203
Geografski vestnik 88-2, 2016, 203–214 Poročila
POROČILA
Novi dok tor ji zna no sti s po droč ja geo gra fi je na fa kul te ti za hu ma ni stič ne štu di je Uni ver ze na
Pri mor skem
Moj ca Po klar:
Me to do lo gi ja geo graf ske ga ra zi sko va nja sti ka slad ko vod ne ga in mor -
ske ga oko lja na pri me ru Se me del ske ga za li va
Met ho do logy of geo grap hi cal re search of con tact of fresh wa ter and ma ri ne
en vi ron ment in the case of bay of Se me de la
Doktorska disertacija: Ko per, Uni ver za na Pri mor skem, Fa kul te ta za
huma ni stič ne štu di je, Od de lek za geo gra fi jo, 2015, 229 stra ni
Mentorica: dr. Va len ti na Breč ko Gru bar
Somentorica: dr. Na ta ša Ko le ga
Zagovor: 8. 1. 2016
Naslov: Gri njan 1c, 6000 Ko per
E-pošta: moj ca.po klar @gmail.com
Izvleček: Dok tor ska di ser ta ci ja te me lji na pre verja nju in raz vo ju iz bra nih me tod za ugo tav lja nje last -
no sti vode in po ra slo sti mor ske ga dna na pri me ru Se me del ske ga za li va. Upo rab lje ne so bile nove me to de
in nad gra je ne že poz na ne, večino ma pov ze te po iz kušnjah dru gih strok. Na pri me ru sti ka slad ko vod -
ne ga in mor ske ga oko lja Se me del ske ga za li va je bila iz ve de na ana li za spre mi nja nja last no sti vode
s po močjo me to de sprot ne ga mer je nja (insitume ri tve) na na tančno iz bra nih me ril nih me stih in na -
dalj nja ana li za s po močjo GIS oro dij. Re zul tat je poz na va nje last nosti tako mor ske kot tudi slad ke vode
Ba daševi ce in nju ne ga mešanja v iz bra nem hi dro loškem letu 2013. V Se me del skem za li vu je bilo izve -
de no kar ti ra nje mor skih trav ni kov s po močjo so nar ske ga sne ma nja in zračne fo to gra fi je, do pol nje no
z me to do ne po sred nega vzorčenja s pod vod nim sne ma njem li nij skih pre se kov in sre dišč mor skih travni -
kov. Tako za sno va na me to do lo gi ja je bila na ob močju slo ven ske ga mor ja upo rab lje na pr vič in re zul tat
je poz na va nje sta nja mor skih trav ni kov kot po sred ne ga po ka za te lja last no sti mor ske vode. Ra zi ska va je
po ka za la, da je mo goče z upo ra bo so dob nih teh no lo gij pri ti do no vih in za več strok upo rab nih iz sledkov,
do seči boljše ra zu me va nje pro ce sov, poz na va nje sta nja v pro sto ru ter nje go vih geo graf skih značil nosti.
Ključnebesede: hi drogeo gra fi ja, geo graf ski in for ma cij ski si stem, ter mo ha lin ske last no sti, mor ski
trav ni ki, so nar sko sne ma nje, zračna fo to gra fi ja, Se me del ski za liv, Ba daševi ca
Mar ko Prem:
In stru men ti va ro va nja obal ne ga ob moč ja v Slo ve ni ji
In stru ments for the pro tec tion of the coa stal zone of Slo ve nia
Doktorskadisertacija: Ko per, Uni ver za na Pri mor skem, Fa kul te ta za
huma ni stič ne štu di je, Od de lek za geo gra fi jo, 2015, 158 stra ni
Mentor: dr. An ton Go sar
Somentorica: dr. Va len ti na Breč ko Gru bar
Zagovor: 11. 3. 2016
Na slov: Grge No va ka 22c, 21000 Split, Hr vaš ka
E-pošta: mar ko.prem @pa prac.org
204
Poročila Geografski vestnik 88-2, 2016
Izvleček: Slo ve ni ja je prva ra ti fi ci ra la Pro to kol o ce lo vi tem uprav lja nju obal nih ob močij (CUOO)
v Sre do zem lju v ok vi ru Bar ce lon ske kon ven ci je in tako prev ze la obvezo gle de vzpo sta vi tve 100-me tr -
ske ga prio bal ne ga pasu, v ka te rem je grad nja pre po ve da na. Za iz ho dišče ra zi ska ve je bil upo rab ljen pred log
ob li ko va nja prio bal ne ga pasu, ki ga je pri pra vil RRC Ko per, glav ni na men pa pre ve ri tev za ko likšno
po vršino v priobal nem pasu bo do dat no ve lja la pre po ved grad nje in ko likšna bo v pri hod no sti učin -
ko vi tost tega in stru men ta va ro va nja. Z me to da ma GIS in del fi an ke to je bilo ugo tov lje no, da bo le za
108 ha ali do dat nih 10 % po vršin prio bal ne ga pasu uve den ukrep pre po ve di grad nje, saj na os ta lih po -
vršinah zno traj pred la ga ne ga pasu že ob sto ječi in stru men ti va ro va nja pre prečuje jo po zi da vo. An ke ti ran ci
so v dru gem kro gu del fi an ke te do se gli so glas je, da sta in stru men ta za va ro va nih ob močij na ra ve in prio -
bal no zem ljišče mor ja najučin ko vi tejša režima vars tva pred grad njo. Obrav na va ni ukrep pa bo na 176 ha
ali 16,35 % vseh po vršin obrav na va ne ga pasu pris pe val k učin ko vi tejšemu vars tvu pred po zi da vo. Razi -
ska va je ino va tiv na v kom bi na ci ji dveh me tod (GIS in del fi an ke ta), s pomočjo ka te rih je bila na os no vi
iz kušenj an ke ti ran cev z ob sto ječimi in stru men ti va ro va nja pr vič pre ver je na učin ko vi tost in stru menta
prio bal ne ga pasu v pri hod no sti.
Ključnebesede: obal no ob moč je, prio bal ni pas, ce lo vi to uprav lja nje obal nih ob mo čij, in stru men ti
va ro va nja, del fi me to da, geo graf ski in for ma cij ski si stem
Pri mož Gaš pe rič:
Raz voj me tod pri ka za kar to graf skih ele men tov na sta rih zem lje vi dih
ozem lja Slo ve ni je
The de ve lop ment of met hods of car to grap hic elements de pic ted on old
maps of the Slo ve ne ter ri tory
Doktorska disertacija: Ko per, Uni ver za na Pri mor skem, Fa kul te ta za
huma ni stič ne štu di je, Od de lek za geo gra fi jo, 2016, 296 stra ni
Mentor: dr. Ma ti ja Zorn
Somentor: dr. Ma tej Ga bro vec
Zagovor: 4. 4. 2016
Naslov: Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet -
no sti, Geo graf ski in šti tut An to na Me li ka, Gos po ska uli ca 13, 1000 Ljub lja na
E-pošta: pri moz.gas pe ric @zrc-sazu.si
Izvleček: Dok tor sko delo os vet lju je zgo do vin ski raz voj zem lje vi dov v luči nji ho ve vse bin ske se sta -
ve in ana li zi ra raz voj načinov pri ka zo va nja kar to graf skih ele men tov. Preučeni so bili re pre zen ta tiv ni
zem lje vi di slo ven ske ga ozem lja, ki so na sta ja li od 16. do 19. sto let ja. Je dro dela pred stav lja ob li ko va -
nje kri te ri jev za določitev raz vo ja po sa mez nih me tod pri ka za kar to graf skih ele men tov ter ugo tav lja nje
nji ho vih iz sto pa jočih značil no sti. Po leg na ve de ne ga so si ste ma tično raz čle nje ni in opre de lje ni po sa -
mez ni poj mi, ve za ni na kar to graf ske ele men te, po dan pre gled zgo do vi ne kar tografi je v Evro pi ter opi sa ni
naj po memb nejši zgo do vin ski zem lje vi di slo ven ske ga ozem lja. Pri preu če va nju ori gi nal nih kar to graf -
skih del so bili upo rab lje ni pred vsem zem lje vi di Zem lje pi sne ga mu ze ja Geo graf ske ga in šti tu ta An to na
Me li ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, kar to graf ske ga
od del ka Na rod ne in uni ver zi tet ne knjiž ni ce, Knjiž ni ce Mi ra na Jar ca Novo me sto ter za seb nih zbirk zbi -
ra te ljev.
Ključnebesede: geo gra fi ja, zgo do vi na kar to gra fi je, sta ri zem lje vi di, kar to graf ski ele men ti, Slo ve nija
205
Geografski vestnik 88-2, 2016 Poročila
Mau ro Hr va tin:
Mor fo me trič ne zna čil no sti po vrš ja na raz lič nih kam ni nah v Slo ve ni ji
Morp ho me tric cha rac te ri stics of sur fa ce on dif fe rent rocks in Slo ve nia
Doktorska disertacija: Ko per, Uni ver za na Pri mor skem, Fa kul te ta za
huma ni stič ne štu di je, Od de lek za geo gra fi jo, 2016, 252 stra ni
Mentor: dr. Ma tej Ga bro vec
Zagovor: 4. 4. 2016
Naslov: Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet -
no sti, Geo graf ski in šti tut An to na Me li ka, Gos po ska uli ca 13, 1000 Ljub lja na
E-pošta: mau ro @zrc-sazu.si
Izvleček: Di ser ta ci ja na kvan ti ta ti ven način opre de lju je vpliv kam nin ske se sta ve na po vršin sko izob -
li ko va nost Slo ve ni je. Osred nji del pri pa da sta ti stični analizi no ve ga di gi tal ne ga zem lje vi da vrst kam nin
in dvaj se tih mor fo me tričnih ka zal ni kov, ki so bili pri prav lje ni na te me lju di gi tal ne ga mo de la višin. Na
iz bra nih treh li stih Os nov ne geo loš ke kar te (Ce lje, Po stoj na in Rib ni ca) je bilo preu če no, ko lik šen je
vpliv kam nin ske se sta ve in ko lik šen vpliv tek ton ske zgrad be na izob li ko va nost po vrš ja. Na šti rih te -
ren skih ob moč jih (pri Dob ju na Koz jan skem, v po vir ju Idrij ce v Idrij skem hri bov ju, pri Li pi ci na Kra su
ter na Sle me nu med Smre kov cem in Urš ljo goro) je av tor po sku šal ugo to vi ti, ali lah ko s te ren skim de -
lom po memb no do pol ni iz sled ke pri dob lje ne z  geo graf skim in for ma cij skim si ste mom. Sta ti stič no
po ve za nost med kam ni na mi in re lie fom je do lo čal s ko re la cij ski mi koe fi cien ti, izra ču na ni mi na te me -
lju kon tin genč nih ta bel, ter s Pear so no vi mi ko re la cij ski mi koe fi cien ti. Prav vse oprav lje ne ra zi ska ve so
po ka za le, da ob sta ja sta ti stično po memb na po ve za nost kam nin ske se sta ve z izob li ko va nost jo po vršja
in da spa da kam nin ska se sta va med naj po memb nejše de jav ni ke raz vo ja relie fa.
Ključnebesede: geo mor fo lo gi ja, geo gra fi ja, geo lo gi ja, geo graf ski in for ma cij ski si stem, di gi tal ni mo -
del re lie fa, mor fo me tri ja, Slo ve ni ja
Dar ka Je zer šek:
Vpliv fi zič no geo graf skih in druž be no geo graf skih de jav ni kov na hojo
kot ob li ko traj nost ne mo bil no sti v me stih (na pri me ru me sta Ko per)
The im pact of physio-geo grap hic and so cio-geo grap hic fac tors on wal king
as a form of su stai nab le ur ban mo bi lity (in the case of the city of Ko per)
Doktorska disertacija: Ko per, Uni ver za na Pri mor skem, Fa kul te ta za
huma ni stič ne štu di je, Od de lek za geo gra fi jo, 2016, 249 stra ni
Mentor: dr. Stan ko Pelc
Zagovor: 30. 6. 2016
Naslov: Ti njan 78, 6281 Ško fi je
E-pošta: dar ka @harp ha sea.si
Izvleček: Dok tor ska di ser ta ci ja se uk var ja s pešačen jem, traj nost no na rav na no ob li ko mo bil no sti
in želi pris pe va ti k poz na va nju ključnih ele men tov, ki so od ločilni za hojo. Pešačenje je po memb no za
vzdrževa nje do bre ga sta nja pro me ta v me stih, kar je glav no načelo traj nost ne mo bil no sti. V os pred ju
je ra zi skava, kako po te ka od lo ča nje pre bi val cev mest za hojo in kaj ima več ji ter kaj manj ši vpliv na
nji ho vo od lo ča nje. Po da na so bila do se da nja spoz na nja o vpli vu na rav nih okolj skih de jav ni kov, de jav -
ni kov gra je ne ga oko lja in oseb nih de jav ni kov pešcev, ki naj bi skupaj igra li po memb no vlo go pri od ločanju
206
Poročila Geografski vestnik 88-2, 2016
lju di za hojo. Ana li za in sin te za ob sto ječe znans tve ne li te ra tu re do mačih in tu jih av tor jev sta bili os -
no va za ob li ko va nje pa ra dig mat ske ga mo de la ra zi ska ve – mo de la po to val ne hoje. S po močjo tega je
v em pi rični razi ska vi, iz ve de ni na iz bra nem pri me ru me sta Ko per, pre ver je no součin ko va nje geo graf -
skih last no sti me sta in last no sti pre bi val cev na po to val no hojo v me stih. V za ključku so opre de lje ni
de jav ni ki, ki vpli va jo na od lo ča nje pre bi val cev mest za hojo in iz de lan mo del pri vlač no-od boj nih de -
jav ni kov po to val ne hoje, ki po na zar ja me ha ni zem od lo ča nja za hojo.
Ključnebesede: pro met na geo gra fi ja, traj nost na mo bil nost, do stop nost, hoja, pešačenje, pre bi valci
me sta, Ko per
Si mon Ker ma:
Geo gra fi ja vina in vin ski tu ri zem na pri me ru slo ven ske Is tre
Geo graphy of wine and wine tou rism in the case of Slo ve nian Is tria
Doktorska disertacija: Ko per, Uni ver za na Pri mor skem, Fa kul te ta za
huma ni stič ne štu di je, Od de lek za geo gra fi jo, 2016, 182 stra ni
Mentor: dr. Igor Ju rin čič
So men tor: dr. Aleš Gač nik
Zagovor: 30. 6. 2016
Naslov: Krož na ce sta 2, 6000 Ko per
E-pošta: si mon.ker ma @fts.upr.si
Izvleček: Dok tor ska di ser ta ci ja obrav na va po dročje geo gra fi je vina, vin skih re gij in nji ho vih iden -
ti tet. Vpe ljan je bil po jem terroir, ki je izra zi to geo graf ski kon cept in zelo upo ra ben pri ra zu me va nju
tako zaščite geo graf ske ga po re kla vina ka kor tudi pro mo ci je vin ske re gi je v kon tek stu raz vo ja vin ske -
ga tu riz ma. Za štu di jo pri me ra je bila iz bra na slo ven ska Is tra, vi no rod ni oko liš ozi ro ma vin ska re gi ja
s pre poz nav no iden ti te to in bolj ali manj iz sto pa jočim ter roir jem. Po drob no so pred stav lje ne nje ne po -
kra jin ske značil no sti, po men vi no grad ništva in vi nars tva v pre te klo sti ter for mal ni na sta nek in raz voj
vi no rod ne ga oko liša vse do da nes. Slo ven ska Is tra, zla sti njen ob mor ski del, je tudi uve ljav lje no tu ri -
stično ob močje in po ten cial na vin sko tu ri stična de sti na ci ja, zato sta bili ana li zi ra ni ob sto ječa in fra struk tu ra
in po nud ba, s te ren sko ra zi ska vo med vi nar ji ter obi sko val ci vin skih kle ti in vin skih pri re di tev pa ra -
zi ska na stop nja nje ne raz vi to sti. Ključni ele men ti, ki opre de lju je jo iden ti te to obrav na va ne re gi je in nje ne
raz voj ne po ten cia le, so bili ugo tov lje ni s po močjo me to de del fi med iz ve den ci iz vin ske ga in tu ri stično-
gostin ske ga sek tor ja. S po močjo splet ne an ke te je bilo ra zi ska no tudi do je ma nje obrav na va ne re gi je med
pre bi val ci Slo ve ni je.
Ključnebesede: geo gra fi ja vina, vin ske re gi je, iden ti te ta re gi je, ter roir, vin ski tu ri zem, del fi me to -
da, slo ven ska Is tra
207
Geografski vestnik 88-2, 2016 Poročila
Gru ša Zlo bec:
Druž be ni po lo žaj je zi ka in je zi kov nih praks v in te gra cij skih pro ce sih
mi gran tov na pri me ru fran ci je
So cial sta tus of lan gua ge and lan gua ge prac ti se in in te gra tion pro cess of
mi grants in the case of Fran ce
Doktorska disertacija: Ko per, Uni ver za na Pri mor skem, Fa kul te ta za
huma ni stič ne štu di je, Od de lek za geo gra fi jo, 2016, 234 stra ni
Mentor: dr. Mi lan Bu fon
Somentorica: dr. Ma te ja Sed mak
Zagovor: 1. 7. 2016
Naslov: Čr na vas 187, 1000 Ljub lja na
E-pošta: gru sa_zlo bec @hot mail.com
Izvleček: Dok tor ska di ser ta ci ja obrav na va je zik kot živ or ga ni zem, ki pred stav lja bo gat vir za ana -
li ze druž be no-kul tur nih vzor cev in se zr ca li v ne neh nem med se boj nem vpli vu. Druž be ni po lo žaj je zi ka
v in te gra cij skih pro ce sih na pri me ru Fran ci je na ka zu je in odra ža druž be no-kul tur ne pro ce se, tako pre -
vla du jo če je zi kov ne sku pi ne kot manj šin ter po tom cev mi gran tov. Dok tor ska di ser ta ci ja iz ha ja iz teo ret skih
iz ho dišč ve denj ske geo gra fi je in po li tič ne geo gra fi je. Ta obrav na va po jem dr ža ve kot druž be no-pro -
stor ski fe no men, kjer se ob po li tič ni or ga ni zi ra no sti raz vi ja jo tudi spe ci fič ni druž be ni in kul tur ni pro ce si,
s ka te ri mi se iden ti fi ci ra do lo če na sku pi na lju di. Po tre ba po vzpo sta vi tvi te ri to rial no sti in et no cen trič -
no sti vodi do raz vo ja et nič nih, kul tur nih in tudi je zi kov nih struk tur, ki odra ža jo sta nje po pu la ci je in
nji hov od nos do oko lja. Di ser ta ci ja je opr ta na teo ret ska iz ho diš ča eko lo gi je je zi ka ter va ria cij ske ling -
vi sti ke, ki pou dar ja ne raz druž lji vo so bi va nje je zi ka in druž be ne ga oko lja, ki sous tvar ja ta ter moč no vpli va ta
drug na dru ge ga. Z na me nom ana li ze iz bra nih je zi kov nih praks in po sku sa iden ti fi ka ci je nji ho ve ga iz -
vo ra, pa so bili ra zi ska ni in upo šte va ni tudi so cio loš ki de jav ni ki in šir ši kon tekst oko lja.
Ključnebesede: ling vi sti ka, in te gra cij ski pro ce si, mi gra ci je, oko lje med kul tur ne ga sti ka, eko lo gi ja
je zi ka, Fran ci ja
Va len ti na Brečko Gru bar