , Jutra* pod ..PotnlS 14121" 26341 Pletilni stroj št. 6 za Izdelavo volne in pavole, prodam za 4000 Din. Naslov zaloga), pova uprava ..Jutra". 26972 itd Pri večjem odjemu pri _____ineren popust. 20402 Fotoaparate 7 Buach Bls-Telar. 10 X 15. Perje ..Jutra" pod „štev. 14292" 23353 300 mm. Ponudba po mož- Slovenska Bistrica, Slovenija Fdier palmo lepo In veliko, prodam po nizki ceni. VpraSa se v Tržiču St. 154. ----- nosti z navedbo cene pod Cement" ca upr. .Jutra". 26980 Halo! 26462 Trgovska hiša na de5ell v mariborski oko- Garcon - stanovanje I S C a a • manJEe UompK-'ja stanovanje (lahko brez fcu-Maje) aii 2 necpremljenl robi s souporabo kopalnice, v novi alt start biti. - Plača ta tudi ta daljo časa naprej aH da odškodnina. — Separlran vLod lz stopnišča In '-"ntniia Ucl, enonadstr., novodobni, v mesta, pogoj. — Ponudbe ISče proti dobri plači. Ponudba na upravo ,Jutra" pod ..Gospodinja 14258". 27248 27129 Goerz Tenat 4 in pol X 6, uokeiSje. gosje m gosji puB j Srnemauu povečalni In pro- rer račje »ddala vsako tono- j jekcljskl aparat, najnovejši tino po smernih eenab tvrd model, fotografsko biblioteko ka E. V aj d a. Cakovec. ter vsako- i 1883 2730S J0. dobrem »tanju. ob okrajni --- S" toni* Perilo, , cerkve In »ole, Ix>b:a.vo Itd Doplanlea ta- g0sp0d^fi70 po,iopje. ekla- Vel. > dosrjje. oa pridem na dom. ^j£rvrt ; oraU travnlka. Gospodinja za srednjcvellko družino, se (nad 80 knjig) (iščejo) Gospodična vrstne druge potrebščine, ee proda skupno ali posamezno, j Naslov pove uprava ..Jutra" 28938 Bencin lokomobila 6—8 k. s., Langen & WoI£. se proda alt pa zamenja ka drug stroj za obdelovanje kovin ali pa za elektromotor 5—6 k. a., vrtilni tok 380J 220 Volt. Strojno ključavnl Redka prilika! 2 lepi dele darilo, Jurečič. Ljubljana, Gal-prodam za 16.000 rin. — [ulio;o nabrežja 31. 26909 Naslov pove uprava .Jutra"__ 23342 0*rer.-(> nnfii dliče. vrt. 2 orala travnika, se radi preselitve proda. V ulSI je dobro uvedena trgovina a mešanim blagom, postni ln brzojavni urad. tri lepa stanovanja, od katerlb Je opisom lege etescTanJb upravo .Jutra" poa značko „Veietr£ec". 27154 Stanovanje obstoječe It 2. event. 3 teh s prltikllnaml. v novi a:i utrl hlil, v centru nestn, epi podobi, čisto japonsko lo po^u^a fpnppeiibett) . pripravni za božično Btarl In novi čevlji St. 30 se ugodno prodajo. :. 30. se prodajo. — Naslov pn-. c 27188 UpraVa "J,,tr4" Kože ............. ..... ................. 1 veverlčno, zajčje, podlaslčae eno s 3 sobami ter kuhinjo ; pod!e»rl> pr.r.-Jdbc -ol ln od druge divjačine, kupu takoj oa razpolago. — Trni' Uifro ..Samski dom :.j , ' Je skozi vso leto v vsaki trgovina »e z blagom vred na -jpravo „Jutra". HKSZS množini D. Zdravlč. trgovina proda pod ugodnim plačll- uecja v Ljubljani, Sv. Flo- nlml poirojl. — Porrudtve pod 23341 rljaua ulica 0. Ugodno se nroda Pi-.ilni strni Prazne Odol steklenice Blagajničarko •prejme kavama ..Evropa" v Mariboru. 27230 Hišnica ae sprejme. — Vprašati Ja v Gosposki ulic! 4, rritllčje, levo. 27182 Kuharica prvovrstna In saaioetoiEa. ta večjo restavracijo, z dobrimi in dolgoletnimi spričevull, se sprejme takoj proti dobri plači. Pismene ponudbe lp. upravo ..Jutra" pod ^nauko „1. kuharica". 27145 |a 8 razredi meščan. Sole In čarsko podjetje družba z o otriiSkll] ob,e)( ln obuvaI. dveletno prakso v trgovini tavezo v Kranja. 26927 Naelov pove upr3va ,.jutra" meeane stroke. ISče službe v. --Istotam ae prida PIANI NO I kaki trgovini. — Cenjene po „ oa onn ni« 971^7' nudbe na upr. .Jutra" pod Radi Opustitve trgovine," 28 000 D'°- _2713 ..Marljiva 10 poStana 14197" M ,obote 20. ra napre; 1 do Novega leta. poceni raz- baržunasta plaSčn ta de- d-r.0-"r1)a A?-'°n -Kan-° I- - zahtevajte pri trgovcih 26309 Šifro ..Trsovska hISa 1S76" Sta!»OVanje ?a *Iorao C^P«?- J''u.h- obstoječa Iz 2 eob (aH tue __velike), k-Jhlr.jo tn prltlkHn. ------i ISčmn ta tak j ali *..a meac-c HiSp a tr"Orin'i i februar. Ponudbe pod značko nisp. 8 [..Rodbina treh Članov 2713 Si 9ln0Ta- židovska ulica St. 1.1 ■«■»« » .«s—■«» i ..Rodbina trth članov" 26412 pritlična, na prometnem »ra-,upravo „Jutra". ---Ju Zagreba tržISče pred blSo. \______ se proda radi amrtnega sfa le Majhen bencin motor čaja. v hisi j« dvoje »tano- j Modni sjlon! t jermeciro ta. ploski ali. tri . vanj. obstoječih J« velik« to ' 1 TroTS!j »n«n. I razni otroSkl In irra n| • o- »tarejsa gospa Izlčkl, vozički s kofaro. trl-ISče službe pri bolJSem go- clkljl. Šivalni stroji, pneu-spodu. Naslov: — P. K., vila matlka Itd. LJubljana, Stari Turk, Medvode. 27062 trg St. 28. 26861 ... Dve pisalni mizi prodaiajojivokole-a. mo^.rjl. (amerikenskl sistemi, kočija, dira In tehtnica, vse dobrem stanju, se proda Pot v Rožno dolino 28. 27135 , Kompletna Jaro kavo. kl je že poslad- kotni jermen od 3 do 4 KS »'»aic aub<* kuhinjo, hodnika, gob| ^ moe", a'a* souporabo korjena. 23340 dei.rem kompletnem »tanju se kleti, najeto skladišče ra kuhI'n.e |ie, semo.tojra kuni. Ponudbe na upr. cjntra. drva In premog, nekaj vrta, , & k|' j. , - i.„„-,dh« pod .Motor.. 27043 vsa skupaj okoli 40 setnjev , .Jutra" pc-3 ilfr.i Kupec dobi dobro vpehano, ; aoega blaga • i " Po": T "O spalna soba Iz ; trgovino meSanega blaga Dekls Okraske : trdega losa 7000 Din; kon' Suhe gobe. fcrinievo olje 1 traBko in točilnico pijač t; 1 pletca spalna aoba lz mehke- ,„ riSol kopaj« po oaj.is- T,cm komforto® ,n ^S0*" prldno to posten«, kl tna za božično drevo, avočlce, bo- tudl tuhatl. želi mesta pri žična tn novoletne razgled-boljši rodbini. Naslov po« a nlce. Ima najceneje to v ve-uprava „Jutra". 23326 nkl isblrl tvo- n a h o v o c. Sv. Jakoba trg 7. 26500 Za božično darilo !ga lesa aooc. Din. posamez- „b cenab t«r pro.1 ta po- 'MOOODmaM^ dogovoru - sredini mer*,. Trto lepe. ž e n k 1 In hCcrkl najbolj " ^S.to -"kSSSf I p0BUdt,t pSSsSb. £ DilU-St^Z«- , 'J»o oprem.vio. , TT^TnrtŠ™™- rteW«i°°7(S'DiuUTSdi hraDi 1117 ar-,. Illca 7. M 1568. ..... »to> vbodom lu elektr. raz ki pa irupue v moanem b.i ^ .___. ^ ~ ^... ___ ionu Stuchly-MaSk«. - Deti ?« «J™ke C,tnlk gratls. klobuki se »prejemajo v sna- 1 ' n ,, t" ženje. 27134 ~ Ljub.jar.a. Hrenova ul. 19 Dve pisalni mizi Prodajalec z dobrimi izpričevali in večletno prakso in eventnelao sposobnostjo urejevati cenik in vzorčne knjige, se s dobrimi pogoji takoj sprejme v veletrgovini R. STERMECKI, CELJE 7205» Najlenša bo?ičtia darila - Mlzarst vo v SlSkl, Slo ven- * Vl^^ P•»«•16• ska cesta St. 1. 27298 ^ 8,,ro *P"*ija mMl* "-"J? Razglas! 233*9 i «7fct!javo, ve oddi soieJctrc'.:. ___jdniro »ltulranem'i sarjskemu i ;ospod-a. Naslov pove uprav:. | .Jutra". 271r«S Dve novi postelji Za BoJič in Novo leto! „ ., . . .. . Mamic« razveselite otroke to , Radi brzega odpotovanja j« kUptte Igračne vozičke In '. . J I pcatlla prvovrstna dnna ska voiasa trlclkelne ho- ,n r610' orugt predmeti, ae Šivilja 18 novih svilenih mo- lead„je. ^oilce zložljiv'« tu- f^' »e'1"« uvodno prodajo. At .. »i.i« , >rrafia v So. »iški Cer- dl ta mizice. Šivalne .troje ^^ ^ ^ 27166 «Jutra>. 6t. ' delov, oblek ta plese, prome . ^ " v. "," "HV3r- Itd. najceneje pri ..Iritrana jetno nitka. - Naslov pove p B toTarna dvokoles to uprava .Jutra . 27111 Otroa)l|b TOzlčkov. Ljubljana, Karlovska cesta 4. 26383 Cementne«^ strešnika in cementne opeke več tisoč po Večja količina ler- orebnvega. biastove„>a, lipove ;:tvorove?a. jesenovega. ga Ns Kamnlgorlcl 8, . Vid nad Ljubljano, ae b--); Ctanovanie prodalo na prostovoljni jevr.l : ^lanovanje draJbi dne 26. dec. 192-i. obstoječe 1j 2—2 ecc * - ritl-ob 10. url dopoldne posestva, kllnaml. !'-er.i v raestr. Pl»-obstoječo 1/ r.':: i s ispcdar- čam tudi ar,pre' In dam ca Fkega poslopja vrta, njiv la ' .7radc. Pozor! Sadno drevje in vinske trte cepljene, korenjake ameriška k^Lll^I^. NajcenojSa In rajlapSa bo- v^rndt 't. "sK^'dreves": Ktr^pvska cesta 8. . Slčna ln no.oletna darila ca )n trsnica Do dobite pri DolInSek, fit. brovega ia bukovega okroglega i travnikov, slrupno cll paree-se proti takojšnjemu plačilu ; ! i rano, ca željo tudi aatao utalno kunuje. — Ponudbe na hlAa z vrtom. Zbirališče Isto-tvrdko Vinko Krstan, l«-m tam. 27230 trgovina. Maribor, Ualvrova ulica 13. 23663 Božična in novoletna i Janko Dermota, zlatar . i Spodnja S I S k a, Jernejeva j dania Ičesta 57. Velika Izbira ur, j ESjprimerneiJa, dobit« » omet- ' prstanov, verižic, zapestnic, I Pavel v Savinjski dolirl. Miiihno hiSiee C/>l.i>...ai r Ljubljani ali na periferiji, r-OlOKpardi , >L-KOj prortlm stanovanjem 9X12, kupic:. Ponudb« r Uupl Urlbar, GlinSka ulica 7 uavedbo cene pod ,.Novinec" ; 23337 27272 na upravo .Jutra". 7110 , Ponudbe ua ttpravo Jutro" pod Mfro „Str...uve-uje 142-5. 27205 Stanovanje 3 sob la kuhinj;, (kraatta lega), se takoj odda. — Ponudi e ar: uprr.vo „J itra" pod ilfro ..Ir-.edna ptiitks". 23350 Na stanovanje Nova spalna oprava Vrboveca šibia Lovro čremožnik t separatnim vbodom — «• ova ulica 19 aprejia« gospoa. Naslcv -^ove _______________________________________________. ________nakup-i Ic pro-; "P-ava .Jutra". 27245 ™"vezeorn«*"oiene"Šop» iavnlča' Popravlja ln iždelu- »-3 proda po telo niz'kl ceat. žino. — Ponudbe ca naslov: dali poteste- hiS. vil. inii- •-- v Kranja. Cenik tastoni. ja se todl po naročilo točno Naslov pova uprava ..Jati.-" Viktor Horvat, pletarstvo. nov In gra.""a Ur te p. t. »7070 ln solidno. 27262 27273Radovljica. 23330 občlnt—u priporoča. 27247' _ _ ___ _________ _ 1 Celje PreSernova niikem "ateljeju ta narodne in uhanov,'dot Itd.'Lastna do- It kuhanega bukovega lesa, ali protja. kupim vsako mro- r«sredtije pri modema " *" " ~ " ' "" čeva (Dalje na strani 15J Speickovo milo Že desetletja staroznana toaletna mila in parfumerij"e znamke napravlja kožo nežno in mehko kakor žamet Vijolično glicerinsko milo Calderara & Bankmann se dobivajo v vseh boljših trgovinah „Caba" Eau de Coiogae - milo v podoIga«tih kosih Pazi na! s© na imeni Calderara & Baokmatm Kopalno milo „Chyprcu Eno ali dve sobi J r Mariboru, opremljene, ■ kopalnico !□ event. e kuhinjo, se odda s 1. januarjem »a 1—2000 Din mesečno. — Ponudbe na upravo ..Jutra" v Mariboru pod značko ..On-iidna stranka". 23358 Prazna ali mehlov. soba t LJubljani, se takoj odda solidni gospodični ali gospe brez otrok. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod „Mirua ■ h ba". 27254 10.00 dob!, kdr.r preskrbi mirni strank! v Ljubljani stanovanje 2 ali več sob s pritlkll- Darnl. Najemnina po dogovoru. event. naprej. Ponudbe Da upravo ..Jutru" r.oi! šifro ..Mirna stranka 14233". 271S3 Kateri gospod bi pomagal flnancljelno »a-moslojnl, čedni In slmpa tlčnl nesrečulcl. Ista poseduje lastno kompletno opremljeno stanovanje. — Tajnost 2ajamčena. Samo resne po nudbe na uptavo ,,Jutra'" v Mariboru pod ..Sporazumna tajnost 30". 272;i3 Gospodični želita dopisovati, evenhielno kasneje znanja z lulelUent-nima gospodoma. — Centeue dopise s sliko nn naslov: Vida In Nada Kovačič. Trl-este. poste restante, Darrlura vetcbia. 27251 | Vdova srednje starosti brez otrok, i reč JI m premoženjem, se teli se/.naulti * svrho ženltve z dubruarčolm gospodom v starosti od 40 do 60 let. kalert bi linel „. . stalno driavno .futbo ali kuj r"lk« P""1«- k1ul,"»-»ličnega,- Le resne neano- , P°r* «P'»»» ..■»'"ra . 2«m* tilmne ponudbe a sliko Je po HivtUi Zajce slan na upravo „Julra pod ..Tajnost 14265". 272»« Prvovrstne preiiiče banaSke In eremske pitane Uptliarje), (udi posamezne Obrtnik I komade, n- '-ja pn najrul- star 25 .et. se te!, aeznan.U V^.^T^ z gosftcdifno iste starontl, ki poseduje hISo, pripravno za Junko Pupmlft v "ljubi v svojem obratovalACu, Cesia •v^^brt/T.i^i^.ve" ▼ Mestni log ti. 15. 26835 Ponudbe ca upravo ..Jjiia" Dve sobi elegantno opremljeni, po nmJno sti a kuhinjo. iS^e zakonuki par bre?. otrok ponudi e na upravo « Jutra* pod šifro » 27!«5 Lena, onremHena scVca • posebnim rhodnm, v arerii-oJ merta, se odda finemu, stalnemu Bn«r>r>du. ki ima vee !«Htno posteljno perilo. — Nasiov pove Oprava „.hitra" 270:J0 is o ha • posebnim vhodom in električno rajsvetliavo, v blKinl bolnice, se cdca 2 gospodo-ir.a, - Naslov pove up*-«-« utra". 23336 Hte v* 'M 5e?co lepi. s pr.sebnlrn vbodom In elektr rnasvet ijavo. •e* oddata faknj boljšemu gpRt.rdj. — Naelov pove npr. ^Jctra". 27315 ' »i"-« '*> Q sprejmeta 2 solidna gospoda, najrsje dijaka. — Nas] o v pova uprava „J"tra" 23346 par minut od dr2. kolodvora ee odda boljšem j gosoodu. Ponudbe pod ftlfro 14251'' na upravo „ J utra". 27289 Slin/no stonovnire obstoječ? Ia 1—2 aH ver4 sob, 1 I i1 e za takoj v Ljubi'ani zr»lad zakonski par. mirna stranka. Nasrsda zagotovljena. - Ponudba na upravo „Jutra" noti 6!fro „Sm?no •taaovanje". 23329 Sobo pralno aH opremiler.o, 1 $ ? e> utarejSi ž*»ežnl.«ki uradnik. P^mjdba na upravo „.Tutra" pod ..Sobica 14250". 272»j9 Tebnirro ^odfetje t efrojnici delavnicami i5če dru žabcika 8 kapitalom 2MUiiH) Din. Pocudi/a Ba apra>o « Jutra* v Maribora pod šifro . 27nja ieni.e\ pogoji i'ouudi.e p\>u «takojšnja ženi.ev* na upr «Julcma inteligentna rosjhi-dlčna, čedne run;uij«»sti io lepeca tnafa.la. Cenjene po-nudbe s polnim naslovom, »e prosijo, proti zajamčeni dl skrerljl, jM»d ftlfro „fJo?.K» k" oa upravo ..Jutra". 27283 Mariboru pod $ifro ,.1-epa bodočnost". 27044 Angleška seterja čista, črna. 2 meseca stara, proda dr. de G I e r i a, Hled 27115 U^o^ojenec orožnik, sa^ec. 42 let s^ar, značajen. ISče v svrho ie- nitve ali priženltve sebi pri- LOVS«a pSiea rnerno dr.ižloo GosfH>dične Bjve barv«, spodaj rjava, ae ali vdove brez otrok, primer- je 7.;,ier»*ia Lastnik Jo d«.|.| ne staroMl. dobre uospodinje aa Dobrovi št. 33. 272^7 s premoženiem. nai blaeovo- , _ _ 11 io poslati svoje resne ofer- 1 te na upravo ..Jutra" pod ! Ii»-sno n«» poŠti, od ministrstva za trs. In Inducttijo konailtl it vknbkvsajt la k<• odiranja sad » In vkabavanja ao- č.vja. l'redno.-t imno nt-oženjeuL Nastop hi bil z noTim le om 7409la Konzervna tovarna ,,GLOBUS", d.4. na Vrhn'kf pri I. ublianl. (mmmtm „ popolni ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI •Komet* 7no« iKiovii«>t«ih • Ste»n ray Fčrster lt<»sendorfer. ilolzl Siingi orimtial. Oap-ka etr. relaA«"»nl« tn i»o pravilu na Koncesija 7» trjinlno aitn»i»**u» I laes »e |7|Mirn* iftfe v naj»»m — ponudi-e na »|olln», godnia »seh tr«t tn upravo tJair«* |nmI «knmr>i *» strune v velikanski Izbiri. | Alfon? Breznik j " Ljubi lana. Mes»nl trz ft. 8 puleK maKlatrata. Naj*tareJ RoA priM U 1 Ktimamltt dravske dl fl orna če plncbe Vlztjske oblasti ..Zvezda I. sa priporoča 12 domoljubnih ksteii daje tudi potrebna po-2 .'{glasnih pesmi s sprem-IJevun jem klavirja. - Ona s«mo )2 f>ln tTidl r znamkah.) A. Kosi #• Iskl ravnatelj, SrediSče ob Dravi. 24703 edino tek »»če Metli" ZS par-kete In Itnolej. le nalt»oll&e. iih trene |le — dale največji lesk ln nnlluH" »le o Uobl se v stek ler»|« j»h. *n ve/ »a p«»lfe! |a banke, b tele etc f udi v k a nt ah po 5. 1«» »n 15 ko v vsaki bolJM trgovini alt Člrek..... ' •• t (Prago tnldarič) v Pel Ju. 25136 pod Rožnikom, krassn dohod Ponudb« na upravo ^l.ttra" 23364 500 Din tistemu. ka»eri ml pov® ra pr<-»for. k «er bt se brivska obrt l/plavala — Isto vs»«to otieftm. ket»tl ml zraven pre skrbi (Mtstratiskl zaslužek. — j S^m ol»nb-n In brez »ttrok. : Popise na uprav.. .. Ii?»rn • i po«l &l(to ..Trezen lo |»oftf.n'# 27267 Inštrumentarij /ohutehnirni, popolnoma nov, brez operacii keg* stola, eo proda. Tudi dober čelo. '4 l/h Frida Kadrnka. Celfe. vila • oit ZasfonJ Itmfmi cnlk ,.W»'!>« » vr'-" 'e Po«trll" '' dem Krlko. 27244 jusulia. 23355 Dve hnrmonilii novi. Irltr.tnl 17«lc!kii pr. iisua Slovenska c 2!»o. |y,ibs«nveca Telefon 375. 26B45 7n,^^r' '"l!ivir;ev 'a Hvropa : » Mariboru ns.proti kolodvora. Je e^ina i».tpr»a od priporoča svoje prvovrstne rano sluirnl .lo 3 ure v m.čl Izdelke, kakor tUdI poplav- t it l"'a >«»k dan kon.ert ro I j a In uulaSuJe tnfno In po- InSte aolt— med 20 In 1 i eni klavirje In hurmoiilie urro. — Za nlillen obisk se — Irilelovalnba klavirje« K." priporoča lasinlUtvo. 27232 Uarhlnek. Ljubljana. Illl- ______ »erjeta ulica 5/1. 27318 ^^ . prlrnan* .1 a r « r I o" pilile l\l!tvtr nalsivorn-le o.dravllo kapa dobro ohranjen, se rad! po- vti-o ITri|.(,-r> - fiobn. .e manjkanja prostore tskoj pi. v.eh Ipksrnah no 20 I>ln proda za •I.100 Oln Vtditmr. »kstiis Po n..»tt rs/io«il)a Ljubljana. Sv. Jakoba trs 5. lekarna B I u m. Subotlra. Praznik! ao pred durmi. — Gitspo.ltti te nabatlte »l naj-bolj*. In oajren.ia« | «Koniei» etl.no tekoče čistilo za parket, ln linnle). — Oohl se v atekletil.-ah — za «eč,a podjetja, banke, bolele etr. tudi * k sol ali pn S It! Ii. 15 kilogramov v vsaki bolJUl tr-|l|o*llil »'t >!lr« 1.1 j,,, |«t t ..K-,. : met", tziildartie Drago) * Celju. NnJholjJa vina aeto/t|o za hollčne praznik, v Grajski kleli. MfSlnl ITK »i. IS. 1't.sfbno se pripon«« dobri ..Sllvauec", čez u.lto llier 12 Dia. 2?-53 Sc*'r»n!«' h"?T> In bularlr«. M oddajo na StrertSču (Mtd lloii.lkoti,. V«t te polite pri Ing. Tavčar. Uiea 8. popoldu. ali zvečer. 27310 Mrhannno timetno in ptčuii re/en • perila. rj>stortt». toilet, eutlitii'e. preiitmlmtiie pri ttrilki ii tpcl?g bolela ..Slrtike D- Mn»ko perilo, kravate ♦eptii mltti, fra ll r.a tiamic« pn »nstnit 7tii tainh citsh 7»»- Narnan am, da sem otvoril na Polianski časti 13 delavnico za iz:e!ovanje gornj h delov čevljev ter se priporočam za obilna narof-ila. Jcsip Steinmann. Cene konkuren£rel isasa Delo prvovrstnol Pva klavirja Vsakovrstne vofnie preselitve kurivo to drtign dobro obranlena — nanovo prev'..me to oskrbi dhI oifla^tna. se proda zn 15,00 ltttr>»|. In i^t s«illrfnlb .-enab In 5000 Din v cristllnl wid ....... Kompanjon tih ali javen, ae ISče z no-▼iDi letom za jalio doblčka-E0S30 p-.idjetje v Mariboru, a vložkom do 50 000 Din proti 20 odat. obrestmi, ki ao izplačajo pri vsakGmesečcem obračunu. Varnost zaalgura-Poc-Jd^e pod ..Industrija .»aril>or" ua Aloma Compa-oy, Ljubljana. 27150 Ako bočete n''ožiti 25.000 Din ali več ataino In prav ugodno (več kol 20 odst. i, - oaznaolte našlo« pod „Ug-.d;:a prilika" ua un.-ato „Jmra". 272i2 Kot lwn"iinVii prijtr.tjim t Ljubljani k trgovini epeterljske stroke, e kaoitaiom 125.000 Din, ev. prevzamem tuiii celo trgovino. Ponudbe pod „7rgo> l.-ia 14278" na upravo „J'ttra'. 27314 S3.ro n«w v.Miia ISčem za dobo dveh let, na krasno In veliko posestvo na deželi. Vknjižba ra I. mesto. Posojilo ISčem radi odplačila že vknllženega dolga. — Ponudbo z navedbo obresti pod ..Posojilo takoj" na "pr. »Jutra". 23333 mar Sv. Jakoba trg. 27 123 Si 13. .....* ■ '** -................... Komar Lojze. Krakovska ul 21)821 '//T Samostoien akEi-iemlčno Izobražen go-apod. želi resnesa znanja s saniostojnri damo. za skupne alinaks Izlete iu skupuu pre mlvljauje dolelh zimskih večerov. ženite v nI Izključena. Neanoulutue dopise na upr. .Jutra" pod ..Zimski večeri" 271-38 Vae lastnosti, atrasii etc. ra/vidne so Iz pisave. Pošlji- te l."> ^reitc »• ■ .'.f«®. ■ 6ratlotxi pisanega pisma. 30 Iitn Sfrotto iJlvo -Ne upravo ..Jutra" pod slfro „Gra/olog". 26234 Vpo'an Sinčkov* Jetiitev - (JrBtl Uojiuje. BroS 24 I >in, celo platno 4' l>ius usnje 14 iMn. III. zrezek : Koiterski žolnir - Deseti lirat - Broi. 36 Din, celo platuo 51 Diu, usnje 56 Dia. Simona Jenka zbrani aplal Pesmi - Proza. Broi -4 Diu, celo platno 40 Din, usnje 44 Din. Dr. Ivana Tavdarja zbrani sptst V. zvezek : Izza k on »resa. Koinau. liro*. 84 Din, celo platno ICO Dio, a ujo 105 Diu. VI. zvezek : Cvetie i leseui. - Visn&ka kronika. Broi. 3G Diu, celo p.atoj 51 Diu, usnje 56 Diu. Stritarjeva Antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broi. 18 Din, vti .4 I >in. 0 nkarjev zbornik. Uredil dr J Glonar. 3roV 30, vez. 37 Dia. Dr Ivo Sorti Zadnji val. Roman. Bro<. 42 Diu, ve*. 48 t in. Jauko Kersnik : Cytclaaxen. Romau. Broi. 22 Din, vez 27 din. Janko Kersnik : Agitator. Ro na«. Broi 18 Din vez 23 Dio. And. Bud*I: Kr'iev pot Petra Knpljanlka. Povest. Broi. 1> Din. vt-z £'£ D u. Filip: Kako ao ae vra?l ienill. Bro-i. 30 Din, vez. 35 Din. Levstik Ceinlt brss laiaaa in drngs sgodbe. Broš. 25 Din, vez. i>'J Din, Dostojevsky : Besi. Rtiman. Broš. 40 Din, vez. 52 Din. Com-ourt: Dekle Ellza. Roman. Bro<. 12 Dio, vez. 18 Din. B rhusso: OjeoJ. Uroš. 30 Din vez. 38 Diu. Coster-De eljak . Ulensnirgel. Roman. Bro«. 60 Din, vez 70 Din, Huriian- Vaianski: Leteče aenoe. Bros. 22 Din vez. 28 Din. Fogazzaro: Svetnik. Roman. Bro^. 6 i D n, re . 72 Dio. Čebov: Sosedje la drage oovele. Bro5 10 Din, vez. 16 Dio. Sieukievicz: Z oj -.Jem ta mečem. Roman. Broi. 106, vez. 120. Melik : Jagoelavlja. Zemliep.sni, goapo.lar->ki in statisti ni pre-gletl. I. del (druga popoln- ma spremenjena io spopolnjena izdaja). BroS. 60 Din, vez 75 Din. Melik JngoeUvlja. U. del. Brni. 50 Din, mehko rez. 66 Din. Vei'tr: Znanost la vera. Metiko rez. 65 Din. Vse te knjige se naročajo v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE V Ljubljani. Prešerno7a nlica štev. 54 (nasproti glava« pot te). Kroje po nalnovejil modi. poljubne. za tišine In gospode, rat-po*UJu Kn.itelj Alojzij, učitelj krojaftl va v Ljubljani. Kiltevultka ull.a 2. Tečujl I t- a**nI. |n prostorno vežo vse električno raz-sveti:e o. IS let davkov pr"Rta. I f 00 m »nč;vnpe» in okrasnega vrta s ce-mentiianimi poti.Ogli ris ge lahko dnevno (d 9 Hn 11. nre dopoldne ali od do 4. nopo dne v Mariboru. Tom-i^ev-« ulici 2'f>'l. V [j16ar-eka daiavnloa \m BRICEL3 Ounajska cesti 16 se prtporofta. t* tmiilti isti« Um »um. Osrečite mladino in znance! Vsaj Vam za najnižjo ceno nudi najrasnovrstnejis ftrrače ln okn«ne darila sa dame la gospode. 6H93/» M. JOSEK, Celle, Glavni tpg štev. 2. Sllalna lsbera galanterije in kosmetldalh potrebidln. 3 in najbolje si boste preskrbeli različno božično blago m- v delikatesni in špecerijski trgovini -m FR. KHAM, Ljubljana, nasproti hotela,,Union". No zamudite ugodne prilike! 7381» d vi, gospod 7 Mar nočete končno skrbeti, da ne postanete plešasti? Iu kot aeiea soprog in oče nekaj storite sa pravilno nego las vaše soproge in otrok? Poizkusite »orej LEKARNARJA FELLERJA ELSA PUM A DO ZA LASE, preizkušeno sredstvo za nego las, ki odstrani prhljaj in zabrani prerano izpadanje in osivelost las, stori lase voljne In lesketajoče tako, da ee morejo česati lepe frizure. ZA POIZKITSNJO 2 lončka s zavojnino in poštnino za 36 Din, toda le tedaj, ako se denar pošlje v naprej, kajti po povzetju je poštnina za 10Din višja, torej 46 Din. Naročila nasloviti na: »03 s« EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stublel OonJI, Elsatrg 245, Hrvatska. KLSA-BHlHn ZA LASE krepi lasišCe. ELSA K.ATKANOVO MILO jo il.i.too ja pranje las. ELSA tli LO 7.A biti I JE nudi pri britju največjo ugodno*t. ELSA VUDA ZA ZOBE etori zobe bele kot biser. II MVINARIA dBln ška di cžba vino;padni!iov i Ptn]o priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem svojo bogato zalogo izhornih halonih in liutomersbih vin po zelo ngodnib cenah 2038/* Božično drevo brez leposlovne knjige, ni božično drevo! Edino res lepo in za vsakega primerno darilo je knjiga-Ne zamudite prilike, ki Vam jo nudi za hožič Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54 (nasproti glavne pošte). Pri nakupu treh knjig izmed sledečih dobite J20*/o popusta. Maselj-Podlimbarski, Zbrani spisi. 1. zveztk.......Din 56-—, sicer 70-— Cankarjev zbornik......„ 24 —, Novafan: Samosllnik.....„ 32-—. Iv. Lah: Angelin Hidar. Roman. „ 25 60, Fr. Milčinski: Drobiž. Zbirka humoresk.......... 1440, Feigel: lik za fronto.....„ 14'40, Debeljak: Solnce In sence. . „ 720, Fr. Zbašnik: Pesmi......„ 12 —, I.Pregelj: Azazel........, 17 60, „ Novačan: Veleja.......„ 14-40, „ Igo Kaš: Dalmatinske povesti; „ 5 60, ,, Joi. Stare: Lisjaaova hči. . . „ 5"60, „ J. Stritar: Sodnikovi................8-—, „ Cervantes: Tri novele.....„ 8-—, „ Anat. France: Plngvinskl otok. „ 14-10, „ Andrejev: Plat zvuna. .... „ 11 20, „ Strug-Mazi: Jutri.......„ 9-60, „ Prijatelj: Predhodniki in lacJ-1 utemeljitelji rusKega realizmt. „ 28 80, „ Veber: Znanost ln vera. . . . „ 52 —, „ Certnelj: Materija in energija. „ 48-—, „ Hobhouse: Liberalizem. . . „ 24-—, „ Po pošti vsaka knjiga Din 1*20 več. 30-— 40— 32-— 18 18 9* 15 22 18 7 7 10 10 18 14 12 36--65 — 60-— 30 — Fosetite trgovino B. Veselinovic i Komp. Maribor, Gosposka ulica 26. 69i6a Ima veliko lzbero srajc, ovratnikov, vgak'vr.>tmli nogavic, klobukov, čepic, trikot Hpoty, [ln ijjan, Gyba. Botot, Zt-rmainlre, Piv. r, Simon, Uoger, Gulet, Koliu-ka voda 4711 in Mariia Kurim fiua mila, p i ier, kaloderme, odol in druge vrste. Dobra robi in solidne m žaue cene. 01 oktobra 1.1, je nveden nov princip: Kal saslniek — velik obrati AUŠTRO FIAT tipa I C, 9/24 PS 5sedežni, izborno ohranjen, s 5 Michelin Cable pnevmatiko, ki so skoraj novi, s karbidno razsvetljavo, se zaradi nabave večjega voza Vpraša se pri tvrdki Pavel Plrlch, tovarna usnja ir Ptuju. 7426» V) vtv a oozicna m novoletna darila po najnižjih cenah priporoča tvrdka Iv. Bonač Ljubljana w Šelenburgova ulica 5. Najnovejše garniture in mape za pisalne mize, pisemski papir, božični okraski, papir najrazličnejših vrst in barv, staniol itd. 7390/a S K.e se najbolje kopijo božična id novoletna darila je bres dvoma znano. »s Pri nizki coni" IGN. ŽARGI LJUBLJANA Sv. Patra cesta M. 3. 74i3fe Nndi cenienim odjemalcem veliko izbere raznega per la iu rokavic, nogavic, dalje velika izbera dam-skib, molkih iu otroških nimi-kih potrebSč n ter raznih pnvr>uib opic jumperjev. otroških obiekc. — &vileue iu pletene samoveznice itd., itd. — mf Znižane cene t „.,»ei.oosti kakor: dam ke p a ce, mule, uot. cepiče, vratnike v sp c a ni izd lav. p, IrukiskurtncRili «aah dobavlia anauo krzoaratvo in izdelovalnica <-epic ELIGIJ EBER, Kongresni trg 7. Tu immh Idi ta InrSriji m nrt:lit Is t»ti. Pozor, peki! Stroji za delitev testa (Teigteilmaschinen) 7435» za ročni in parni pogon, patent A a-, tria. 25 do 30delni (Omlegcilindri) s izboljšano noževo glavo, 25 do 30 delni Stroji za drobtine za ročni pogon, velikost A. B, iz znane špeci-jaine tovarne pekovskih strojev inž. Emil Plewa, Wien XVII., se naročajo pri tvrdki M. Komatič zastopstvo in prodaja stroje* Ljubljana, Gradiiče 11 Zanesljivim plačnikom na obroke.