Stran 42__________ANGELČEK___________Leto 2SM A. Čadež: M V afriškem sirotišču. ¦ Osebe: j^^H Sestra Klara. ^^^^^^J Magdalen«, sirota, pomočnica v sirolišču. ^^^^H Nekoliko abotna. ^H Tinka, , ¦ Antonifa, ¦ Ivfuia. gojenke-sirote — 10 let. ^^H Jožela, ^^^M Uona, ^^^H Dve zamorski siroti. '^^^^^H TH bolnice. ^^^H Tbinghai mlada deklica. ^^^^^H (Preprosta soba z raizo, stoloro, podolgasto Solsko klopjo, pre-^B dalnico; v predaldici stckleničice. obliŽi, večja in dve majhnl^H skledici, čaša, nekaf žlic, krožnik, tabta.) fl L prizor. fl^^f Magdalena. (Naslonjena na mizo, zeha nepreslano in govori napol pravilno:) Sestra Klara še zdaj ni prišel! Rcvež tako visoko trpi: vedao bolnike v nebcsa poslati, deklice učiti, revežem mandacino popra-viti, otroke kregati — to težko, (Skoči pokonci.) Oh, Magdalen tako rad pozabi! Sestra Kiara ukazal posodo opravi, Magdalena pa zaspal. Jojmene, kaj bo ? tVzame urno čaSo, dahne vanjo in jo čedi ter briŠe kar z jopičem. Pravtako tudi krožnik.) Potem bo Mag- dalen moral še pometati, prah polizati in otroke šivati, da sestra Klara ne bo hud, kadar pride. Magdalen ne Ien, rad pohvaljen I Velik čast zame; Leto 28____________ANGELČEK___________Stran 43 meni sestra Klara vso hišo čez. Ce treba, Magdalen tudi za zdravnika; pozna vse mandacine. Če pride bolnik, pa pravi, v glavi ni vse lepo — kaj bi mu dal ? . . . Aha, že slišim : Pol kilogramov »rabarbara«. Prccej dobro . . . (Sestra Klara pride.) No vendar! II. prizor. Scstra Klara (s torbico v roki). Hvala Bogu, da sem doma ! Magdalena. Častita sestra dolgo hodil. Magdalen že poln skrbi. Gospod misijonar šla daleč, daleč. KJara. Dela veliko, a delai'cev malo / Magdalena. Jaz rad pomagam; imam velik glavo. O jemnesta, skoraj pozabil f (Potegne zmečkano pismo iz žepa, ga zravna s tem, da stopi nanje, oato ga pomoli sestri Klari. Ko ga ta bere, gviga Magdalena z očmi zdaj na Klaro, zdaj na pismo in govori na Uhem:) Dobra pošta ! Sestra — tak obraz. (Pokaže vesel obraz.) Jaz sestri vesele novice priaesel. Klara. Magdalena! Nekaj novega! Danes enkrat prideta dve novi siroti (Magdaleua, poprei vescla, nanardne obraz); izročila jih bom tvoji skrbt. Odkraja bosta gotovo boječi; zato glej, da boš z njima dobra, ljubezniva in prijazna. Upam, da sc smem zanesti nate ? Magdalena. Magdalen bo vse rad storil: bo lep, bo dober, bo vse —! Klara. Se nekaj, Dobri ljudjc so poslali dvc oblekci. Naj ju imata novi siroti, Le pazi torej, da bo vse v redu! Magdalena (za-sc). Kako v redu ? Po vrsti: naj-prej bom dober, potem bom prijazen, potem tak —, potem . . . no potem bom pa hud, Šibo v rokave, pa šverk, Švcrk, če otroci ne bo ubogal, Stran 44 ANGELČEK Leto 28 Klara. Šiba je zadnja pomoč, Ijuba rooja, in bi jo smela prijeti samo jaz. (Sliši se ropot in govorjeoje otrok.) 0 ljubi Bog, blagosldvi moje delo 1 Tebi v čast bodi ves moj trud ! HI. prizor. (Otroci prihrumč v sobo s tablicami in se vsedejo v pri-pravljene klopi. Sestra Kiara bere med (em iz knjige, ne raeneč se zanjc. Otroci klepečejo). A. Bom že scstri Klari pove-dala, veš ! -— B. Saj ti nisi nič boljša. — C. Meni je pa sestra Pija obljubila najboljših pomaranč ; so že zrele. — D. Veš, tista-le Ivana gre pa vsak dan k svetemu obhajilu ; mene pa sestra Monika še ne pusti, četudi mi je pater raisijonar dovolil. Pravi, da scm preveČ trmasta. — Vse. Aha, trmasta, trmasta! — D. Oh, kako kričite ! — B. (Ponavlja večkrat.) Največje reke v Evropi so : Do&ava, Ren, Laba ... — A. Ravno 303 znese, saj je Leona tudi toliko izračunala . . KJara. Dosti, dosti tega ščebetanja! Poizkusiti hočemo, koliko ste se kaj naučile. Začnimo najprej s krščanskim naukom ! — Tinka ! Kaj so to mali grehi ? Tinka. Mali grehi so grehi, ki jih delajo mali otroci, pa ta-le Tončka, ki me je oprasnila. Klara. AH so tudi večji grchi ? Tinka, Menda ja, Nekateri grehi so tako veliki, kakor pomarančno drevo ; drugi so pa še večji, Klara. Kako velik \e pa smrtni greh? Tinka. 0 (strese glavo) smrtni greh je pa tako velik, kakor je od zemlje do nebes. KJara. Kam pridejo ljudje, ki umrjejo v smrtnem grehu ? Tinka. Parkelj jih pobere v pekel. Klara. Kaj bodo delali v peklu? Leto 28__________ANOELČEK__________Stran 45 Tinka. Trpeli bodo, pa še hud6 1 Tam je tako velik ogenj kakor morje. Zraven so pa še strupeni komarji, pa ubadi, ki njih pik še hujše peče kot ogenj. Pa če enega ubiješ (pokaže), ne pcgine, ampak jih pride tisoč iz njega. Klara. Imaš prav, Ubadi so tam, ampak taki, I kL grizejo znotraj, to je: vedno pekoca vest. — , (Pokliče Ivano.) Ivana! Povej pa ti kaj lepega! Kako je | pozdravil angel Marijo ? Ivana. Angel je pozdravil . . . Angel ie rekel. . . pozdravil ie: Hvaljen Jezus! (Smeh.) Klara. Popravi Jožefa! Kako je pozdravil angel Marijo ? Jožefa. (Pcmišlia.) ... Rekcl je : Dober dan! (Smch.) Klara. Tinka ve. Poiiči, pouči nevcdnc součenke! Tinka. Angcl je prišel k Devici Mariji in jo je pozdravil: »Zdrava, milosti polna, Gospod s teboj, blažena si med ženami.« Klara. Lepo si povedala. Lcona! Ker smo prav-kar slišali o angelu, ki je prišel k Mariji, boš pa ti kaj povedala o angelih. Kakšni so bili angeli, ko jih ' je Bog ustvaril ? Leona. (Nič ne pomišlja, ampak v naglici reče.) Majhni. Klara. Tcga se menda še nisi učila. Morda veš povedati, ka| so nebesa ? Lcona. Nebesa, nebesa . . . nebesa so vas, kjer stanujejo angeli. KJara. Ce bi rekla namesto vas — krasno mesto, bi ne bilo tako napačno, Kaj so pa angeli? Leona. Angeli so duhovi, ki nimajo telesa, ampak samo glavo. (Smeh.) Kiara. Na sliki si pač videla angele, ki imajo glavice in majhne peruti. Kaj meniš, zakaj je slikar angelce tako naredil? Stran 46___________ANOELČEK Leto 28 > Leona. Zato, da jim ni treba obleke kupiti. Klara. Meni se zdi, da si ti malo poredna ! — Povej ti, Jožefa! Jožefa. Slikar je angelce tako narisal, ker an-gelci nimajo telesa, ampak so duhovi, ki imajo um in prosto voljo. Klara. Dobro si povedala. Poglejmo še v raj! — Ivana! Ali je bi!a kača, ki je bila na prepoveda-nem drevesu, strupena ? Ivana [premislja) . . . Da, da, strupena za dušoj Klara. Ste slišali, otroci ? Hudobni duh, ki je bil skrit v kači, je poln strupa za dušo. Varujmo se ga!— Jožefa! Kaj bi bila morala reči Eva, ko jo je hudobni duh vprašal: »zakaj vama je Bog prepove-dal jesti od tega drevesa ?« — Jožeia. Eva bi bila morala reči: »Kaj pa to tebe briga ?« Klara. Leona ! Kaj bi bil moral pa Adam reči, ko mu je Eva ponudila sad ? Leona. Reči bi bil moral: Ne, Iepa hvala! AH pa okregali bi bil moral Evo. Klara. Čisto prav bi bilo tako !-------Krščan- skega nauka ste se že nekaj naučile, a prihodnjič mora biti boljše. Poglejmo pa zdaj, kako je kaj z računstvom ! Tinka! Stopi sem in pokaži svojo nalogo. Tinka (ihtč). Leona mi je po poti vse zbrisala. Klara. Kako to? Tinka. Ker sem . . . Ker sem . , . ^H Klara. Le urno, le urno povej! ^H Tinka (počasij. Ker sem — sem jo uščipnila. Klara. Po šoli pridita obe v mojo sobo. (Med tem prisopiha Magdalena z jopico v roki in se huduje.] Majdalena. Dober biti, prijazen biti, tak biti... se ne grem več ! Novi otroci jopieo tako-le obleče. (Oblafii kakor hlače.) Magdalen moral biti hud. Leto 28 ANGELČEK Stran 47 Klara. Otroci so revčki in nevedni. Pouči jih in potrpi z njimi. Trcba se je premagati. Magdalena. O, to že naredil; premagati otroke bomf pa otroct vpili. (Odide.) Klara. PiSite zdaj in računajte, deklice: 12X4. — Antonija ! Ti pa pojdi k tabli in izračunaj. (Anto- nija napiSe na tablo grde Stevilke ter izračuni 16 rekoč : 4X1=4; 4X2=8; 4+8=12 in 4=16,) Klata. To ni nič. Kei si tak slabo izračunila, dobiš za Božič samo 16 orehov, namesto 4X12. — Jožefa! Povej pa ti, koliko je trikrat tri ? Jožefa (molči). Klara (pomaga). Če bi pobrala tri daieljne in zo-pet tri iq še iri, koliko bi )ih potem imela? Jožefa. Nič. Klara. Kako to? Jožefa. 6i jih snedla. Klara. Ti sladkoustnosi, ti! Računiii res ne znate dosti. Pustimo zdaj to. Na vrsto pride prirodo-pis. Leona! Kako delimo živali? Leona. Živali delimo prvič, .. . prvič v hudobne, ki tudi otroke jedo, n. pr. lev, tiger; drugič . . . Ivana |seže vmes): v dobre, ki jih tudi mi jemo, J n. pr. opice, krokodili. I Leona. . . . že vem, v take, ki pikajo in grizejo, I n. pr, papige, komarji . . . (pokažc urno db souCenko in I zakliče:) tale pa tudi grize ! I (Izza kulis se čuje ropot in Lum. Prikažeta se dva za- 1 morska otroka in Magdalena s šibo, ki jo vihti nad njima. Otroci 1 se prestraiijo.) I Magdalena. Le čakaj! Ti cepcc li! Ti hudoben j ti! Ti sraka tak! Jaz že pokazall Ja, ja! Dober biti, ¦ Stran 48 ANGELČEK Leto 28 prijazen biti, tak bHi. To je že dobro reči! (Otroka iSJeU prestrašena zavetja: eden pod mizo. drugi pri sestri Klari.) Klara. Bog nas vamj, kaj se |e pa zgodilo? Magdalena. Taki-le hudoben tak! Moral biti hud. Vso sladkor, vso riž, vso kruh — vso tukaj noter. (Pokaže na trebuha otrdk.) Kiara, (Pogleda otroka, ki se ne upata ganiti.) Vidiš, Magdalen?, to je tako. Ti bi morala otrokoma sama dati jesti; zakaj, napravila sta dolgo pot in prišla go-tovo sestradana k nam, Vzela sta, ker sta bila čez mero lacna in zapazila Jed v shrambi. Ni bilo prav, ker nista prosila; a za zdaj naj se iima prizanese, saj nista Še nič poučena, kaj je prav in kaj ni prav, Zanaprej si pa zapomnita (se obrae proti otrokoma, Magda-lena gre vun): nobene reci nikdar vzeti, če nista poprej prosila zanjo! (Primc olroka za roke.) NiČ se ne bojta; jaz vama bom mati in oče in bom skrbela za vaju. Vidve pa glejta, da bosta pridni in ubogljivi. Vsi ti in drugi otročiči naj bodo pa vajine sestrice. Kajne, otroci? (Prikimajo.) Zdaj pa, deklice, pozdravite novo-došli tovarišici s kako lepo pesmico! Otroci ZapOJO. (Po napevu; »Jaz pa pojdem na G.<) Me bi z mucko se igrale, z njo po šoli bi letale, ,^^^^^H a je to hudo, hud6: ^^^^^^H Magdalena ni za to. H^B^^^I (Med tem bi rada Magdalena sestri Klari nekaj povedala. ^H Otroka se plaho ozirata nanjo. Sestra Klara ju varuje.j ^M Klara, (Po peiju.) Kaj bi še rada? H Magdalena. Zunaj spet majhen punček; zna H jokati. H Klara. Naj pride noter! Otroci, vi pa smete ^J zdaj na vrt (Ostaneta samo novi siroti.) H Leto 28 ANOELČEK___________Slran 49 I-——-——— IV. prizor. (Magdalena pori&e deklico v &obo m odidc.J Klara. Kaj bi rada, deklica? Thingha. 0 ljuba sestra. Hitro, hitro k nam, da ne bo prepozno! Moja stara mama gre v nebesa, pa bi rada poprej še s sestro Klaro govorila. Hitro, hitro, se mudi! Klara. Tvoja stara mama bo torej urarla? Ali je krščena? Thingfaa. O seveda! Klara. Kje pa stanuješ? Kako ti je ime? Thingha. Stanujem doli ob vznožju onega veli-kcga hriba, Ime mi je Thingha. Klara, Tam doli ne poznam nobenega odrast-lega kristjana. Thingha. Je kršcena, je; saj sem \o jaz krstila. Klara. (Smehljaje.) Suj mcnda ne znaš krstiti. Thlngha. O sestra, znam, dobro znam. Ko scm bila pri vas, sem gledala, kako je misijonar krsčeval. Klara. (Pokliče Magdaleno.) Magdalena! Nujno opra-vilo me klice. Skrbi med tem za otroke ne vrtu in jj tudi na tadva pazi, da ne bodo lačni. Preskrbi jim I dovolj banan. (Odide s Thinfiho) j Magdalena. [Sama zase.) Magdalen dober, prijazen, I tak biti! Vse dobro narediti, pa ti otroci nikoli do- J volj jesti. (Pokliče otroke) Otroci, otrocil Danes banane I dosti jesti, pa ne vse. Nekaj pustiti, če ne . . . Na | vrt! (Ostanrta sam > novi dve siroti.J ___J m Stran 50___________ANGELČEK____________Leto 28 1 V. prizor. M&gdalena (pos&di boje€& otroka na klop tako, da «>den zdrsne dol. Nato govori sama sebi): Zdaj bo Šola. Kako bom že naredil ? . . . 2e dobro . . . (Vzame dve skledici in žlici, ju potisne otrokorna v naročje, a ju takoj obrneta. Nato princse večjo skodelo z rižem in vsuje riža v skodelici. Otrt ka faočeta kar z rokami jesti, a Magdalena ju ustavj rekoč:) Nič to! Čakati! Kadar jaz jedel bom, vidva iesti tudi; kakor jaz jedel bom, vidva jestt tudi! (Vsede se v sredo in se pripravlja nerodno, da \i.) Tako ! Zdaj : cna 1 fVtakne ilico v rii J Ti narediti! -— Dve! (Ncse žlico v usta. Otroka ne-rodno posnemaia. Magdalcna potrka z žlico po skledi, na kar se olroka zssmejita. Deklici tudt potrkata.) Magdalena. Nič io ! Ušesa vun ! Boš ! (Vtakne žiico v riž kakor prvič.) Ena, dve; ena, dve ! (Magdalena zase*.) Dobro to. "Dober učitelj jaz. (Otrokoma:) Sama naprej jesti zdai ! (Kakor hitro se Magdalena obrne, jesta deklici po stari navadi z rakaoii. Magdalena gre k mizi in nekaj popravlja. Nato vzame velik oož in ga jame brusitj. Oti-oka, videč svetlo orodje, zavpijeta in pobegneta s klicem: mcč, meč I) Na zdaj to! Viš ! To dober biti, jaz nobenega odreti. To( to: v vratih nic ključa ! VI. prizor. Magdalena (zagleda botnico, kt prihaja ob bergli) No, spet lepa ; Še s krevljo delo imeti! 1, bolnica. Ali sestra Klara ni doma ? Magdalena. Ni ga nič. Magdalen že samopraviti. 1. bolnica. Hov, hov, kako boli! Magdalena (gleda neokretno okrog noge ob stopalu), A tako ! Že vem. Jaz vem pri patru. (Nato isee med stcklenicami in zavojčki. potegne vun barvast papirček, pa ga prilisoe resno bolnici na oos.) Vse vun, vse v\xa ! Noga Lcto 28________ANGELČEK Stran 51 ] kmalu dober. Nič tu ne proč dati. Tako! Tukai Čakati na klopi. fMedtem vstopi druga bolnica z obvezano glavo; prva odide.) Magdalena, Tebi, kaj, zob bolan, tebi ? 2. bolnica. O strašne bolečine f Prosim zob iz-dreti, drugace rrti je znoreti. (Vsede se na klop, miži, odpre usta jn vzdihuje.) Magdalena< Zdaj nič čas. Ze povedal, kdaj vpiti. (Preiskuje zobe; ko se dotakne bolnega. bolnica zastoka.) Aha, tukaj ta. (Nato vzame vrvico, ki je nanjo navezan velik zob, , ga dene previdno bolnici v usta in se dela, kakor da s težaro ¦ ruje zob.) 2e vun ! 2e tu! Pa urno k vodnjaku, (Vrže vrvico za njo.J. Magdalen — oh truden ! O jemnesta ! še ena tam ! (Vstopi 3. bolnica z deinikom in soptha.) 3. bolnica. Nekaj dni imam tako hudo vročino (sopiha|, kakor bt gorelo v meni. Magdalena. Vročino ? Ogenj notri v telo ? Ogenj gasiti! Antonija, Antonija ! (Bolnica sedi in sopiha.) Pihati, pihati, Antonija. Tako-le. (Bolnici.) še ogenj ? Še pcče? Še bolan? 3. bolnica. Oh, peče, peče! Magdalena (kliče}: Tinka, Ivanka, Jožefa! (Deklice prifaiie.J Pihati, pihati l Tu ogenj i (BoInici:J Že dobro ? 3. boLnica. Peče, še peče! Magdalena {kltče U druge, ki prihite in pihajo). Pihali! Pihati! VIL prizor. Klara (pride s Thingho). Kaj pa uganjate ? Bog nas varuj! AH ste vse znorele ? Magdalena. Ogenj, ogenj, gasiti, brž gasiti l Klara, Kje je ogenj ? Magdaleaa. Tu ogenj, vrocina, peče ! (Pokaže na zbegaoo bojoico.j- Stran 52 ANGELČEK Leto 28 Klara. Otroci, nehajte I No Magdalena, zdaj si jo pa zopet uganila ! Ali ti že nisem rekla, da se z bolniki nimaš ukvarjati. (S police V2ame steklenico in jo da bolnjci.) Vzemi vsak večer in vsako jutro par kapljic, pa bo kmalu pojenjala vročina. (Nato jo prijazno odsiovi.) 3. bolnica. 0, kako ste dobri! Bog vam plačaj! (Odide.) Klara (se vsede na stol). Otroci, danes sembila priča lepe smrti. 0, da bi bile vc videle, kako bogovdano se je preseliia stara mati te-le deklice v boljše živ-ljenje! Ker naš gospod misijonar še ni prišel z misijon-skega potovanja, scm pa jaz opravila molitve za umira-joče in obudila z umirajočo popolni kes. — Thingha pa bo zdaj ostala pri nas. Razveselite jo nekoliko in zapojte ji tisto lepo pesmico, ki jo znate. (Zapojo kako znano pesem. Potem zastor pade.)