Leto XIX
■
Klagenffurt (Celovec)» dne 31. maja 1939
St. 22.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: ..KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26 — Tel. 13-02
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf.
Stane četrtletno: \ 0M — 01rf-, celoletno: 4 0tH, —
Za Jugoslavijo četrtletno : Din. 25 ; celoletno: Din. 100. Za Italijo: Prezzo die vendita Lire —-60.
Cast maternemu jezìKn.
Op. ur. Pod gornjim naslovom prinaša nemški dnevnik v Jugoslaviji, ..Deutsches Volksblatt“ tehtna in stvarna razmišljanja o maternem jeziku in narečjih, katera naj zapišemo v izvlečku še za naš koroški „album“.
Skrb za materni jezik in njegovo o-hranitev je prva naloga vsake narodne skupine. V prvi vrsti bi morala posredovati znanje materinščine šola, če naj dorastli povoljno izražajo v maternem jeziku svoje misli in čustva, svojo voljo in stremljenje. Med narečjem in pis-jnenim je razlika. Kdor govori narečje, še ne obvlada pismenega jezika v besedi in pisavi. Znanje pismenega jezika mora posredovati šola. Čim bolj se narečje razlikuje od pismenega jezika, tem bolj se mora šola truditi s posredovanjem pismenega jezika. Narod govori običajno v narečjih. Narečja Pa niso nikakor pokvarjen, slab ali manj vreden pismen jezik, marveč jim gre posebno častno mesto. Narod živi v narečjih in iz narečij črpa pismeni jezik vedno nove besede in oblike. Na-rečje je živ vrelec, ki pismeni jezik vedno znova poživlja in presnavlja. Če bi ne bilo narečij, bi se moral pismeni jezik, ki se tudi stalno razvija, posluževati umetnih besednih tvorb ali izposojenk iz tujih jezikov. Zato je ne samo neosnovano, marveč nesmiselno, če se kdo sramuje domačega narečja .v razgovoru s svojci. Naj bo vesel in ponosen, kdor zna katero koli narečje. Z uporabljanjem narečja in njegovo gojitvijo bo najlepše dokazal, kako ozko je povezan s svojo narodnostjo. Cilj pa mora vsakomur ostati ta, da se temeljito priuči pismenega jezika. Za tem ciljem je treba stremeti z vsemi silami. Kako naj se sicer razume s svojimi sorojaki, ki govorijo drugo, težje narečje, in kako naj je sicer Povezan z narodnim občestvom? Samo Pismeni jezik mu pomore, da lahko sledi pridigam v cerkvi, predavanjem na zborovanjih, poročilom listov, knjigam i. dr. Samo pismeni jezik mu o-mogoča, da ostane s svojimi bližnjimi rojaki v pismenem stiku.
Nemško šolstvo v bivši Madžarski je bilo ustrojeno tako, da številni pripadniki starejše in srednje generacije niso imeli možnosti, da bi se izražali v pismeni nemščini v pisavi in govorici. Ce-[a vrsta jih je, ki razumejo madžarščino, katere so se naučili na ljudskih, srednjih ali celo na visokih šolah, bolje kot pismeno nemščino. Kako delajo ti 'Judje, če se razgovarjajo s svojimi rojaki ab če se hočejo z njimi zabavati? Ali še poslužujejo narečja, švabske govorice, ki jim je znana, ali pa se trudijo, da si prisvojijo znanje pismene nemščine 2 branjem nemških knjig, naročevanjem nemških listov in mesečnikov? Nedvom-np so nekateri, ki se na ta način trudijo, da nadoknadijo, česar jim površna šolska vzgoja ni nudila. Žal pa so še drugi, ki so zato preleni. Sami pravijo, da nimajo za uk ne časa in ne potrp-'jena. Zato se rajše poslužujejo madžarščine, katere so se naučili v šolah in P kateri so jim morda v šoli pravili, da Je lepša, bolj zveneča in bolj „nobel“ kot nemščina. Sram jih je govoriti v parečju, ker mislijo, da se ponižujejo, če govorijo v besedi ljudstva. Sram jih Je govoriti pismeno nemščino, ker mis-bjo, da je nemščina manjvredna in za yečjo drpžbo neprimerna. Ali pa se bojijo, da jih ne bi kdo zasmehoval ali se ’2 njih norčeval, če bi sem in tja uporabljali tudi kako besedo iz domačega parečja. Zato govorijo najrajše madžarsko, kot bi se bili rodili kot Pramad-žari. Kjer le morejo, govorijo madžar-
sko:	na cesti, v železnici, v družbi in
celo doma v družinskem krogu. Sedaj pa jih naenkrat ni sram, če pačijo madžarski jezik, kajti tudi oni, s katerimi občujejo v tem jeziku, govorijo le slabo madžarščino in zato svojih in napak drugih ne opazijo. Če bi doprinesli taisti trud pri govorjenju nemščine, bi jo že davno popolnoma obvladali in bi se lahko razgovarjali s svojimi rojaki v pismeni nemščini.
Švabi ravnajo po mačehovsko s svojim narečjem, s švabščino. Samo v skrajnih slučajih se je poslužujejo. Vendar bi jim bila švabščina dragocena o-pora pri uku pismene nemščine. Ker obvladajo narečje, bi se lahko priučili pismene nemščine. Kdor govori švab-sko, razume tudi pismeni jezik, kdor govori švabsko, ga razumejo tudi drugi, ki švabskega narečja ne obvladajo. Piškav izgovor je torej, če kdo trdi, da je prestar ali prezaposlen za učenje pismenega jezika. Od sebe seve znanje ne pride! Če si kdo domišlja, da zamere ostati na tekočem samo z branjem madžarskih knjig in časopisov in pri tem zanemarja nemško berilo, ker se baje v njem ne spozna, ta samo do-
Kancler Hitler je povabil v Berlin predstavnika Jugoslavije kneza-na-mestnika Pavla. Knez se odzove vabilu dne 1. junija. V njegovem spremstvu se nahaja kneginja Olga, zunanji minister Cincar-Markovič, minister dvora Antič, general H r i s t i č i. dr. V pozdrav visokemu gostu je propagandni minister odredil, naj kolodvori in javna poslopja mest ob progi Podroščica-Berlin izobesijo državne zastave in jugoslovanske trobojnice. V Berlinu bosta knez in kneginja kot gosta kanclerja Hitlerja stanovala v gradu Bellevue. V petek 2. junija se njima na čast vrši v Berlinu velika vojaška parada.
Visoka jugoslovanska gosta se bosta mudila v Nemčiji osem dni. Knezna-niestnik bo z vodilnimi državniki Nemčije razmotrival o perečih političnih vprašanjih in splošnem položaju. Povratek v domovino je predviden za četrtek 8. junija.
kazuje, da mu manjka dobre volje. Ta nima dobre volje za to, da bi izkazoval svojemu maternemu jeziku tisto spoštovanje in tisto čast, katero mora izkazovati svojemu jeziku vsak zaveden Nemec. Naravnost sramotno pa je, če se ljudje, ki veljajo za dobre Nemce in jih kot take slavijo, v občevanju z ženo in otroci poslužujejo madžarščine, svoje narečje in nemški pismeni jezik pa puščajo vnemar. To je greh nad nemško narodnostjo, tem večji, čim višja je njihova izobrazba. Kajti predvsem od tako zvanih nemških izobražencev moramo zahtevati, da izpolnijo večje pravice, katerih se v družbenem življenju lastijo, z večjimi dolžnostmi. Nemški izobraženci morajo biti vsem ostalim rojakom v vzgled, kako naj se časti in spoštuje materinščina v narečju in pismenem jeziku.
Naj dostavimo iz naših koroških prilik: Kdor se domačega narečja sramuje in se rajše poslužuje tujega jezika, greši nad seboj in svojim narodom. Nad občečloveško kulturo pa se pregreši oni, ki se poslužuje svojevrstnosti ljudskega narečja v svrhe razdvajanja naroda in narodne kulture.
Važnost, ki jo pripisuje Nemčija o-bisku predstavitelja kraljevine Jugoslavije, je razvidna predvsem iz pisanja nemških listov. Dunajski „V d 1 k i -s c n' e"r Beubac liter" priobčuje v nedeljski številki daljši življenjepis kneza-namestnika. V članku pravi med drugim: „Knez-namestnik nam ni neznana oseba. Njegova politična naloga nam je bila že opetovano povod, da smo pokazali na visoke zmožnosti 46 letnega regenta in to tem bolj, ker zasleduje v svoji politiki pametno smer prijateljstva z Nemčijo. Zato ga pozdravljamo kot voditelja države-sose-de, katero cenimo kot prijateljico nove Nemčije".
Potovanje kneza-namestnika v Nemčijo nadaljuje nedavni njegov obisk v Italiji. Z njim potrjuje Jugoslavija, da ji je pri srcu mir z vsemi sosedi, ki jo obdajajo in da bo svojo mirovno politiko nadaljevala tudi v bodoče.
Italija in Nemčija
sta se v novi pogodbi zvezali na življenje in smrt. Pogodba nalaga obema državama velike obveznosti v miru in vojni. Politični, gospodarski in vojaški odbori obeh podpisnic bodo spravljali življenje in delovanje obeh velesil v sklad. V slučaju vojne je predvideno enotno vrhovno poveljstvo in sicer nemško poveljstvo na kopnem in italijansko na morju. Obe podpisnici se samo skupno pogajata za mir. Poseben odstavek njune pogodbe navaja prijateljske države, katere bosta Italija in Nemčija spoštovali in gojili z njimi skupne prijateljske zveze. Državi sta sedaj na delu, da pritegneta v svojo zvezo Japonsko, Španijo, Madžarsko, Jugoslavijo, Bolgarijo in še druge države, tako da bi novi blok štel skupaj 300 milijonov ljudi.
Obrambna Irozveza.
Anglija in Francija sta se minuli teden načelno sporazumeli z Rusijo. Sporazum pravi v svojem glavnem stavku, da se vse tri velesile obvežejo, da bodo druga drugi v slučaju napada v Evropi pomagali in si medsebojno priskočili na pomoč, ako bo katera izmed njih prišla v vojno zaradi tega, ker je tretji državi, jamčila meje. Države so se še pogodile, da bodo njihovi generalni štabi takoj izdelali načrt za skupni vojaški nastop za primer vojne.
Pogodba pomeni popoln pristanek na želje Rusije, to priznavajo tudi francoski listi. Angleži so nato povabili vrhovnega poveljnika sovjetske vojske maršala Vorošilovav London, kjer bo prisostvoval velikim vojaškim vajam. Anglija bo nadalje Rusijo podprla z velikim posojilom v znesku 50 milijonov funtov. 30 milijonov funtov dobi od Anglije posojila Poljska za nadaljno oborožitev. Istočasno je bil poljski zunanji minister B e c k povabljen v Moskvo, kjer mu bo sovjetska vlada predlagala pogodbo o vzajemni pomoči Rusije in Poljske.
Nemčija in Italija sta gospodarici zračnega prostora nad Evropo. Italijanska „Gazetta del Popolo" ugotavlja, da so nemška in italijanska zračna brodovja v Evropi brez tekmeca. Odlikujejo se po hitrosti, gibčnosti in lahkem manevriranju. V zraku sta Nemčija in Italija absolutni gospodarici od Severnega morja do Indijskega oceana, od Kiela do Abesinije.
Notranji boji Čehov. — V „Narodni skupnosti", češki enotni stranki v protektoratu, so se pojavili spori. Izstopili so bili pripadniki češkega fašista Gay-de ter uprizorili več demonstracij proti Židom in nekaterim članom Narodne skupnosti. Fašističnemu vzgledu so nato sledili še radikalci, ki imajo v svojem programu celo vrsto zahtev. Hacha, predsednik enotne stranke, se trudi za sporazum naroda, ki je zlasti danes potreben sloge in enotnosti.
Bolgarija na razpotju, inozemski listi poročajo o naporih velesil za naklonjenost Bolgarije. Baje se Turčija in Rusija trudita, da pregovorita Rumu-nijo ko odstopu Dobrudže ter Grčijo glede bolgarskega dostopa do Egejskega morja. A tudi Nemčija nikakor ne stoji ob strani. Vsekakor je značilna izjava bolgarskega generala Masova, ki je vodil odposlanstvo, ki je čestitalo kanclerju Hitlerju ob 50 letnici. Dejal je, da stoji Bolgarija pred boljšo bodočnostjo.
Turčija se je pridružila. Angliji za ceno pokrajine Aleksandrete. Ta pokrajina je bila doslej pod francoskim nadzorstvom, meji na Sirijo ter je njeno glavno mesto važno sredozemsko pri-
V Ribbentrop ingrof Ciano, podpisnika nemško-italjanske zveze. Zander-V.
KnezsimmeslnìK Pazzie gost Kanclerja
Hitlerja.
7} nase drsaoe
Pred- in povojaška vzgoja.
S 1. oktobrom t. 1. stopi v veljavo zakon o pred- in povojaški vzgoji. Vodile jo bodo formacije SA-čet, katerih članstvo bo s tem datumom obvezno. Mesečno je predvidenih največ 10 ur za vežbe in vzgojo, vzgojno leto traja od oktobra do oktobra. Za osebe, ki še niso služile v vojski, so predvideni posebni mladinski odseki.
Razdolžitev za delavce in nastavljence
je po poročilih strankinega pravnega urada zasnovana v razširjenem obsegu. Dosedaj predvidena razdolžitev je izključevala veliko število delavcev in na-stavljencev, ker niso mogli zadostiti njenim pogojem. Stavljenih je bilo 5000 razdolžitvenih predlogov, a je bil samo majhen del upoštevan.
Zaposlitev inozemskih delavcev
brez dovoljenja je po najnovejši odredbi kazniva. Delovni uradi so dobili na-
log, da vsako nedovoljeno zaposlitev inozemskih delavcev naznanijo pristojni oblasti.
Hitlerjeva mladina na meji.
Dne 28. junija je posetilo nad 10.000 članov Hitlerjeve mladine Pliberk oz. Borovlje, kjer so se vršile velike obmejne proslave v spomin koroških bojev 1918/1919.
Še kaj: Kancler je pustil položiti na mrtvaški oder v Gdanskem ustreljenega Griibner-ja žalni venec. — Dovoljene so državne podpore za gradbe malih domov. Posojila znašajo največ 3500 mark. Obrestujejo se od 1 do 3 procente. Podpore dovoljuje dež. glavarji. — Te dni se je vršil v Celovcu tečaj za obmejne nemške knjižnice. Knjižice so zaenkrat predvidene za Bistrico v Rožu, Čajno, Dobrlo ves in Galicijo.
Vesti is Jugoslavije.
Dr. Anton Korošec, predsednik senata,
je bil od velike večine slovenskih občin imenovan za častnega občana. Županska zveza je dala napraviti skupno diplomo, katero je podpisalo 322 slovenskih županov. Izročili jo bodo predsedniku v nedeljo 11. junija na uprav slovesen način.
Življenjsko silo Slovencev
je na nazoren način izpričal natečaj ljubljanskega „J u t r a“ za matere najštevilnejših slovenskih družin. „Naj drugod izbirajo kraljice lepote, mi hočemo spoznati matere, ki z velikim pož-trvovanjem in z vneto ljubeznijo nudijo vsemu svetu svetle vzglede", se je glasila uvodna beseda. Javilo se je okroglo sto mater, ki so dale skupno narodu in državi 1200 še danes živečih otrok. Iz pisem, prihajajočih na uredništvo „Ju-tra“, je bilo posneti, da ravno pri materah, oblagodarjenih z obilnimi otroki, ni črnogledosti in ne sence one zagrenjenosti, ki je značilna za premnoge družine s pičlim številom dečjega drobiža. Največja slovenska družina je Verbančičeva iz Radomerščaka pri Ljutomeru. Šestnajst mladih potomcev darovala narodu, 7 krepkih fantov od ter je odslužilo vojake. Zanimivi natečaj zaključuje „J u t r o" s pozivom, naj bi bila požtrvovalnim materam hvaležna vsa slovenska javnost, kajti v dobro vzgojenem potomstvu je največje narodno bogastvo.
Bitko pri Kosovem
bo o priliki 550 letnice začetka srbske sužnjosti pod Turki prikazala jugoslovanska vojska z velikimi vojaškimi va-
jami dne 28. junija na pravoslavni praznik sv. Vida. Velika prireditev bo imela poleg narodnega tudi vojaški namen. V spomin padlim vojakom bodo nato postavili na Kosovem veličasten spomenik, ki naj še poznim rodovom priča o hrabrosti srbske vojske.
To in ono. — Ljubljanski velesejem traja od 3. do 12. junija. Posetniki iz Nemčije imajo četrtinski popust izven in polovični popust železniških cen v Jugoslaviji. — 4. junija je v Ljubljani slovenski delavski tabor, na katerem govorijo med drugimi tudi predsednik vlade Cvetkovič, predsednik senata dr. Korošec in minister Krek. — Povodom mladinskega tabora v Mariboru, ki bo od 29. junija do 2. julija, bodo v Narodnem gledališču igrali ,,Miklovo Zalo". Na sporedu so predavanja, telovadne tekme, velik sprevod in maša na prostem. — Istotako v juniju bo v Murski Soboti povodom 20 letnice priključitve Prekmurja k Jugoslaviji med drugim tudi velika kulturna in gospodarska razstava. — V tenis-tekmi je Jugoslavija porazila Italijo in se bije s tremi preostalimi državami za prvo nagrado.
Slovenci pri sv. očetu. — Papež Pij XII. je sprejel 500 romarjev iz Slovenije, ki so prispeli v Rim pod vodstvom prevzv. knezoškofa dr. Rožmana. Najprej so se mu poklonili novoporočenci, nakar je poglavar Cerkve nagovoril romarje uvodno s slovenskim pozdravom-„Hvaljen Jezus! Dragi moji Slovenci!" Papež je nadaljeval v italijanščini, izrazil veselje nad prihodom škofa ljubljanske škofije in zastopstva slovenskih katoliških organizacij. V lepih besedah je
stanišče. H predaji Aleksandrete so Francoze napotili Angleži. Že je v Ankaro prispel francoski polkovnik, da sporazumno s turško vlado izvede novo razmejitev Sirije in Turčije.
Teden tz besedi.
Italija bo po napovedih francoskih listov takoj po objavi angleško-ruskega sporazuma odpovedala svojo pogodbo ž Anglijo.
Vodja nemškega letalstva general Milch se je mudil minuli teden pri Mussoliniju.
V	Italiji bo leta 1942 svetovna razstavo, za katero so se začele prve priprave.
Nemška trgovska zastopstva kupujejo rumunsko pšenico na licu mesta.
Holandska kraljica Viljemina je po-
setila Bruselj glavno mesto sosednje Belgije.
Bolgarija zahteva samo Dobrudžo, ki je potrebna zaradi žita, tako je poudaril bolgarski min. preds. nekemu francoskemu časnirkarju.
Angleška kraljevska dvojica končuje svoje potovanje po Kanadi in se bliža Zedinjenim državam, kjer bodo njej na čast velike proslave. '
Litva je sklenila z Nemčijo nenapadalno pogodbo.
Angleški min. predsednik je izdal
knjigo ,,Boj za mir‘, v kateri navaja svoje napore za mir.
Nemčijo je po madridski paradi posetilo več španskih generalov.
Poljska je prepovedala prodajo nemških časopisov in knjig.
Sovjetski vojni proračun za leto 39/40 znaša ogromno svoto 40 milijard rubljev in je za celih 80 odstotkov višji od lanskega.
V	Turčiji pripravljajo veliko preosno-vo notranje politike Republikanska stranka, ki je edina stranka v državi, bo dobila poluraden značaj, imenovala bo 20 poslancev, bo zastopana v vladi po svojem tajniku ter bo prevzela mladinsko vzgojo v svoje roke.
Slovaški Nemci so uredili svoje organizacije po vzorcu onih v rajhu.
Jugoslavija in Romunija sta po svojih zunanjih ministrih poudarili svojo nevtralnost, ki je važen steber balkanskega in evropskega ravnotežja.
Italijani bodo v Albaniji zgradili cest v skupni dolžini 1200 km.
Zveza narodov se je na svojem zasedanju bavila s Kitajsko ter priporočala državam, naj ji priskočijo na pomoč.
Turški častniki so prevzeli nalogo, da preosnujejo armadi držav Afganistana in Arabije.
Jugosivija in Madžarska sta izmenjali del svoji političnih kaznjencev.
V	Palestini je prišlo med Arabci in angleško policijo do streljanja, pri čemer je bilo ubitih 5 Arabcev.
V	Rimu so zborovale fašistke. Nastopilo je 70.000 žena, pri zaključni paradi pa 15.000 uniformirank.
Podlistek
Vajansky	Fran Albrecht
Leteče sence.
Povest iz življenja slovaškega ljudstva.
(19. nadaljevanje.)
Ela je začutila poljub na roki. Bilo je to več nego lahen dotikljaj. Hitro se je odpravila s starega pokopališča. Na mostiču se je ozrla. Milko je tiho stal v visoki travi in gledal za odhajajočo. „Kakšno obilje čarov," je pomislil, „in ta voljna, gorka ročica! Še me pali na ustnicah."
Adela je bila zatopljena z Dušanom v razgovor; on je bil neobičajno zgovoren, naravnost smel in svoboden. Ni ga tlačila prisotnost Baurova, niti ga niso motile umne, zvedave oči Cerovske. Ton njegovega govora je bil nežen, besede so lile druga k drugi prosto, tekoče. Čisto proti njegovi navadi. Adela je bila tiha in hladna, kakor jasna jesenska noč.
,,Kako se je poživel njegov obraz," je razmišljala, ..razburjen je, ves v zanosu. Govori s prizvokom, polno — kakor Herman."
In vendar je bil velik razloček med obema. Adela je zelo dobro čutila, da sta ta dva moža iz dveh povsem različ-
nih svetov. Kdo njiju bi zmagal, ako bi se sprijela? Dolgo po njegovem odhodu je ostala na verandi in poslušala šum potoka. Ela je morala tačas bolni tetki brati Miilbachov roman, v katerem se je pričelo s princem in je pisatelj gonil čitatelja s kraljevega na cesarski dvor.
Ela je bila raztresena, preskočila je dva lista.
„Kako pa čitaš!" je nejevoljno zaklicala tetka, „prav nič ne razumem! Kaj je tam rekel danski poslanik?"
Lepa čitateljica je razmišljala o tem, kaj je rekel rektorjev sin — diplomatske besede danskega poslanika so ostale na strani, ki jo je preskočila.
IV.
Rdeči slak.
„Glava me boli," je rekla čez nekaj časa sama pri sebi Ela, ko se je julijskega jutra dvignila z bele posteljice. ,,Kako mi šumi v ušesih; zbolela bom."
A ni zbolela. Vstala je in pričela česati svoje plave lase. Trikrat jih je zapela z iglami, da je prišla do konca — roka se ji je utrudila in omahnila v naročje.
V njeni izbici je cel majhen muzej pletilk in igračic. Na toaletni mizici zbirka stekleničic najrazličnejših tekočin. Porcelanaste figurice, škatlice s podobicami, skledice, zrcala in cela
zmes nepotrebnih predmetov. Tam žitni klas v čašici — tu zvenela vijolica, peterolista deteljica in poleg njih majčkene vizitke, peresca in blazinice. Punčka je sedela tam s steklenimi očmi in odbitim nosom —- še pred dvemi leti je bila zvesta prijateljica mladi devojki, zdaj pa je že upokojena, neljubljena in zapuščena.
Oči Eline so obstale na punčki. Kako smešno! Vzela po je in položila v omaro.
Ves dan je čutila v glavi nekašno šumenje. Teta jo je poklicala zvečer, da bi ji čitala. Ela se je opravičila z glavobolom in šla na vrt. Kazimir je z Jablon-sko in Cerovsko igral na verandi karte, Adela je sedela pri ujcu in mu gledala v karte.
Temno je bilo pod lipami. Drugače je Ela izbegavala večerni somrak, danes jo je vlekla tajna želja v temo.
Minula je ura.
„Kje je Ela?" je vprašala Jablonska, izigravajoč pikovo damo.
„Na vrtu," je odgovorila Adela.
„Pokliči jo, hladno pričenja biti."
V tem so zašumeli koraki. V polsvitu pred verando se je pojavila Ela.
„Spat grem, mamica," je rekla z nekakšnim Čudnom glasom na jok, in izginila za hišnim ogalom. Prišedša v svojo izbo, je zaklenila duri za seboj, zastrla
orisal pomen vere za kulturo ter podčrtal, da je hrbetnica verske kulture verska zavednost in zvestoba do Cerkve. Pozval je navzoče, naj so dobri Slovenci in zvesti državljani. Končal je s slovensko besedo: „Živeli Slovenci!"
Knez «Pazzie \r naši državi.
Veličasten je bil sprejem kneza-na-mestnika Pavla, kneginje Olge in drugih uglednih osebnosti iz Jugoslavije povodom prihoda v obmejno Podrošči-co. Od karavanškega predora do kolodvora vihrajo državne zastave in jugoslovanske trobojnice, kolodvor sam je zavit v zelenje, restavracijska čakalnica je slikovito okrašena s preprogami, njeno pročelje krasijo državni simboli in velika, z lovorjevim vencem okrašena slika mladega jugoslovanskega kralja P e t r a II. Ko je v sredo zvečer ob osmi uri privozil na kolodvor jugoslovanski dvorni vlak in so iz njega izstopili visoki jugoslovanski gostje, jih je pozdravila vojaška godba z državno in jugoslovansko hjmno, h knezu pa so pristopili in ga pozdravili šef protokola poslanik von Doernberg, generalmajor B o -denschatz, SS-nadvodja S t e n g e r, pokrajinski vodja Koroške Franc Kut-s c h e r a, člani deželne vlade in še druge ugledne nemške osebnosti, iz vrst jugoslovanskega diplomatskega zastopstva v Nemčiji pa berlinski poslanik dr. A n d r i č in celovški generalni konzul dr. J o v a n o v i č. Kneginjo Olgo je obstopila skupina deklet v narodnih nošah ter jo s pozdravnimi vzkliki obsula s cvetjem. V knezovem spremstvu so se poleg zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča, dvornega ministra Antiča in divizijskega generala Hrističa in drugih nahajali tudi jugoslovanski časnikarji, med njimi zastopnik ljubljanskega „Slo-venca" urednik dr. Ahčin.
Vsa mesta, skozi katera vozi jugoslovanski dvorni vlak z visokimi gosti, so okrašena z zastavami obeh držav, kolodvori sličijo zelenim vrtovom, odlične osebnosti nemškega javnega življenja pa pozdravljajo z dobrodošlico. Sprejem doseže svoj višek v Berlinu, kjer sprejme goste iz Jugoslavije kancler Hitler z ministri. V petek dopoldne položi knez-namestnik venec pred berlinski spomenik neznanega vojaka, nakar sledi vojaška parada, zvečer pa v državni o-peri v počastitev gostov Wagnerjeva opera „Pevci-mojstri iz Niirnberga". Kneza in kneginjo pozdravijo nato v svojih prostorih ministri R i b b entro p, dr. G o e b b e 1 s, in min. predsednik G ò r i n g. Jugoslovanski gostje se vrnejo v domovino v četrtek ponoči.
Veličastni sprejem, ki ga pripravlja Nemčija visokim gostom, priča predvsem o izrednem ugledu, ki ga v naši državi uživa knez-namestnik Pavle sam. Temu
okna. Popolnoma temno je bilo v sobici.
„Tema, tema! Kako dobro, da je tema! Bože moj! Bože moj!" je vzdihovala Ela, pritiskajoč roke na lica, ki so kar gorela v ognju. Vzela je predpasnik in si otrla z njim ustnice. A ustnice so se tresle še dalje in žarele v plamenih. Na levem licu je čutila pekočo bolečino. Njene čiste mladostne roke so bile onemogle, brez moči, srce ji je krčevito utripalo. Tok solza se ji je potočil iz oči. Hotela je moliti — besede iskrene molitve pa ji niso prišle na um. Dolgo, sila dolgo je klečala pri postelji. Tesno je mladim prsim, zadušljivo tesno! Skočila je k oknu in ga odprla. Na verandi je bilo že tema, vsi so šli spat. Tihi večerni zrak ji je ovijal lica — izpod cerkvenih lip je bilo čuti trepetajoče glasove flavte.
Tih dež je jel padati z neba. Šumel je dež, bučal potok in preko šumenja in bučanja so trepetali toni piščalke.
(Dalje sledi.)
„Koroški Slovenec11 je vaše glasilo! Varujte njegovo čast, ki je vaša čast!
pritrjuje pozdravni članki nemškega časopisja.
Knez-namestnik Pavle je sin srbskega kneza Arzena, brata jugoslovanskega kralja Petra I. Rodil se je leta 1893 v Petrogradu, prišel še kot otrok v Beograd, kjer ga je vzgajal njegov stric kralj Peter I. Po dovršeni gimnaziji se je šolal v inozemstvu, se posebej posvetil študiju državnih ved in svetovnih jezikov ter se visoko učen vrnil v domovino. S kraljem Aleksandrom Zediniteljem ga je vezalo prisrčno prijateljstvo. Vsestransko se je udejstvoval, posebno pa posvetil svoj interes gojitvi lepih umetnosti. Ustanovil je najlepši in najpopolnejši jugoslovanski umetnostno - zgodovinski muzej, ki nosi njegovo ime, bil prezident udruženja letalcev in avtomobilistov, pospeševal delovanje Rdečega križa i. dr.
Po nenadni smrti kralja Aleksandra Zedinitelja leta 1934 je moral prevzeti tudi najtežjo skrb: politično vodstvo kraljevine Jugoslavije. V tej najtežji službi je knez-namestnik ostal zvest naročilu umirajočega kraljevskega bratranca: Čuvajte-Jugoslavijo! S krepko roko nadaljuje delo notranje okrepitve države, ljubosumno čuva nad
ugledom Jugoslavije v zunanjem svetu in ga .množi, kjerkoli more. Ob njegovi 46 letnici v letošnjem aprilu je zapisal ljubljanski „Slovenec“ sledeče globoke besede: „S knezom-namestnikom se je pričelo pravo ustvarjajoče narodno delo na kulturni višini. Za tak preobrat je potrebna osebnost, vzvišena nad vsakdanji strankarski vrvež in pehanje in kratkotrajne nazore — to je naš knez-namestnik princ Pavel. To je tudi ves zunanji svet občutil in z vsakim dnem vladanja kneza-namestnika je naraščal ugled Jugoslavije v zboru velikih in malih sil. Njegova osebnost je, ki veže Jugoslavijo z velikimi demokracijami z najiskrenejšimi vezmi. Njegova visoka kultura in državniška modrost je olajšala že od pokojnega kralja začeto prizadevanje, da navežemo najboljše odnošaje tudi z Italijo in Nemčijo ter z njunimi prijatelji. Sedanji težki dnevi nam zato prizanašajo s tistimi hudimi skrbmi, ki tarejo one, ki so od ogromnega spora med dvema svetovnima taboroma neposredno prizadeti. Naše prijateljstvo je obema stranema nad vse dragoceno in zato hodimo svobodno po poti, ki se nam za naš razvoj in našo bodočnost zdi najboljša."
tudi številni fantje nezavednih slovenskih družin, so navajali kot svoj narodni jezik „windisch“. Častnik pa jih je kratko zavrnil z besedami: „Win-disch“ ni nobena narodnost, ter zapisnikarju velel:	Zapiši „slowenisch“!
Ugovora pred vojaško naborno komisijo ni bilo.
Častitamo! — Hartmanov Hanzej v Libučah je prevzel očetovo posestvo. Dne 22. t. m. pa je stopil s svojo izvoljenko Malko Pušnikovo iz Klopič nad Velikovcem pred oltar pliberške farne cerkve, kjer je mladi par poročil mil. prošt Truppe. Med poročno mašo je pel mešani zbor, ženitovanjski obed pa se je vršil pri Brezniku. Starešina je bil ženinov stric dr. Rado Kušej, rektor ljubljanske univerze. Veseli večer je potekel med zdravicami, petjem in godbo. Mladi družinici: Na mnoga leta!
Izpred Jepe (Faak-Bače). Pred mesecem je umrl pd. Pibrov Janez. Bil je vzor zvestega hlapca. Med krmljenjem konj ga je zadela kap. V Podgorjah so umrli pd. Zlanova mati. Dobrih 30 let so bila vdova, vsikdar so zvesto služili svojemu narodu in vzorno gospodarili. Rajnim bodi večni mir! — Ker so č. g. dr. Ogris bolehni, ne morejo več poučevati v šoli ter so uvedli otroški krščanski nauk pred nedeljsko božjo službo. Otroci radi prihajajo in tudi mi starši jih prav radi poslušamo. — Predzadnjo nedeljo so pri nas odlikovali nad 70 let stare matere, med njimi Zavernikovo mater, ki so dali življenje II otrokom z zlatim križcem, in Jerutovo mater, ki je sestra prej imenovane, s srebrnim križcem. Naj bi čast vrle slovenske matere obe še dolgo uživali!
Rosegg-Rožek. K odlikovanju zaslužnih mater povodom proslave 21. t. m. je bila vabljena tudi Majarjeva mati Marija Ropač iz Dol, ki ima 12 otrok ter je dosegla nad 70 let. Pred proslavo pa so ji nato izjavili: „Es werden nur deutsche Miitter ausgezeichnet!“ (Odlikujemo samo nemške matere!) ter odslovili.
Schiefling — Škofiče. 18. aprila smo položili k večnemu počitku starega Mešivčevega očeta v Papračah. Rajni je bil še narodnjak starega kova. Mnogo je pretrpel radi svojega prepričanja, toda klonil ni nikdar, ostal je zvest svojim idealom do zadnje ure. Treba je še omeniti, da je vzgojil v narodnem duhu svoje naslednike. Stari Mešivc je odšel za vedno, njegov duh pa živi in čuva od dedov izročene narodne svetinje po svojih potomcih. Ob odprtem grobu je spregovoril rajnemu v slovo in v spomin predsednik domačega izobraževalnega društva, pevci pa so se poslovili od njega z ganljivimi žalostinka-mi. Naj mu sveti večna luč!
Ferlach — Borovlje. Kakor imajo svoje veselje v Železni Kapli z železnico, kateri pravijo „fikej“, imamo tudi mi borovljanci svojega „pilija“, vsaj tako so hodomušneži krstili kar že v začetku našo lokalno železnico. Od srede maj-nika naprej so nam dali knigo gonilno moč in mesto lokomotive vozi takoz-vani „Triebwagen“, ki je na motorski pogon. S tem se je tudi promet znatno zvišal, tako da pride vsak dan v Borovlje 10 vlakov in jih tudi toliko odpelje. Ako slučajno kdo prvega zamudi, lahko počaka na drugega. — Začeli so tudi z delom in popravilom bajtiškega potoka. Zaenkrat se je pričela regulacija na takozvanem Jaklinovem produr in se bo nadaljevala proti jezu. — „Rosentaler Wirtschaftsverein“ je sklenil na zadnjem občnem zboru likvidacijo in bo sedaj združen s konzumnim društvom. Združitev se bo izvršila že prihodnje tedne.
Ena najmrčnejših Marijinih božjih poti je Sveto Mesto. Tričetrt ure hoda nad Žvabekom stoji cerkev na malem hribčku. Ta Marijina božja pot je mnogo o-biskovana in obžalovati moramo, da je pisatelj Lavtižar ni uvrstil med ostala Marijina božja pota v svojih „Smarni-cah“. Svetoveška Marija je znana in če-ščena daleč na okrog. Mnogo romarjev je tod iskalo pomoči in tolažbe. Posebno mnogo božjih potnikov pride na drugo nedeljo po Veliki noči, ki se med prebivalstvom zove svetomeška nedelja, na Šentotovo (pondeljek pred Bin-
koštmi), na veliko in malo Gospojnico in na praznik Marijinega imena. Na sve-tomeško nedeljo pride procesija iz Dravograda in Št. Danijela, na Št. Otovo pa dospejo procesije iz sedmih župnij. Na veliko Gospojnico je pranganje. Romarji prihajajo po več ur daleč, mnogo jih pride izpred Sinje planine in sem izpod Pece. Kako ljubka je slika svetomeške Matere z Jezuščkom v naročju! In ko stopijo na prižnico dobri žvabeški gospod Uranšek ter govorijo živo in ganljivo, se joče dobesedno vsa cerkev. Koliko romarjem je bila njegova mehka beseda v tolažbo in pomirjenje! — Naj nam Sveto mesto ostane tudi v bodoče, kar pove njegovo lepo ime!
Zell-Sele. Hud oslovski kašelj že nekaj mesecev muči otroke in odrasle. Smrtnih slučajev še ni bilo. — Od začetka majnika sem dobivamo pošto iz Borovelj tudi v nedeljah. Nedeljski pismonoša je mladi Pajnar Ludovik Užnik. — Dne 22. maja se je poročil pesetnik daleč znane Grosove kmetije Urh Roblek. Po smrti starišev so štirje bratje skupno obdelovali svoje kmetije, podobno kakor so nekdaj stari Slovani živeli v zadrugah. Zdaj so se ostali preselili na svoje lastne domove in Grosova hiša je bila brez gospodinje. To je Gros poiskal pri pd. Spodnjem Jugu, kjer je zaprosil za roko domače hčerke Micije. Nevesta se je v gospodinjskem tečaju, kot članica Marijine družbe in izobr. društva, posebno pa v krogu domače družine izšolala za svoj novi poklic. Bog daj srečo!
St. Thomas am Zeiselsberg — Št. Tomaž pri Celovcu. V nedeljo 14. t. m. je naša farna cerkev dobila nove zvonove. Prvotno so jih naročili g. župnik Keberl pri Gassmayer-ju v Inomo-stu, a jih je tvrdka opozorila, da ima neka predarlska farna cerkev taiste zvonove odvišne, ker si hoče nabaviti večje. Tamošnji dušni pastir je seve takoj pristal, da odpremi svoje zvonove k nam. V nedeljo so mil. prošt Benetek iz Tinj zvonove blagoslovili. Med lepimi obredi so peli šenttomaški in pokrš-ki pevci. Nato so zvonove potegnili v zvonik, odkoder bodo sedaj pozvanjali jutro, opoldan in večer, nas vabili v Gospodovo hišo ob nedeljah in praznikih ter nam peli v slovo na zadnji poti. — Nadejamo se dobre poljske letine. Tudi jabolka dobro kažejo, manj pa bo hrušk. —• Tudi ženimo se v precejšnjem številu, posebno delavci, ki sedaj razmerno dobro zaslužijo. —
V	torek 16. t. m. smo pokopali dolgoletnega našega župana Jožefa Rab, pd. gostilničarja pri Kajžlarju. Bil je vsled svojega strpnega značaja in prijaznosti splošno priljubljen. Pogreba se je udeležila velika množica. N. p. v. m.
Eisenkappel—Žel. Kapla. Pred tedni smo pokopali starega Kežarjevega o-četa v starosti- 80 let. Bili so ves čas zaveden narodnjak, obče spoštovan sosed in vzoren faran. Njim so 23. t. m. sledili Točajev oče iz trga. Rajni so bili 15 let cerkveni ključar in priljubljen obrtnik. Na zadnji poti so jih nosili ključarji podružniških cerkva. Očetoma večni pokoj! — Že na veliko soboto je umrla mati našega g. župnika. 13 let je bolehala na težki bolezni, končno pa jo je vzela pljučnica. Z izredno udanostjo je prenašala trpljenje in si ga lajšala z molitvijo in branjem dobrih knjig. Posebno je mati ljubila Slomškove spise. Mrtvo so prepeljali v domačo faro v Žvabek. Bodi materi božji mir!
Globasnitz — Globasnica. V župni cerkvi se je 8. t. m. poročil Štefan Kor-deš, mladi Kukman v Mali vasi, svojo izvoljenko Katrico Writz, Vrešnikovo v Štebnu. Nato se je vršila vesela ojset pri šoštarju po starem običaju in v prijetnem razpoloženju številnih svatov in gostov. Posebej so počastili poročni par gasilci, zastopnik domačega izobraževalnega društva pa je voščilu pridružil še prošnjo, da bi ženin in nevesta, ki sta bila doslej agilna člana društva, mu ostala zvesta tudi v novem stanu. Vrlemu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslova!
V	vsako družino „Koroš-
kega Slovenca4*!
Girotn nase sem fje
Zgodovina — naš ponos t
Piše gospod Hani.
Narod, ki pozabi na svojo preteklost in ne črpa novih moči iz junaštva svojih pradedov, pogreša krepko vero v svojo bodočnost. Naša šolska vzgoja je od vsega začetka vbijala nam, našim prednikom in potomcem v glavo zlobno izmišljotino, da smo Slovenci zbog svoje nezanimive zgodovine manjvredni in rojeni samo za suženjstvo.
Vendar imamo ravno mi Slovenci najslavnejšo zgodovino. To nam dokazujejo vsi sodobni zgodovinarji na podlagi neoporečnih podatkov. Ko je naš slovenski narod po svetovni vojni zadihal ' svobodnem kulturnem delu ter si priboril svojo lastno univerzo, se nam odkrivajo vedno novi dokazi za to, da so naši predniki bili nenavadno samozavestni, dobri organizatorji, drzni vojaki in kulturno povsem samobitni. Zasluga za velika odkritja zgodovinskih dejstev gre predvsem slovenskemu zgodovinarju Prof. dr. Josipu Malu, katerega dela ne ostajajo tudi ne med Nemci brez odmeva.
Danes je jasno dokazano, da Slovenci ob svojem prihodu na Koroško v 6. stoletju nikakor niso bili sužnji Obrov. Ko so se namreč v začetku 6. stoletja po Kr. neka germanska in keltska plemena pomaknila iz sedanje Koroške v sončne in rodovitne ravnine severne Italije, so zasedli alpske predele Slovenci ter se raztegnili do Vzhodne Tirolske, južne Sol-nograške, na jugu pa do Rezije in Furlanije. Slovenci so bili tedaj popolnoma neodvisni, imeli so svoje kneze, svojo lastno državno, politično in gospodarsko upravo, svoje sodnike in župane, svoje plemstvo in vojaštvo ter svoj slovenski državni zbor (veče). Njihova neodvisnost je popolnoma neokrnjena trajala celih 400 let. Od severovzhoda so nato nanje začeli pritiskati Obri, proti katerim so se krepko branili. Napadi Obrov so se zamogli izvajati samo po dravski dolini in iz Gornjega Štajerskega. Zato so Slovenci zidali močne trdnjave. Sedanji Friesach je bil kot slovenske Breže prva slovenska trdnjava na severu, utrdbe so bile nadalje pri sedanjih Vovbrah (Haimburg-Hunenburg) in na Gosposvetskem polju. Sredi 8. stoletja so Slovenci pod knezom Borutom premagali divje Obre pri Brežah in pozneje Pri Šentvidu ob Glini. Od zahoda so nanje pritiskali Bavarci, katere pa so Pri sedanjem Liencu v Vzhodni Tirolski Porazili ter potisnili nazaj na Bavarsko. Pred glavnim napadom Obrov so se Slovenci zedinili z Bavarci ter divjega sovražnika od vzhoda končnoveljavno odbili. Ni resnica, da bi bili nato Bavarci °d Slovencev v nekako zahvalo zahtevali popolno podreditev. Še dolga stoletja so Slovenci ohranjali svojo neodvisnost v vseh področjih, hkrati pa priz-
navali frankovskega cesarja za svojega zaščitnika. Slovenska samostojnost se je v poznejši dobi umikala nemškemu nadzorstvu vzporedno s pokristjanjevanjem slovenskega ljudstva. Roko v roki s pokristjanjevanjem Slovencev pa se je začel njihov polahni kulturni podvig. Dogajalo se je in dogaja se tudi med nami, kar lahko zasledujemo v vsej svetovni zgodovini: narodi, ki iz katerega koli vzroka utrpijo svojo politično neodvisnost, se začnejo kulturno probujati in utrjevati. Naravni razvoj sam jih jači in krepi tam, kjer so neranljivi in za odtujitev nedosegljivi: v njihovi duševnosti in duhovnosti. Dobesedno taisti pojav lahko opažamo pri našem ljudstvu v naši najnovejši dobi.
Kaj ne, to so drugi pogledi na slovensko zgodovino! Sedaj vidimo, kako uso-depolna, pristranska je bila tuješolska zgodovinska vzgoja. Kdaj in kaj že sliši slovenski otrok o zgodovini svojega naroda? In vendar nam potrjujejo še danes vsa imena gor, hribov, vasi, potokov, njiv, travnikov, dolin, hiš, družin in oseb, da so bili nekoč samo Slovenci gospodarji koroške dežele. Koroško kmetijstvo se je pričelo s Slovenci! Mnogoštevilne koroške gradove je gradila slovenska roka, četudi cesto tujim grofom. Stare cerkve in samostane je ustvarila slovenska delovna sila, čeravno večkrat po nasilni roboti. (Se nadaljuje.)
Zgodovinski sestavek iz sedanje šole. — Nek slovenski šolarček nam je odstopil sledeči nemški sestavek o koroški zgodovini: Wie Karnten deutsch wurde. — Im 6. Jahrhundert wander-ten die Slawen in unsere Heimat ein, die rauberischen Awaren waren ihre Herren, als Hirten zogen sie mit ihrem Vieh von einem Weìdeplatz zum ande-ren. Das Joch der Awarenherrschaft drùckte schwer und sie riefen die Ba-yern zu Hilfe. Sie wurden von den Awaren befreit und siedelten sich ver-streut in ganz Karnte'n an. In Nord- und Sùdkarnten safien die Franken und die Bayern, das Mittelkarnten bewohnten vor allem die Slawen. Die Slawen nah-men allmàhlich die hohere deutsche Kultur, Sitten und Sprache an und so wurde Karnten langsam deutsch. In einem kleinen Teil unseres Heimat-gaues hat das Slawische wohl noch Spuren hinterlassen. Bis auf wenige Verràter bekennt sich jedoch alles zur deutschen Heimat. Nordischer Geist hat gesiegt, das zeigte vor allem der heldenhafte Karntner Freiheitskampf und die jùngste Vergangenheit.
Vojaški nabori in „windisch‘‘. Znano je, da morajo fantje, ki prihajajo k naborom, izpovedati tudi svojo narodnost. Člani vojaških komisij so večinoma častniki iz starega rajha. Ko so v Beljaku in na Čajni prihajali k naborom poleg slovenskih zavednih fantov
Smrtna nesreča v Vintgarju. V romantični soteski tik Bleda, v Vintgarju, kamor so tudi že letos začeli prihajati v večjem številu izletniki od vsepovsod gledat krasni kotiček slovenske zemlje, se je v četrtek — na praznik Vnebohoda — opoldne pripetila smrtna nesreča. V Vintgar se je podala skupina 12 nemških izletnikov. Skale v vintgarskih pečinah so precej krušljive in se pri glasnem govorjenju zaradi zračnih tresljajev rade sprožijo. Ko je bila družba Nemcev nekako v sredi soteske je nenadno priletela izlet-nici Schreiber iz Podroščice skala naravnost na glavo ter jo zbila v vodo. Malo nižje so jo sicer potegnili iz vode, a ponesrečenka je bila že mrtva.
Koroški drobiž. 26. maja se je zgodila na progi Beljak — Spital v bližini postaje Gumern velika železniška nesreča. Osebni vlak, ki je vozil ob pol sedmih iz Beljaka, je trčil v tovorni vlak, ki je privozil iz nasprotne smeri. Pri nesreči so bili težko poškodovani:	Edeltraut
Miklavčič. Josef Rauter in Fridjof Mihelič. — Dobrlavas. Bistrica v R., Galicija in Čajna dobijo v kratkem knjižnice, po darjene iz Berlina. — Janez Krušic iz Vetrinja se je pri delu v gozdu udaril s sekiro v pravo nogo in se pri tem težko ranil. — Pri Vernbergu je naplavila Drava truplo Janeza Steiner, ki je utonil že lani v avgustu. — V Št. Rupertu pri Celovcu je nekdo streljal vrabce in po nesreči zadel delavko Heleno Tušar, ki je kmalu nato izdihnila. — 24. maja se je v bližini Celovca vrgla pod vlak neka 20 letna deklica. — Na podlagi odredbe deželnega šolskega sveta za Koroško se je z 20. majem spremenilo vodstvo sirotišnice „Vincentinum“ v Celovcu. Za komisarja je postavljen Lintov. — Državna policija je zaplenila bolnico usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini in jo izročila koroški deželni vladi v upravo.
Ji as a prosoeia
ZaKljučna. beseda o narodnem pet j n.
Piše Tomaž.
V več člankih našega prosvetnega kotička smo preprosto kramljali o naši narodni pesmi. Kdor nam je sledil z dobro voljo, je moral vsaj zaslutiti njeno lepoto in dragocenost. Morala se je v njem spet vzbuditi žilica za lepo narodno petje. Naj torej zaključimo toko:
Narodno se imenuje marsikaj, kar ni narodno. Tako pravijo o mnogih pesmih, da so naše in narodne, ko v resnici niso. Pesmi so narodne tedaj, če so v narodu nastale, če so v njih misli in želje naroda, če so v njih ljudje in kraji, ki jih narod ljubi, če je v njih veselje in žalost, kakor ju narod občuti, če je v njih jezik, kakor ga narod govori, če se poje tako, kakor se ljudstvu prilega.
Toliko tujega blaga prihaja med nas in za uho je lahko da prijetno, v narodu pa nima pravih korenin. Vča*sih tako tujo cvetko komaj ločimo od svojih, nekateri pa jo imajo kar za svojo. Zato jo je treba včasih primerjati na vse strani. Cesto se šele po dolgem iskanju spozna tuje seme, ki se je zasejalo na našo njivo. Saj včasih ni nič hudega, če prileti kako tuje seme na našo njivo. Če je dobro, nas obogati. Lahko se pa tudi zgodi, da pri tem pozabimo na svoje lastno bogastvo in o-božujemo le tuje. Varujmo svoje zaklade, ki jih imamo, da ne izginejo v pozabnost. Še stare zaklade, ki smo jih že pozabili, moramo dvigniti.
Ohranimo svoje narodne pesmi in varujmo se tujega vpliva predvsem tedaj, ko nam ne prinaša ničesar dobre-go ali pa nič boljšega. Tako pravi slavni Matija Majar Ziljski: ,,Naj se na Slovenskim slovenske pesme razlegajo, saj jih imamo in to prav lepih. Le kar človek dobro zastopi, more zvesto zapeti. Slovencu se slovenska pesem naj bolj prileže11.
Sestavke o našem petju in pesmi naj končamo s pozivom: Pojmo, še pojmo, pojmo slovensko!
v
Jlase gospodarstvo
Izkušnje raz sodnega živinorejca.
Tri zapovedi ekonomske živinoreje naj kratko navajam v razmišljanje vsem, ki hočejo voditi smotrno gospodarstvo tudi v hlevu.
Več krme! Tako se glasi prva zapoved. Naša država mora živinsko krmo tudi uvažati, ker primanjkuje domače krme. Nato je treba misliti pri obdelovanju njiv ter posvečati pridelovanju krompirja veliko važnost. Kdor le more, naj se sprijazni s kisanjem krme, o katerem je naš list pisal že v zadnji številki. Naši travniki in pašniki bi nam z izboljšanjem, preoravanjem, gnojenjem in trebljenjem dajali več in boljše krme. Vmesni krmski sadeži na njivah so važen in za živino sočen in izdaten dodatek. Kjerkoli je možnost, da se pridela več krme ali izboljša kakovost dosedanje krme, naj se v interesu u-spešne živinoreje izvede.
Pravilno krmljenje! To je druga zapoved. Pridelano krmo si moramo razdeliti na celo leto. Kolikokrat se zgodi, da primanjka piče sredi pitanja ali sena sredi vigrednega dela. Pa se jezimo, če ni mleka od krav, ko jim pokladamo samo slamo, cena mleku pa je najvišja. Krmo je treba znati tudi pravilno mešati in menjavati, da zadostimo vsem živinskim potrebam. Najbolj je živina hvaležna za krmo čim najpestrejše vrste. Vsaka rastlina ima pretežno eno hranilno, za žival koristno snov in čim bolj mnogovrstno krmimo, tem bolje živina uspeva. Gospodar si mora biti na jasnem, kaj naj krmi pujskom, kaj poklada dojnicam, kaj tekne teletom in kaj kravam. Vsaka žival ima tudi pri jedi in prebavi svoje posebnosti in le, če smo odkrili te, zamore dobro uspevati in se razvijati.
Čim več mesa in masti, to bodi donos umne živinoreje! Vsak kos živine in tudi drobiža mora imeti svoj namen. Nikar ne vzdržujmo niti mačke ali psa brez namena tjavendan. Živinorejec mora kot praktičen gospodar vedeti, kaj namerava s tem ali onim živim kosom svojega hleva. Za' vsako živo glavo mora imeti svoj načrt, kako bo krmil, kako prodajal ali drugače postopal. Čim smotrnejše bo pri tem postopal, tem donosnejša bo njega živinoreja.	J. R.
Državna kmečka organizacija je u-
vedla v Ostmarki enotne najemniške pogodbe. Po odredbi državnega kmečkega voditelja se uvedejo enotne najemniške pogodbe, ki so veljale v stari državi že dalje časa, sedaj tudi v Ostmarki. Te pogodbe v enaki meri ščitijo interese lastnikov kot najemnikov in se tičejo najemnine za zemljišča (brez vrtov in vinogradov), za dedne kmetije in druga posestva. Enotne najemniške pogodbe jamčijo predvsem za socijalno pravičnost v najemniških pogojih. Naročajo se formularji pri Reichsnahrstand Verlags-Ges. m. b. H. in Graz.
Načrtna gradja poljskih poti. Da se
vključijo v gospodarsko življenje države vse od cest in železnice oddaljene vasi in kmetije in zvežejo s splošno prometno mrežo bo treba graditi v Ostmarki
11.000	novih cest v skupni dolžini do
45.000	km. Sedanji načrt predvideva za Koroško gradnjo 318 novih cest oz. poljskih poti v dolžini 2.213 km., ki bodo stale nad 33 milj. RM in zvezale 29.140 posestnikov ter dednih kmetij z ostalim prometom države. Stem bo država po-mogla še tako oddajenim gorskim kmetom in jim olajšala borbo za vsakdanji kruk.
Pomen svinjereje v Ostmarku. Za prehrano prebivalstva v Nemčiji je svinjere-ja ena najvažnejših gospodarskih panog in odločujočih činiteljev. O tem nas najbolje prepričajo naslednje številke:	V
Nemčiji (brez Ostmarke) so zaklali letno okoli 24 miljonov svinj, od katerih jih je ostalo ena tretjina za domačo uporabo na kmetih. Od leta 1932 je uporaba mesa, zlasti svinjskega v Nemčiji stalno rasla; medtem ko je zaužil povprečno pred 6 leti vsak Nemec samo 9 kg mesa, se je danes ta količina povišala na 57 kg.
Svinjina dalje krije eno petino porabe maščobe. Vrednost svinjskega mesa je predvsem v tem, da pri pripravi jedil odpade uporaba drugih maščob, omo-gočuje varčevanje in dela obenem jedila okusna. V gospodarskih podjetjih pa je svinja važen činitelj kot konzument krme, ker bi drugače otrobe in druge odpadke le teško spravili v denar. Svinja je za kmeta „hranilnica“ in eden najvažnejših faktorjev prehrane podeželskega prebivalstva. Uspehe, ki jih beleži svinjereja v Nemčiji v zadnjih petih letih, je treba pripisati v prvi vrsti podporam, ki so jih bili deležni svinjerejci od strani državnih oblasti. Sporedno so stalno delali na zboljšavanju pogojev za svinjerejb v treh smereh: popravljali so se stari svinjaki in postavljali novi, načrtno so izboljšavah svinjske pasme in ustvarjali pogoje za pomnožitev svinjske krme. — V Avstriji so našteli leta 1938 2.87 milj. svinj, približno isto število kot pred 4 leti. Zveza nemških svin-jerejcev posveča sedaj posebno brigo za
Tuje narodnosti pri nas.
Po nemški uradni statistiki iz leta 1933 je bilo po materinskem jeziku drugojezičnih nemških državljanov: Okraj Oppeln: nemko-polj-
ski ....................... 266.375
poljski .....................99.193
Sp. Š 1 e z i j a: nemško-polj-
ski............................ 788
poljski........................ 224
Grenzmark: nemško-polj-
ski.......................... 3.194
poljski ..................... 1.635
Zah. Prusija: nemško-polj-
ski ......................... 4.193
poljski ..................... 1.635
Vzhodna Prusija: nemško-
kašubski..................... 1.298
nemško-poljski ....	10.542
kašubski ...................... 976
poljski ..................... 5.601
nemško-mazurski .	.	.	24.103
mazurski.....................15.689
Lužice: nemško-lužiški .	33.203
lužiško-srbski ....	23.694
Po pridružitvi Avstrije in Sudetov s Češko k Nemčije se v statistiki rajha prvič pojavijo poleg Čehov tudi Slovenci in Hrvati. Njihove številke bodo razvidne nekako sredi junija, ko bodo obdelani rezultati minulega štetja.
Nesreča ameriške podmornice. 23. maja se je potopila tik ameriške obale moderna ameriška podmornica. Strašne so bile sledeče ure za 62 mornarjev, ki so v globini 80 metrov čakali na rešitev. S pomočjo posebnega aparata so dajali znamenja na površje, da so še živi, a da vlada hud mraz. Po hudih naporih so rešili 33 mornarjev. Ostali so mrtvi in jih bodo dvignili z ladjo vred.
Nemški polkovnik o naukih španske vojne. Nemški polkovnik Xilander je v frankfurtskem govoru navajal iskuš-nje izza španske vojne. Uvodno je poudaril, da so se v španski vojni borili reveži proti revežem, mali po številu in slabotni po opremi. Mali, lahki tanki so se slabo izkazali, istotako manj uporabljiva so mala letala. Izvrstno se v vojni obnesejo po mnenju nemškega polkovnika težki bombniki. „Tistemu, ki napada, gre vedno bolje, ker je na njegovi strani korajža. Kdor bo hitro in brezobzirno v bodoči vojni napadal, temu bo šlo vsekakor bolje".
Bele obleke nosijo ob žalostnih prilikah v Avstraliji. Pravijo, da je žalovanje bolj iskreno, če so ljudje v belih oblačilih. Pravi povod pa je, da je človeku, ki bi bil pod avstralskim soncem oblečen v črno obleko, tako vroče, da se mu zdi, kot bi moral zgoreti. Sploh je črna barva v predelih v bližini zemeljskega ravnika nepoznana in skrajno nepriljubljena, dočim služi bela barva za izraze žalosti in veselja.
Kaj menijo Amerikanci o vojni. Začetkom aprila je ameriški zavod za javno mnenje izvedel nekam svojevrstno glasovanje. V posebnih pismih je pozval
porast svinjereje v Avstriji. V to svrho dovoljuje podpore za nakup merjascev in plemenskih svinj v stari državi. Do-sedaj so uvozili že nad 500 plemenskih svinj v vse dele Ostmarke.
Naj ne bo vrta brez greda za zelišča! Domača zelišča znamo še vse premalo ceniti, vse premalo jih uporabljamo. Domača zelišča so dostikrat najboljša zdravilna sredstva, pospešujejo prebavo in napravijo jedila tečna in okusna. Predvsem je treba priporočati saditev: peteršilja, drobnjaka, majorana itd. Zelišča uporabljamo za juhe, kot prikuhe in drugo. Tudi za ruski čaj imamo v njih lahko dobro in bolj zdravo nadomestilo. Za vse naše potrebe, razpoloženja in bolezni najdemo domače sorte čajev, da naštejemo samo nekatere: čaj iz lipovega cvetja, iz bezgovega cvetja, iz žavbeja, timiana in pelina. Da se založimo za vse naše potrebe in za celo leto s domačimi že-lišči in čaji, pa je treba skrbeti že v vigredi.
Amerikance iz vseh stanov in slojev, ali mislijo, da bo letos v Evropi vojna. Glasovanje je izpadlo tako: 32 odstotkov prebivalcev je odgovorilo, da smo tik pred vojno, 68 od sto pa, da je ne bo. Glasovalci z „ne“ so navajali kot glavni razlog, da se v Evropi z mogočnimi besedami samo slepari, pri tem pa povsod primanjkuje denarja za vojno".
Težak poklic imajo detektivi. V
Ameriki se je pripetilo sledeče:	Dve
mladi dekleti sta pobegnili z doma v večje mesto. Očeta sta takoj alarmirala najbližji detektivski urad, ki je poslal dva uradnika stikat za dekleti. Še prej sta dobila namig, naj se brigata predvsem za plesišča. Detektiva sta se mudila v mestu teden dni, se udeležila vseh plesnih zabav, obiskala vse bare in dekleti končno res našla v neki plesni dvorani. Tako sta poklicno preplesala celih sedem dni, da sta prišla do cilja.
Tudi južni breg Vrbskega jezera dobi novo cesto. Sedanja bi letos praznovala svojo štiridesetletnico. Po svojih nepreglednih vijugah in ovinkih je bila bolj namenjena izletom in izletnikom kot kmetom južnega brega ter njihovim gospodarskim potrebam. Saj so gospodarji hodiških hribov še dolgo po njeni otvoritvi spravljali svoj les in druge pridelke v mesto po splavih preko jezera in celovškega prekopa. Večji izletniški kraji — Otok, Dole z golfo-vim igriščem i. dr. — so bili v poletju lahko dosegljivi s parnikom. Vrba pa je bila s Celovcem ugodnejše povezana po severnem bregu. Pospešeni promet zadnje dobe zahteva sedaj tudi poprave na tej cesti. Že so v Sekiri za novo cesto presekali dva manjša hribčka in bodo sedaj z delom nadaljevali, da bo izravnana in tudi za težji tovorni promet nenevarna.
Par $a smafi
Presneta politika. — Trije kmetje sedijo v gostilni. Prvi glasno vzdihne: „Ah, ja! ..." — Drugi: „Hm, hm . . .!" Tretji vstane in pravi: „Če bosta še dalje govorila o politiki, uidem!"
V gozdu. — „Ali ste videli morda kakega orožnika?", vpraša postopač gospoda na sprehodu v gozdu. „Ne!“ — ,,Roke kvišku in sem z denarnico!"
Na zborovanju. — Govornik je zaključil svoj govor s samozavestnim vprašanjem:	,,Kdo more oporekati mojim
trditvam?" — V tem trenutku zariga osel na sosednjem travniku, poslušalci pa abušnejo smeh. Govornik smelo zagrmi: „Saj sem vedel, samo osel se ne strinja z menoj!"
Urednik : Dkfm. Vinko Z w i 11 e r, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. - Upravnik: Rado Wutej, Klagenfurt, Schuttgasse9. - Založnik : Politično in gospodarsko društvo za’Slovence na Koroškem.
—	Tiskarna). Leon sen., Klagenfurt, Domgasse 17.
—	Veljavna je inseratna tarifa 1. — Povprečna
naklada v 1. četrtletju 1939: nad 2200.
Sanimivosli /3 vsega sveia.