Katollšk cerkven list. List 99. V četertik <£(). maliga serpana 1854. Tečaj VMM. Učenci četertiga gininazialniga razreda v Ljubljani svojimu bivšimu, sedaj pa v pokoj se podajočimu reroznanskimu učeniku, visokočast. in ncpozablji-vim u gospodu JOŽEFU GLOBOČIVIKU, v spomin spoštovanja in hvaležnosti. Prišla prezgodaj ura poslovila Od TLBU. ki dobrota nam si l»il Povsod, nam dušne rane si hladil. Prav rad' prinesli TEBI bi plačila. AP ali. zaslug je TVOJIH brez števila: V mladine serca ukt* si sadil. Da b' vedno bolj uiladciič Boga častil. Oliraii'TE dolgo liožja roka mila! Zatoraj. učenik. TI nam preblagi! Povzdignemo iz svojih sere globine Molitev za-TE v neba visočiue. Po dolgim, trudapoliiini delu. dragi! Podaj se v zaželen pokoj počivat, In enkrat v večni raj nebes prebivat! Katoliška cerkev na Riisovskim. V sredi tiga preganjanja je gerško-katoliška cerkev imela še precej vrednih duhovnov. Ti so oporni nje vali na obljube prostosti vere, ktere so bile od časov Katarine I. večkrat zagotovljene, in so izrekli, de jim vest ne perpusti vsim novim vpeljavam prav dati. Prav lepo je 54 mašnikov Novo-grodeške okolice v pismu od 2. aprila 1834 do svojiga škofa Siemaszko-ta razodelo, zakaj de mašnih bukev ne sprejmejo, pred sv. Hešnjim te-lesam klečati in ga moliti braniti ne smejo, in de hočejo raji vse kazni terpeti, kakor voljo cesarjevo (v tih rečeh) spolniti. Siemaszko je nato v No-vogrodek tekel, tam vsih 54 mašnikov zbral, in jih z zvijačami, žuganjem, obetanjem skušal prekaniti, de bi pismo nazaj vzeli. Eni so se dali premotiti, drugi pa ne, in li so bili v prav ubog samostan na cesarjevo povelje zaperti, de bi tam eno leto se pokorili. Cez eno leto so imeli novo bogoslov-sko poškusnjo (examen) prestati, ako so hotli svoje poprejšno službe prevzeti. V ta namen so jim bile preupite bukve Horozvaja kniga v roke dane. V tih bukvah so nauki odcepljene cerkve j na po- velje cesarjevo so bile one že od I. 1*3(1 v ger-ško-kaloliških šolah za bogoslovstvo vpeljane.**Ali pobožni jetniki so bili zavoljo tega svoji kat. veri le še bolj vdani: PI a v s k i, fa jmošter v L u b e j e v u. učen in bogaboječ mož, je elo skozi leto spisal vse zmote in krive nauke vsiljenih bukev, in to spi-sanje Siemaszko-tu v roke'dal, kader je ta Iška-riot po preteklim letu bil peršel spokorjence po podeljeni knigi izpraševat. Šiemaszko pošlje pisanje sv. sinodi, cesar to zvedši. ukaže serčniga Plav-ski-ta v sredo Rusije spraviti. Vlekli so ga v \ tat ko, na sibirski meji, kjer sami staroverci. pa tudi maliomedanski Tartari in malikvavski Votjaki itd. prebivajo. Tukaj je bil Plavski permoran službo zvonika rja per odcepljeni cerkvi opravljati. Nič boljši sc ni godilo njegovim drugim tovaršem. Rav no tako so se zoperstavili fajmoštri iz o— kolic Dzisjie, Lcpela in G rodna napravam, ktere jim je bil na ccsarsko povelje imenovani Lusinski vpeljati ukazal. Izrekli so oni krepko, de te naprave so nasprot katoliškimi! nauku, in dc jih oni nc morejo sprejeti, ako jim rimski papež, edini in pravi poglavar, tega ne ukaže. Nobena pot ni bila preostudna, zveste mašnikc k odpadu perpraviti; veliko dnarjev se je med ljudi dalo. lluhovni iz Grodna so odjenjali, iz Ilzisne in Lepela so ostali stanovitni per svoji kat. veri. Posebno serčen je bil fajmošter iz Lepela; zato je bil on pa tudi po cesarskim ukazu službe odstavljen in v Sibirijo vlečen. Ukaz Katarine II. od 1. 1789 pravi »de rsak katoličan. sosebno gerškiga reda, kteri .ve, naj si bo duhoven ali neduhoven. visokiga ali nizkiga stanu, ali z besedo ali z djanjem napredovanju deriavne (namreč odcepljene) vere ustavlja, ali zedinjenje posameznih družin in rasi z rusovsko cerkvijo zaderžuje, naj se kakor očiten puntar spozna in kaznujeTa strašni ukaz, ki je bil I. 1833 ponovljen in z ojstrimi dokladami uterjen, je dal vladi priliko pošiljati pope kot svetopisemske misjonarje na sela plemenitnikov, posebno teh, ki so bili prav uneti za svojo kat. vero. Popi so potlej poskusili, kakorkoli si bodi, kmete k rusovski veri pripeljati. Njih delo in zmaga je bila lohka; zakaj kdor se jim zoperstavi in katoličane opomina per katoliški veri ostati, je veržen kot puntar v ječo. Ali ni se manjkalo vender vernih, ki so se popam ustavljali. V okolici Vite ps ki, (ki je leta 1772 od poljske pod rusovsko oblast peršla), so peršli na sela gospod M ako vieeki-ta, bogatiga in pobožniga grajšaka, pričet svoj misijon; ali kmetje, spodbujeni od svojiga gospoda, so se jim branili. Popi sporočijo to vladi, in naglo pride ce- sarjcvo povelje, 3Iakoviecki-lu vse posestva vzeti iu njega v Sibirijo spraviti. Popje s pomočjo ru-sovskiga orožja so zdaj vnovič svoj misijon pričeli in kmete v dveh letih po neznanih grozovito-stili, ktere so oni in vojaki nad nesrečniki doper-našali. primorali, dc so rusovsko vero sprejeli. Zdaj jc dobil minister liludov tak cesarjev ukaz: rDajtc 3Iakoviccki-tu prostost in posestva nazaj, ker so vsi njegovi kmetje rusovsko-pravoslovni postali". V lt ad omlu so ljudje tri dni in noči svojo gerško-katoliško cerkev zoper orožane Ktise branili. ali premagani so bili k odcepljeni veri prisiljeni. P« enačili potih so bili kmetje v I z ni i a nju k premenji nju vere primorani: 31 irski, patron njih ccrkve. ni hotel ključev iz rok dali, torej je hil za vselej v Sibirijo peljan in premoženje mu je bilo \zeto. t ka/. I. ISI«) pravi: Vse družine, ki so pod Katarino II. in njenima svetima naslednikama cesarjema Pavlam I. iu .Aleksandram I. od gerško-katoliskiga k latinsko-katoliškimi! redu prestopili, so zdaj za rusov sko-pravoslovne imeti. Cele vasi, ki so \ tem času zlasti po nadlcgvaiiju preupitiga 31'diilevskiga metropolila Sicsirezencviča se pola-lincile. so mogle zdaj staroverske biti. Itavno tako ludi posamezne osebe. Koliko silovitost so mogle one prestati, pokaže ta pergodba: Neki gosp. K u raze k. gersko-katoliške vere, je bil I. I vraduo v rusovsko vero vpisan, ker so hili njegovi dedi v začetku vladanja Katarine II. (I7(>£—I7!M») od staroverske k gerško-katoliški veri se spreohernili. Hurazek. svojih staršev veri i/, serea udan. se zaroči z gospodicino. ki je bila ludi gerško-katoliške vere. Ali ne njegov fajmošter, nc drugi gersko-katoliski duhovni ga nočejo poročili. in pravijo, de jim nar ostrejši cesarski; povelja ne dopustijo, takih ženinov iu nevest v zakon /.vezati. On gre zdaj od mesta v vasi. se ve, de zastonj, de bi kje o.I kakiga duhovna katoliške vere poročen bil. Najdcl je zadnjič blizo Sniolen-ska stariga, pobožniga mašnika svoje vere. kteri gin jen od njegove velike ljubezni do cerkve, njega skrivej poroči. Ali komaj zve vlada to, kar izreče, de jc ta zakon neveljaven. Hurazek in stari duhoven zgubila vse premoženje. — in sta odpeljana v Sibirijo. Kmetje na posestvih, ki so bile do I. 1KJ52 laslina misionar jc v sv. Vincencja Pavlanskiga v \ ilepsku. so bili pod Katarino II. k latinskimi! redu prestopili, iu so \ njem že oO let brez opovere, živeli. Ilcrž po vclikiuoči I. IKJo je prišla k njim gosposka z vojaki, je vzela ccrkcv, ljudi vkup sklicala in jim oznanila, de morajo po .vre// cesarjevi volji derzarno rero .sprejeti. Iver niso besede nič /dale. so planili na nje vojaki in jih hudo nabili. Kni so pod knuto umcrli. Veliko jih pobegne na majhno se zinerznjciio jezero. Vojaki so vderli za njimi in vpili, dc naj se udajo. Ali enoglasno so odgovorili: „Raji hočemo umreti, kakor rero sro-ji/t očetov zapustiti-. Vojaki so zdaj led presekali krog in krog. dc bi jih potopili. l)ra in draj-sel jili ji utonilo. W nekteri so se s plavanjem rešili. Tudi v A z ar ko v iczali je vee kmetov življenje zgubilo, ker so se branili svoje ccrkve sta-rovercam prepustiti iu njih vero sprejeti. se iiuji je bilo v vojaških selili, kjer so večidel katoliški Poljaki in llutcni postavljeni. Poveljniki so mislili, de smejo v >e storiti, de bi vojake k rusovski veri pripravili. V Starosiclu je poveljnik lep poletni dan vse podložne vojake skli- cal, jim dolgo govoril od dolžnost do svitliga cesarja, jim rekel, de je cesarjeva nespremenljiva volja, de vsi uniga Hoga spoznajo. kteriga cesar spozna in moli. Z nasajenimi bajoneti, z gerdini tepenjeui so bili na to vojaki siljeni vero cesarjevo sprejeti. Veči del so se branili rekoč, de jim je ložeji umreti, kakor svojo vero zatajiti. Komaj pa so to izrekli, so rusovski vojaki, ki so tam bili, dobili povelje na-nje planiti, in jih s knuto in sabljo k rusovski veri prisiliti. Več jili pade in umerje od prejetih ran. Ilosti enakih pergodeb je bilo tudi po druzih krajih. Vitcpsko plemcuištvo je v I. 1S34 prošnjo s podpisi vsiga zbora cesarju poslalo, de bi se katoličani obeh dveh redov ne silili več s tako neker-šansko grozovitostjo k rusovski veri. Podpisali so bili to prošnjo tudi udje drugih ver. ki v Vitepsku mirno po njilt živijo, ker so se jim smilili njih katoliški rojaki zavoljo tolikiga terpljenja, tudi rusovski verni so podpisali lo prošnjo zunaj eniga samiga. Ali sad te prošnje je bil, dc je bilo Vi-tepskimu plenieništvu zapovedano, zanaprej v zborih verskih reči nikdar vee ne pretresov ati. V sedanji vojski so Kusi turško mesto llirso-vo tikama Donave posedli. Ondotni katoličani, ka-cih ."»O kupcov, so se hotli po pripušenju sultauo-viga fermana kapelico narediti. Ali rusovski poveljnik lliisovc. polkovnik Krzimankof. jim tega ni pripustil, ker je na (katoliškim) Poljskim veljavno prepoved, de se ne sme nobena katoliška cerkev popravljali sli vnovič zidali, tudi na to bul-garsko niesiice raztegnil. (■aume, korar v Neveru. pravi v svoji zgodovini domače družine ( I. bukv. str. H7 v Kegens-burgu IS 1): Moč in zv ijača jc na Husovskim 4 milijone katoličanov cerkvi vzela iu razkolnišlvii v gcrlo vergla. Ali se je pa kteri cvropejski narod nad tem zavzel? Ni je bilo nobene pritožbe, fzu-nej papeža Gregorja XVI.). Saj je to zadevalo samo s kervijo Jezusa Kristusa odkupljene duše! Dve leti pozne j (1842) je cesarski ukaz u-kazal poljske Jude 50 verst od meje fprajsov-ske in avstrijanski*) bolj nazaj preseliti (zavoljo potuhne kupčije. Ali zdaj so si denarni velikaši Hollischildi — jod je — vse prizadeli, dc bi bilo pervič spolujen e imenovaniga ukaza odloženo, in potlej z mnogimi polajšaiijcm vničeno. —v — IMniiio s«Mp. iui*ioiiui*jt« «1. €■<»*( iicrja, iz Ilartiiiiia ( 1. vel. travna). L ne dni sva se jaz in gosp. Lap v zadevah noviga poslopja na ladii skoraj dva dni deleč k liribama podala, ki sc jim Auli in 31usa pravi. Doinii se nisva mogla na ladii peljati, ker je bila z lesam obložena, tedaj vožnja posebno še zavoljo močniga nasprotniga vetra silno počasna, nama pa se je donni mudilo, sla sva toraj peš. Take poti pa še nisim imel svoje žive dni. Ves čas sva mogla po ternovji, pešev ji in terdi pustinji v nar hujši vročini koraciti, ki nama jc celi dan na glavo skoraj navpik strašno pripekala. Eno pest velik kos suliara je bila vsa najna hrana za skoraj dva dni; žeja naji je neizrečeno mučila: zakaj akoravno sva večkrat do bele reke prišla, vender kakor Tantal nisva mogla piti, ker je ptičarskimu Iimu podobno blato deleč tje breg pokrivalo in naju blizo ni pustilo. Kac in gosi je bilo ob reki neizrečeno veliko. Imela sva tudi dve puši in eno risanico. Ali če je perutnine prav veliko skupej, jo sirel malokdaj doseže. Tudi naji je ta dan posebna lovska nesreča preganjala. Ustrelila sva jih več, pa so nama vse po "vodi splavale, kjer jih brez psa nisva mogla dobiti. Poslednjič naji poterpežljivost zapusti: puse čez ramo verzeva in dalje hitiva. Ves trudili se moj tovarš enkrat blizo reke na tla usede, de bi počival, kar nanaglama deček perteče rekoč, de naj urno vstane, če ne ga bo krokodil požerl, ker se ta žival, ki jč je tukaj silno veliko, kakor blisk iz vode zaženi' in s svojim plcnam zopet verne. Skoraj vsi možje, ki sva jih srečala, so imeli sulice in meče: včasih jih je bilo prav veliko skupaj, in, kakor sva pozneje slišala, je bil skoraj čudež, dc naju niso oropali in ubili: tako se je vsaj dvema koptama zgodilo, ki sta puše pri sebi imela: zakaj če pušo pri kom vidijo, skoraj zdivjajo, kakor se pripoveduje. Sploh so ljudje v ravno teh krajih strašno hudobni. Ali, llogu bodi hvala, nama se ni nič hudiga pripetilo. Le en mož ni nič dobriga kazal. Ko namreč malo počivava, pristopi velik zaniurec s sulico ter naji po arabsko vabi. de bi / njim šla, rekoč, de je iie deleč od tod veliko ljudi, kjer bova mleka, kruha in kamel za ježo dobila. Njegov govor in pogled na naše puše je bil posebno sumljiv, toraj se iiiii za ponudbo zahvaliva, svoje reči na ramo verževa in se dalje podava. Mrači se. Puše prav dobro nabaševa in nastavljene imava ter tako dalje koračiva, dc bi sc napadu nilskih konj branila, ki jih je tukaj neizrečeno veliko. Na bregu sva vidila sled za sledani. Lune le ni bilo in noe jc bila močno tanina. Okoli polnoči ogenj zagledava. silna žeja naji tje žene in sredi ternovja dobiva več družin: možje, žene. otroci, ovce, koze in kamele, vse je brez reda okoli ga-snejočiga ognja. Med nje stopiva in prosiva, dc bi nama dali mleka ali vode. \ajna obleka, tur-ban, dolgi arabski plajš (njim jc kos obleke skoraj gizdostj, dolga brada (njim večidel nič brade nc raste), belo obličje (kakoršno so morebiti per-vikrat vidilij, in posebno najno orožje in najna prikazen na tem kraji in o tej uri je vse prcstrasilo. ker sc pa med njimi na pesek usedeva in prošnjo malo bolj goreče ponoviva, zopet zakurijo, možje okoli naju počenijo iu za njimi nekoliko boječe žene in otroci, in naji, čudne stvari, bolj natanko ogledujejo. Kmalo dobiva vode in mleka: pa nama ne morejo kmalo dovolj prinesti: bučo za bučo sva spraznila. Poprašali so naji to in uno, med drugim tudi, od kod de sva. Se ve, de jim druziga nisva mogla povedati, kakor, kar so razumeli, de sva deleč deleč iz dežele, kjer so ljudje beli. Prinesti nama dve kozači, de bi na njili spala, in prigovarjajo, de bi nc hodila dalje, dokler se nc bo danilo. Vender pa še dve uri deleč greva in se na prostim kraju ne pesek uleževa. Ker sva pa strašni debeli glas nilskih konj tu in tam blizo slišala ia čutila, kako so se tu pa tam v Nil zaganjali in zopet iz njega stopali, sc je bilo bati. dc bi naju te velikanske živali v spanji ne pohodile: zalo sva drevesa iskala, de bi zverine obvarovana malo na njim pospala. Pa na nobeno drevo nisva mogla, ker je bilo vsako ternjevo. Lleževa sc poslcdnjič pod veliko ternovje na vroči pesek, kmalo zaspiva in sc šc le zbudiva, ko sc je jelo daniti. Ravno pred odhodam nilski konj iz vode glavo pomoli. Njegova koža jc sicer strašno debela, pa svinec mu vender ni prav prijeten bil. kakor jc njegovo divjanje razodevalo, ko sva ga ene krate z njim pozdravila. Ali žc se drugi nilski konj prikaže, ki memo naju iz germovja v Nil počasi m ponosno gre, komaj <£0 stopinj je od naju deleč. Ilitro ba-ševa. kolikor le moreva Ko je risanica nabasana, prav po lovsko za njim skočim, namerjaoi. pa. plosk! je že poti vodo in sc 30 do 4(1 stopinj delec zupet prikaze. Pof! ga v glavo krogla zadene, ki jc kakor na terdo desko priletela. Strašno divjajc se pod votlo zažene in se le čez nekaj časa zopet prikaže. Pol'! iiiii gosp. Lap drugo kroglo v glavo da. S silnim ploskam sc zopet v vodo zažene. Na to sva se dalje podala in čez pol dneva domu prišla oba kaj hudo zdelana. Nasitim misionu se je zopet žalostna pripetila. Mende pred tremi mesci ( natanko sam ne vem ) je v (jondokoru častili gosp Martin Movjak umeri: vrat ga jc prav hudo bole!. To mi sicer le ter-govci pripovedovali, pa vcnder ni celo nic dvomili. Ko sla una dva misionarja zvedila. de precast. gospod provikar bližajo, se jim vee «1 ni delce na ladii naproti podasta. Zdravje gospod Otona Trabant a je bilo lako slabo, tle so gosp. Ilr. Knob-lehar za potrebno spoznali, ga v Hartum pos lati. de bi zopet zdravje dosegel. Podal se je tora j I O. sušca v (■ahat-Scjamhilu ua ladijo tergovca llagi-Ibrahima. posteniga torka, ki nam je močno ii lan. ker je bil iz hudiga preganjanja po gospod Hr. Knobleharju resen. Bolan je bil na vranici. Pravijo. tle ta bolezen od hude mcrzliee pride, ki t li ravniku ljudi trese iu ki je tudi njega ze tresla. Bolezen je bila čeztlalje hoji: poslednjič -e je gri/.a pridružila, in tako je ludi la goreči misionar l.». sušca zjiitrej umeri iu jc b.l >e iisii dan op-ldue pokopan v kraji, ki se iiiii Sunili pravi na I?, stopinji severne sirjavc ( kakor se v naznanilu nj« vc smerti bere J. Tukaj počiva la u«-utrudljiv i ozna-novavec svete vere na homcu med drevesama ua bregu bele reke: pokopala sia ga ti;rk iu odpad.-ncc. (hi je ze peli zmed duhovnov , ki sini jih v nase meri vaške bukve vpisal, in bom morebiti tudi jaz kmalo vanje vpisan. Pa nikar ne misli, dragi prijatel, de se nemara bojim: pravi misionar ne pozna nobeniga strahu. Akti (iospod lioce prili. naj pride: tukaj sim: do lega časa bom pa svoje dolžnosti po moči spolnoval. Podnebje res tukaj ljudi davi, posebno je za nas ptujec solnce malo prevroče. Za posvetno plačilo bi tudi tukaj nc hotel dolgo ostati: ali kralj nebes in zemlje nam zamore in hoče plačati, de se gotovo nihče ne bo kesal, ker je doma vse zapustil, dc bi tukaj v pravim pomenu besede v neprciiehanim potu svojiga obraza iz ljubezni do Boga in v priti dušam iu telesam naših nesrečnih černili bratov kratke dni preživel. Znano je. de sc mora nograd (iospodov s kervijo inučencov in z nicrliči niisionarjcv pognojiti, preden sadu obrodi. 9 Kako pa je prav za prav v (Jondokoru . bos poprašcval. Ali o tem ne morem nic goloviga povedati: zakaj pisma od ondot nisim nobeniga prejel, in besedam tergovcov ni verjeti: toliko je pa mende vcnder gotovo, de imajo ondotni zamurci precej terde glave, in de mora zark gnade Božje sc veliko močneji biti. kakor je solncni zark, ako se hočejo iz serca spreoberniti. Naznanilo od muh krajev je gotovo mikavno, ali pa tolaživuo. tega ne Vem.' Svest sim si pa. de nas prečastili provikar terdniga zaupanja v Božje usmiljenje iu v mogočno priprošnjo prccistc device Marije in varhinje nikdar zgubili ne bodo. Po pismu, ki so ga popot-vaje sem"pisali, mislijo se na drugim kraji blizcje Hartuma misionsko stajo utemcliti. ee bo >lcvilo sodelavcev dovolj veliko. Akoravno so, kakor v leni pismu pišejo. / obema niisionarjeina že govorili, vender nič goloviga o unini misionu v (>ondo-koru ne povejo; mislijo namreč, gosp. O. Trabant nam bo tako vse ustmeno veliko bolje pripovedoval. Naši bolniki tukaj sicer čezdaljc bolj okrevajo, ali delo se vender le ne odeeja, potrebno bi pa bilo ravno zdaj, ko bomo zidali. Veliko saboto smo po blagoslovljenju kerslne \ode dečka, ki sc jc poprej po ajdovsko Gegn imenoval, slovesno Petra K lave rja kerstili. O pervi priliki bom zaniurčikov na enkrat kupil, de se bojo skupej podučevali. O^led po Sloveuskini. I/ Ljubljane. Naš prečastiti škof bndo letaš subdiakonat 23.. dakonat 26. in presbiterat 30. teko-' iga menca delili. Mašnikovo posvečenje bo prejelo 24 bogoslnvcov med njimi dva franeiškanarja. c" V Milicovi tiskarnici ho te dni na svitlo prišle dvoje prav čedno natisnjene bukve: Vodilo grešnikov in Oče naš. Obseg pervih. ki jih je bil spisal častitljivi oče Ludovik Granaški. redovnik sv. Dominika, in ki jih je bilo v lepo slovenšino prestavilo več bogo-slovcov v ljubljanski duhovšnici. sc bolje priporočiti ne ntorc, kakor če pristavimo besede sv. Frančiška Sale-zijana o spisih u. je pen/.ioniran. — Odgovorni vrednik : Andrej Zamejc. — Založnik: Jožef Blatnik.