Razne stvari. Iz domačilt krajev. Politično zborovanje. K a t o 1 i š k o politi6no društvo za slovenjebistriski okraj bo prihodnjo nedeljo dne 23. t. m. ob 3. uri popold. zborovalo v Polj6anah v Gaišekovi gostilni. Govorili bodo državni poslanec g. Fr. R o b i 6 o političnem stanju v državnem zboru, g. dr. Fr. R o s i n a o zadružništvu in g. Fr. M1 a k a r o vinski kup6iji. KatoliSko in narodno zavedni možje, pridite v obilnem številu na zborovanje, ne ustrašite se tudi slabega vremena! Na svidenje v Polj6anah! Tabor v Žalcu. Kakor se poroča nasprotnim listom, nameravajo štajerski slov. državni in deželni poslanei obdrževati meseca marcija tabor v Zalcu. Nekateri lisli ved6 tudi povedati, da se bo govorilo na taboru v Zalcu o vprašanju celjskih slovenskih vsporednic. Mi si pridržujemo, o pravem 6asu o z n a 6 i t i svoje stališ6e k nameravanemu taboru. To pa že danes povemo, da se bo potem v Zalcu moralo tudi o tem govoriti, ali sta vendar le res dva slovenska pos 1 a n e a več ali manj zakrivila znano resolucijo Stiirgkhovo. — Ljudstvo zshteva jasnosti o tem, kar delajo ia ne delajo naši poslanci! Gornjigrad. V Gradcu je umrl prejsnji oskrbnik grajščine ljubljanskega škofa v Gornjemgradu, g. Josip Hofbauer. Ni bil prijatelj Slovencev! Ljutomer. V Ljutomeru nimajo že dolgo ve6 domačina, da bi jim županil, zato so si sedaj po odstopu Švarca izvolili zopet tujca, ki se je še nedolgo naselil med njimi, namre6 >nemškega« notarja Julija T u r n a. Pokrij si svoje lice, ponosni Ljutomer! Crnagora pri Ptuju. Piše se nam iz Dravskega polja: Mnogo se govori o zadnjih volitvah na Črnigori, pri katerih je zmagala — hvala Bogu — slovenska stranka. Po nekaterih listih se o6ita narodnim Grnogorcem, da so premalo skupaj držali pri volitvi in niso enotno postopali. To je res, ampak tega niso krivi Grnogorci, ampak oni, ki bi jih morali pou6iti in v red spraviti. Tega pa nekateri gospodje niso storili. Zmerjati 6ez druge, sam pa brez načrta delati in svojo osebo rivati naprej, 6eprav ni nikjer priljubljena, to bi nas skoraj spravilo ob zmago. In res se imamo zahvaliti za zmago vrlim poljancem, posebno zavednim Lovren6anom, ki so prišli s svojimi voditelji vzorno in enotno disciplinirani k volitvi ter nam priborili zmago. Slava njim! Od Sv. Trojice v Slov. gor. nam pišejo: Kratek predpust je boljši, ko dolgo leto. V preteklem letu je bilo v naši župniji le osem parov poro6enih. V letošnjem predpustu pa je bilo 6 parov oklicanih. In kar je za nas velika posebnost, na pustni ponedeljek tri poroke. Dve posestnici: Matilda Zadravec in Aloizija Čeh iz Senarske, sta si privzeli pomo6nika za svoji posestvi. Prva Matevža RajSpa, mlinarja; druga pa Janeza Pilingerja. Tretji pa Je bil Janez Poto6nik, ki si je vzel za tovarišico življenja Marijo Cotar; ker ie mizar in ima pomaga6e, ne potrebuje pomo6nice, temu6 le tovaršico. (Ker prevzame rokodelstvo po svojem o6etu J. Poto6niku, kateri vam Je, kot dober, izvrsten mizar gotovo znan, priporo6am vam tudi mladega mojstra, da bi mu bili naklonjeni, kakor njegovemu o6etu). Mnogo sre6e vsem trem! Zdravniki pri Sv. Trojici y Slov. gor. 2e celih 10 dni zdibujejo naši bolniki, ker morajo v slabi poti dale6 hoditi k zdravniku. Predno se je še poslovil od nas naS prejšnji zdravnik dr. Ant. Vilimek, ponujal se nam je eden, o katerem pravijo, da precej po hrastovem listju disi, pa se je skesal in drugam obrnil. Nato je sever druzega prinesel, kateri pa se ie prestraSil naše »blatne dežele», in drugi dan ga je že jug nazaj na sever potisnil. Zdaj pa govorijo, da pride eden izpod Votanovega hrasta tolažbe in veselja delat našim mamikam in mimikam. Gotovo ie velik Nemec, ker pravijo, da se kliče dr. Zirngast. Zelimo, da bi ne prišel k nam, 6e pa že, da bi se ne zaljubil preveč v naše blato. Važni sklepi za domačo politiko. Odborova seja »Save< je dne 16. iebr. t. 1. v Sevnici odobrila slede6i resoluciji: Postopanje slovenskih poslancev se popolnoma odobrava. V slučaju, ako pride slovnnskonemška gimnazija v Celju v resno nevarnost, naj se slovenski poslanci v dunajski zbornici poprimejo najskrajnejših sredstev. Nadalje: Politično druStvo »Sava« izreka v svoji seji ogor6enje in pomilovanje nad sklepom Kapel6anov pri Brežicah, ki ho6ejo na sedanji štirirazrednici uvesti nemSki poduk za svoje popolnoma slovenske otroke. Op. ured.: 0 tej stvari priob6ujemo v drugem predalu oster dopis, ki osvetljuje ravnanje nekaterih Kapel6anov. Naše učitelje katoliškega prepričanja zopet napada «Narod» in «U6it. Tovariš*. Čudno je, odkod iemljejo jungovci toliko sape, da se tako grozno napihujejo, še bolj 6udno pa je tako razjedanje stanovske vezi! Ali vam tako postopanje narekuje stanovska zavest? Nihče ne blati dandanes na Slovenskem tako grdo u6iteljskega stanu, kakor jungovski in liberalni u6itelji. Žalostno! Najboljši odgovor proti takim napadom bi bila organizacija katoliških stajerskih u6iteljev in odgojiteljev. Pri Sv. Juriju ob Sčavnici je 17. t. mes. umrl Ivan Suha6, bivSi mnogoletni cerkveni klju6ar in potem siromašni o6e. Dopolnil je 85. leto svoje starosti. Po njem žaluje sin vl6. g. dr. Anton Suha6, župnik pri Sv. Ani na Krembergu, drugi sin Matjaš, c. kr. gimnazijski profesor v Celju. Pred o6etom je šla v ve6nost šolska sestra Bonaventura. Blagi pokoinik naj po6iva v miru! Iz bočke okolice. V Ameriko so se odpeljali dne 10. t. mes., z namenom, da pridejo v tujini do boljSega kruha, Janez Pavlin, Josip Čeplak, Franc Žehel in Jakob Vovšek. Bili so vsi dobri in pridni delavci. Vesela vest iz Buč. Danes, dne 16. t. mes. se je jako slovesno otvorila na naših veselih, prijaznih Bučah že tolikanj zaželjena cesarska pošta. Odsihmal bo torej za vselej konec oni napačnosti, da sta se 6asopisa »Slov. Gospodar« in »Sudst. Presse« peljala s poštnim vozom skozi Bu6e v Kozje, in šele drugi dan smo ju prejeli iz Kozjega. Vrlo se razcvitaj, dobro nam doSla nova c. kr. pošta na rajskih Bučah! Iz Kalobja nam pišejo: Marsikaj zanimivega vam imam poročati. Ugodna zima se nam je preoblekla v belo snežno obleko. Dokler ni bilo snega, smo v vinogradih regulili in jih pripravljali za nove nasade, ker trtna uS nam je staro vinsko trto docela uni6ila. Iz vinogradov in sadnega drevja ni bilo v preteklem letu nobenega pridelka. Čitateljem «Slov. Gospodarja* moratn tudi naznaniti žalostno novico. V naSi ob6ini se namre6 vedno bolj in bolj Siri ptujski Iisti6, kateri nam ho6e celo ob6ino okužiti in v nered spraviti. Ta grdi 6rni kozelj beketa od hiše do hiše ter tu pa tam pusti svojo okuženost. Da se ta grda spaka po občžni tako hitro Siri, sta temu najve6 kriva ob6inski predstojnik in njegovi pomaga6i. Zalostno je nadalje za našo občino, ko se po drugod snujejo vesela bralna društva, pri nas pa vlada taka zaspanost, da je joj! Po sosednih občinah 6itajo «Naš Dom», «Slov. Gospodar* in druge krš6anske 6asnike, pri nas pa razsaja ta kljukec. Naša občina ni Bog ve kako mala, in vendar v družbi sv. Mohorja ni bilo lani ve6 vpisanih kakor 24 udov, med tem ko jih je bilo po sosednih ob6inah blizu do sto. Torej žalostna poro6ila iz naše zapuS6ene občine Kalobje. Delajmo, da bo boljše. Ppetep. V Nadbišecu župnije Sv. Ruperta so se na pustni ve6er fantje sprli. Prepiru je sledil pretep in 161etnemu hlap6eku Jože Štrakl so razklali 6repinjo. Brezzavestnega so prenesli v hlev in je malo upanja, da bi ozdravel. Od Sv. Urbana pri Ptnju. Naznanjam vam, da je bil Ietos tukaj prvi poro6en osemdesetletm J. B. in 76 let stara dvakratna udova M. Š. Ženin, bivSi kmet sedaj prevžitkar, bi obhajal mes. januvarja letošnjega leta zlato poroko s svojo prvo ženo, katero mu je Bog vzel tri6etrt leta pred petdesetletnico. — Smrtna kosa kosi pri nas obilno žetev. Do srede lebruvarija imamo že 15 mrli6ev. — 0 ob6inskib volitvah v ob6ini Sv. Urban vam naznanjam veselo vest, da so sedaj vendar enkrat zavedni slovenski volilci sijajno zmagali v vseh treh razredih. PrejSna bolj nemška stranka s svojim županom g. M. je popolno pogorela. Vi pa, spoštovani odborniki, izberite za župana moža, narodnega in odlo6nega za blaginjo cele ob6ine, vnetega iz celega srca za vero, domovino in cesarja! Nemška šola v Kapelah pri Brežicah. Hudomušnež nam piše o tej žalostni nakani Kapel6anov: Dobili smo novo Solo, štirirazrednico, g. okrajni glavar so nam jo postavili, ker smo bili toliko pametni, da smo se zoper njo na glave postavili. Pa zdaj jo imamo, pa je. Pa mi, modre glavice kapelske, smo Se nekaj lepiega iztuhtali, ho6emo, da bodi ta Sola — nemSka. Ni6 ne de, 6e ne gleštamo nemskega otroka, se bodo že naredili taki. Bilo je nekje »drukano« in mi smo brali, da gre tako. VpraSalo se je nekje, kako se delajo nemSkutarji, in moder odgovor je bil: vzemi slovensko teslo, bolj ko je neumno, boljSe je, pa mu vbij v glavo par nemSkih besed in mu reci, da ni Boga, pa je nemSkutar gotov. 0, nemškutarji pa bi mi, modre glave kapelske, prav radi po3tali. Zato le nemSko šolo! 0 kako nas bo ta osre6ila! Potem se bomo vsaj ložje pomenkovali s Hrvati onkraj Sotle, ker hrvaSki ne znamo. In pa >nobel« bomo postali. Nemška gospoda po Brežicah se nam bo kar odkrivala in metre dolge poklone rezala pred nami. Ni6 ve6 ne bomo »pavric, ampak »heri«. In pa naSa dekleta, potem bodo same »frajlce«. NemSki princi jih bodo hodili snubit. Pa ne samo mi bomo Nemci, ampak vse, vse, kar gleštamo mi, modre glavice kapelske, vse si bo navzelo nemSko lice. Seveda, ko pridejo nemSki »Solmoštri«, bodo nas že u6ili, kako se pravi po nemški: ajs, jo, stija, tihod, bistahar, da bo sre6na naša živina z nemščino, pa tudi mi, ker nam bo potem rajši vlekla in »esterajherji« jo bodo dražje plačevali, ker bo razumela nemški. Seve, seve, za hrvaške in slovenske kraie potem ve6 ne bo, pa6 ni6 ne de, bo pa »zarajžala« na Nemško. Hu, pa naše čunke bodo po nemSki krulile, krave po nemški mukale, ma6ke po nemSki mijavkale, in naSi petelini ne bodo ve6 po slovenski, ampak po nemški zapeli svoj »kikiriki«. Seve, seve, zdaj Se na§a živina tega ne zna, pa jo bodo že nau6ili. Da, mi, modre glavice kapelske, mi pravimo, pa tako bo. 0, sre6na potem naša fara, ko bo postala nemška »flika*! Kako se bodo nevoš6ljivo ozirali v naS nemški paradiž sosedje iz Dobove, pa Bizeljskega, pa PiSec! Pa sre6ni bomo samo mi. In potem, ko bo po nemški šoli v naši fari vse nabasano z blago nemš6ino, kar leze in gre po dveh ali štirih, potem pa postavimo prav pred nemSko šolo spomenik naSege o6eta Bismarka in na desno in levo — seve, Sele po smrti — kaka dva »i6«-nemca n. pr. Sor6i6a in Janeži6a. Mladeniška organizacija. Marijina družba mladeni6ev pri Sv. Rupertu v SIov. gor. šteje 148 društvenikov. V razvedrilo si je omislila »fonograf«. Gospa Mara pl. Berks ponesrečila. Gospa Mara pl. Berks, soproga drž poslanca, je v soboto na Dunaju v Doblhoff-ovi ulici tako nesrečno padla, da se je močno ranila na nogi in da so jo morali prenesti v neko bližnjo hiSo. Cerkvene stvarl. Jubilej Leona XIII. Danes 20. febr. se za6enja 25. leto, odkar sede na Petrovem stolu v Rimu slavno vladajo6i papež Leon XIII. Celi katoliški sret želi sivolasemu starčku, da bi doživel in preživel petindvajsetletnico svojega papeževanja. Vsepovsodi se moli za njegovo zdravje in se pripravlja na proslavo veselega dogodka. — Ker so danes sv. O6e papež Leon XIII. nastopili 25. leto vladanja, je bila v stolni cerkvi slovesna sv. maSa in zahvalna pesem. Prisostvovali so poleg 6. duhovS6ine in mnogo vernega ljudstva tudi premil. knezoSkof, ki bodo v nedeljo v ta namen peli slovesno sv. mašo. Društrena poročila. Sv. Jnrij ob Ščavnici. TukajSnje »Bral. druStvo« ima svoj redni ob6ni zbor dne 23. sve6ana t. 1. v Solskih prostorih ob pol 4. uri popoldne., Kmetijski zadrngi na Cveni je že preteklo spomlad za petletno dobo izvoljen ravnateliem g. Martin Babi6, veleposestnik iz Krapja, in ne Jožef Karba, kot se to v St. 7. «Slov. Gospodarja* poro6a. Pri tej priliki priznalno omenimo, da se sedaini ravnatelj, zlasti pa njegov sin Matija, ki je pohajal vini6arsko Solo, vrlo trudita za napredek km. zadruge. Poslednji je uzorno oskrboval preteklo leto zadružno trsnico, ki je vrgla to leto okoli 1500 K gotovega. Ta vrli mladeni6 je tudi marljiv nabiratelj naro6nikov za «Naš Dora». Kmetijsko bralno drnštvo v Gornji Radgoni ie imelo dne 2. febr. svoj redni ob6ni zbor. Po obi6ainem sporedu izvolil se je novi odbor, kateri se je pri prvi odborovi seji dne 9. febr. slede6e sestavil: Predsednik 6. g. Jožef Janžekovi6, kapelan; podpredsednik g. Janko Ciri6, organist; tajnik g. Franjo Horvat, slikar; blagajnik g. Janko Pelcl, veleposestnik; knjižni6ar g. Leopold Zemlji6, posestnik; odbornik g. Martin Roškar, posestnik; namestnikom gg. Matej Kav6i6 in Janez Miiller, posestnika. Hajdina pri Ptuju. V nedeljo 2. sve6ana je imelo bralno društvo svoj ob6ni zbor. Potera je bil govor proti «Štaiercu», koliko da škoduje tistim, ki ga radi berejo, ker še bodo tisto vero zgubili, kolikor še je imajo. Na to se je vrSila volitev in nabiranje novih udov, katerih je okoli 70 Se tisti dan pristopilo in pla6alo udnino 1 K. Pristopilo je tudi dosti fantov in deklet. Ni pa bilo n i kakSnega nasprotstva pri volitvi, kakor se je v zadnji št. «Slov. Gospodarja* bralo. Ampak vse se je vršilo v najlepšem redu in glasoval je vsak po svoji vesti in tako tudi ptujski gospodje, ki so vsi pristopili k našemu druStvu in nam po dve kroni darovali, za kar jim je odbor hvaležen. Novi odbor se je tako sestavil: Mihael Stolc, predsednik; 6. g. Janez Rožtnan, podpredsednik; g. Janez Grahar, blagajnik; g. Alojzij Pogrujc, tajnik; gg. Andrej Šlatnberger in Martin Sever, odbornika. Potem so nastopili prvikrat naši tamburaši, ki so svoio nalogo prav dobro rešili. Koncem se je igrala igra «Kratek prizor ali boži6no darilo». Nastopila sta Janez Hostnik in Ana Petek. Dokler ji ni on obljubil, da bo opustil «Štajerca» in si naro6il «Slov. Gospodarja», ga ni marala. In smeha ni bilo konca ne kraja. — Ptujski gospodje so nam darovali tudi tokrat lepih dobitkov, in za6ela se je šaljiva tombola. Vsak je bil vesel, kateri |e kaj dobil. Cisti dobi6ek pa ostane bralnemu društvu. Drugi dan }e imel odbor svojo prvo sejo, v kateri se je odločilo, koliko 6asnikov se bo naro6ilo in na katere kraje. Namre6: «Slov. Gospodarja* v vsako vas po dva, «Naš Dom» pa fantom in dekletom in pa tudi v vsako oštarijo po naši župniji. V bralni sobi so pa na razpolago raznovrstne knjige in 6asopisi, kakor «Slov. Gospodar», «Domovina», «Narodni Gospodar«, «Svetilnik», «Mir», Mohorske knjige, «Dom in Svet», «Vrtec» s prilogo «Angeljček» in Se več raznega berila. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Kmetsko bralno društvo je priredilo dne 2. svečana v gostilni gosp. Skačeja letoSnie prvo zborovanje in veselico, katere se }e kljub slabemu vremenu udeležilo precejSnje Stevilo gostov. Volil se je novi odbor. Predsednikom je bil izvoljen g. Brezo6nikAnton, veleposestnik; g. FiSinger, podpredsednik; g. Sel, tajnik in knjižnji6ar; g. Pušnjak R., blagainik; odborniki 6. g. Sovi6, 6. g. GruSovnik, Dolinar, Lampreht, Pernat, Sadonik in Skaftej. — Govor nam je izostal, ker govornik 6. g. župnik iz RemSnika ni mogel priti zavoljo velikega snega, a poslal nam je pismenega, kateri se je glasno pre6ital, zakar izrekamo gospodu župniku iskreno zahvalo, in ob enem prosimo, naj nas blagovoli ob prihodnii priliki s svojo navzočnostjo razveseliti. Zatem je bila deklamacija, katero nam je prednaSala naša vrla Slovenka, gospodična Julika Ladinek. Kar očarala nas je s svojim ganIjivim in ljubeznjivim prednaSanjem. Slava nji! Nazadnje je bila Saljiva loterija, katera nam je povzročila prav obilo smeha in zabave. In potem se je razvila prosta zabava. Omeniti morara, da je pristopilo k druStvu tudi lepo število tukajšnjih mladeničev, kateri so večjidel sami zavedni Slovenci; to je lepo, da se tako zanimajo za narodnost! Pokazalo se ie tudi ob tej priliki, kateri gostilničarji, trgovci in obrtniki so na naSi strani. Bratje, svoji k svojim! Jarenina. Kmečko bralno društvo priredilo je dne 9. in 10. svečana sijajni veselici. Petje bilo je izborno. Domača godba starih vojaških godcev se je 6utno prilegala koncertnim točkam. Vžigala je srca polnoštevilnih gostov. Dvorana je bila natlačenopolna, dasi so se nekateruiki odtegnili od nas. Zanimiva je bila igra »Zamujeni vlak«. Smelo smemo omeniti, da so igralci igrali prav po mestno. Ne vemo, če bi jih mogli prekositi učeni igralci v tej igri. Izvrstno je izpeljal svojo ulogo F. Sekol. Dobro mu jih je brusil sluga Martin in strogo postopal ž njim železniški vratar — Tršavec. Igra je obakrat povzročila veliko smeha in občo zadovoljnost. Videlo se je zanimanje ljudstva za gledališke predstave. Veliko smeha je povzročila šaljiva igra »Štruklji«. Kaj veselo je bilo posluSati Saljivca kmeta pri fotografu. Veselejše zabave ni bilo mogoče prirediti društvu. Zahvaljujemo se mladeničem »Bralnega društva«, da so nas tako lepo in zanimivo zabavali s tema igrama. S sedajšnim nastopom ste lahko ponosni in mi pa veseli vašega napredka. Bralno društvo v Laškem trgu. Po prizedevanju vrlih rodoljubov se je posrečilo spraviti bralno društvo v Laškem trgu zopet na trdne noge. Upamo, da bo zavladalo v društvu kmalu novo življenje. Zadnjo nedeljo smo imeli občni zbor, pri katerem smo si določili časnike in izvolili odbor. Potrdil se je stari odbor pod predsedništvom vrlega kmeta Šipka. Med časniki se je naročilo 10 iztisov »Slov. Gospodarja« in posebej še 10 iztisov »Našega Doma«. G. KoroSec iz Maribora je prihitel k nam ter nam v poljudni besedi opisal izgrede v Trstu ter izvajal iz dogodkov v Trstu, da je slovenskemu kmetu treba skupnega nastopanja in izobrazbe, ako hoče kedaj kaj doseči. Mnogoštevilno zbrano ljudstvo mu je bilo hvaležno \za poučljive besede. Iz dmgih krajev. Stavka in upor v Trstu. V Trstu je t e k 1 a zadnji teden k r i. Ljudstvo je po ulicah p o b i j a 1 o in r opalo ter napadalo vojake, orožnike in redarje, ki so vzdrževali red in mir. Vojaki so parkrat morali rabili puške ter streIjati na upornike. E d e n a j s t oseb je bilo takoj mrtvih, nad osemdeset oseb pa r a n j e n i h, nekateri tudi t e ž k o. Izmed ranjencev so že Stirje umrli. Kako so se začeli nemiri? Kurjači na parnikih parobrodnega društva »Lloyd« so u s t a v i 1 i delo, ker iim druStvo ni hotelo izpolniti njihovih zahtev, n. pr. da bi samo osem ur na dan delali, da bi ponoči ne bili vsi prisiljeni za stražo na krovu in še nekatere druge želje. Pač pa se je društvo pobrigalo, da dobi iz inozemstva novih delavcev in za sedanji čas mu je priskočila na pomoč državna pomorska oblast. Vsled tega so bili kurjači v nevarnosti, da zgubijo v Trstu delo za vedno. In težko bi kaj napravili s svojo stavko, da jim niso v č e t r t e k , dne 13. t. m. prisli tudi drugi delavci v Trstu na pomoč. V s i d e 1 a v c i v Trstu so ustavili delo, tako, da jih je bilo naenkrat okoli 30.000 brez dela. Ulice so bile polne ljudstva. Delavci so se obnašali v obče mirno in dostojno. Pač pa so prišle med delavce na ulico tudi osebe, katerim se je Slo za to, da se n a r e d i v Trstu rabuka. Ščuvali in vodili so jih pristaSi anarhizma, katerih želje so ravno, da je v državi nemir in upor. V p e t e k so se dogajale s t r a š n e r e 6 i po Trstu. Ulice so bile natlačene vznemirjenega Ijudstva. Gostilne in prodajalnice so se morale z a p r e t i. Ljudstvo je hotelo, da naj v Trstu nihče ne dela. Koder niso hoteli zapreti gostilne, kavarne ali trgovine, seglo je ljudstvo po kamenju, razb i 1 o šipe, udrlo v prodajalne ter tamkaj r o p a 1 o. V petek okoli 4. ure popoldne je šla velika množica po borznem trgu. Od druge strani je prislo v o i a S t v o. Bilo je le pol kompanije in množiea je dobila pogum. Kamenjalajevojake ter sploh m e t a 1 a nanje, kar je imela in dobila v roke. Posebno divje so se obnaSale ženske. Kakor zblaznele so kričale nad vojaki, jih zmerjale, jim grozile ter metale vanje, kar so zagrabile. Neka deklica se je približala častniku, ki je poveljeval oni pol kompaniji ter ga ranila s kamenom, da s e j e z g r u d i 1 na tla. Ko je to videl p o d 6 a s t- n i k , dal je povelje »ogenj«!  množica je divje zakričala, se obrnila ter spustila v beg. Na t o r i š č u pa je ostalo 5 oseb mrtvih in Sest t e ž k o r a n j e n i h. Taki žalostni dogodki so se zvrSili še po drugih ulicah in tudi v soboto, tako, da š t e j e m o sedaj 11 m r t v i h in 80 r a n j e n i h, od katerih so tudi že 4 umrli. Zvečer v petek so zastražili v o j a k i v s e u 1 i c e. Da pa bi jim onemogočili vsako prodiranje, zastavilo je ljudstvo ulice z različnimi predmeti. Iztrgali so tudi plinove svetilke, užgali plin, ki je gorel v velikem plamenu ter razsvetljeval strastne obraze razjarjene množice. V petek so imeli delavci zborovanie, na katerem so določili osebe, ki se imajo pogajati zavoljo nastopa v delo. V soboto je bilo posvetovanje delavcev in delodajalcev, kjer se je doseglo popolno sporazum1 jenje. Delavci so v ponedeljek zopet začeli d e 1 a t i. Vkljub temu pa so Se trajali oemiri tudi v soboto naprej. Ljudstvo je vrelo po ulicah in se razgovarjalo o dogodkih preteklega dne. Posebno so bili ljudje razkačeni nad vojaki, ki so včeraj streljali. Ljudstvo jih je psovalo in zmerjalo. Vojaki pa so stali m i r n i i n n e m i ter se niso brigali za vse psovanje. Se le popoldne je prišlo ob ^4. uri zopet do spopada v ulici Korzo. Ljudje so začeli metati kamenje na vojake. VojaStvo je dvakrat ustrelilo in ljudje so zbežali v stranske ulice. To je vendar navdalo ranožice s strahom. Sobotni večer je bil miren. Vojaki, redarji in orožniki so hodili po mestu, tudi ljudje so prihajali v večjih gručah, a do krvavega spopada hvala Bogu ni več prišlo. Bati pa se je bilo, da se bodo pri pok a p a n j u ustreljenih dogodili novi izgredi. Za to so ustreljene pod vojaško stražo pokopali že ob 2. uri v nedeljo zjutraj. Nihče ni vedel, kai se godi, in mir se ni kalil. V nedeljo se je razglasilo nad Trstom izjemno stanje in nagel sod. To je naredilo velik utis na ljudstvo. Na vsako zoperstavljanje je po teh odredbah določena smrtna kazen, ki se takoj izvrSi. V nedeljo je vladal v Trstu popolen red. V ponedeljek so delavci začeli zopet z delom, in upati Je, da se v Trstu ne bodo več poDovili taki straSni in grozai dogodki, kakor pretekle dni. Nemiri v Trstn. Zgoraj smo v posebnem članku akupno spisali, kako so se izgredi v Trstu zafieli, kako so se razvijali in kako so končno minoli. V naslednjem hočemo 8e podati brez vsakega načrta nekaj dogodkov in slik o tržaSkih nemirih. Slovenski rodoljub — mrtev. Med umrlimi ranjenci v Trstu se nahaja tudi slovenski rodoljub Fran Bona. Prebodel ga je bajonet. Prenešen v lekarno Velmieti, odtod v bolnico, kjer je umrl. Bone je s prijateljem Lekanom pred kavarno Tergestej opazoval izgrednike, ko ga je v vrvenju vojak z bajonetom prebodel. Nagli sod je pričel poslovati. Prvi pride pred nagli sod neki uporni občinski šolski sluga. Krvnik z Dunaja je že prišel v Trst, da bo izvrseval svoj posel. Laški meščani na begu. Mnogo laSkih meščanov je zapustilo Trst ter odšlo v druga mesta. Tudi v Ljubljano so prišli. O dogodkih v Trstu pripovedujejo grozne reči. Pravijo, da je nevarnost za življenje bila zelo velika in ne upajo si takoj vrniti v Trst nazaj. Burja v Trstu. V nedeljo je začela razsajati po Trstu tudi huda burja, kar je mnogo pripomoglo, da so se ljudje z ulie umaknili v stanovanja. Ubogi vojaki imajo vsled burje največ pretrpeti, posebno infanteristi polka št. 27. iz Ljubljane, ki so prvikrat doživeli tako burjo. Vojaki v Trstu. Seveda so se hitro pokMcali ne samo orožniki, ampak tudi voaki iz drugih mest v Trst, da pomagajo vzdrževati red. Iz Ljubljane je odšlo 600 voakov v Trst. Tudi v Mariboru je moralo biti vojaStvo pripravljeno na odhod, a odšli so le dragonci, ki pa niso mogli razviti svoje moči, ker jim }e baje drčalo na gladkem tržaškem kamenju. Pomanjkanieživeža. V soboto je pričelo v Trstu manjkati zelenjave, jajec in drugih živil, ker se ni moglo nič več uvažati. V soboto je začelo pri pekih, ker so jim delavci ustavili delo, pomanjkovati tudi kruha. Parnifci, ki so prihajali proti Trstu, šo se ustavljali daleč proč od luke na prostem moriu. Bati se je bilo, da se moštvo pridruži izgrednikom, katerih Stevilo bi se s tem Ie povečalo. Naskok žensk na nadporočnika. V cVia nouva> so spoznale v soboto popoldne demonstrujoče žene in deklela nadporočnika, ki je v petek zaklical usodni ,ogenj!' in ki je tudi neko dekle s sabljo ranil. V par sekundah je bil dotični oddelek obkoljen od kričefie množice. Žene in mlade deklice so kot blazne skočile na častnika. Kričale so nanj, da se bodo maSčevale za ranjeno dekle. Castnik je potegnil revolver in ustrelil. Ranjena je bila neka deklica. Demonstrantje so nato uprav zbesneli. Podrli so časnika na tla, vojaki so častnika hoteli iztrgati množici in tako je nastal na cesti cel vrtinec vojakov in demonstrantov, ki so bili nakopičeni drug na druzega. Na cesti je ležalo kamenje in na vojaštvo se Je usul kamenit dež. Vojaštvo je zopet ustelilo. Množica se je na to razprSila. Število ranjencev 8e ni določeno. Vojaštvo je neprestano krožilo po ulicah. Naskok na mrtvaSnico. Velika množica je naskočila v soboto popoludne mrtvašnico, kjer leže mrtve žrtve. VojaStvo je množico z nasajenimi bajoneti potisnilo proč od mrtvašnice, vendar se je naskok parkrat ponovil. VojaStvo je naskok vsakokrat odbilo. PoStni uradnik ustreljen v aradu. PoStni asistent Fitzko je bil v petek v uradu, ko je prodrla kroglja v urad. Zadela ga je v trebub in ga rauila. Poslopje poštnega urada pri borzi in cerkvi sv. Antona je vse razbito od krogelj. Policaja Jakoba Mihelusa so izgredniki z revolverjem ustrelili ob 7. zvečer v soboto. Ob 6. uri je prišel ta policaj na svoje mesto in njegov sinček mu je prinesel večerjo. Ko je odvečerjal, je Sel k nadzorniku Jessu po dovolienje, da bi smel poslati po četrt vina. Ta je tudi odvečerjal in ga ie poslal na svoj račun po vino za oba. Eno minuto zatem, ko je policaj odSel, so počili trije streli. Neki de6ek pribeži k inspektorju in pov6, da je Mihelus ubit. Mihelus je star 47 let ter zapuš6a vdovo in tri otroke. — Dva druga redarja so vrgli izgredniki v morje, a ko sta se pošleno skopala, so jih rešili. Strašen potres na Kavkazu je porušil skoraj popolnoma mesto Šemaha blizu kaspiškega morja. 2000 oseb je našlo smrt pri potresu, 4000 his je porušenih. Tudi v 34 vaseh v okrožju Šemahe je naredil potres veliko škode, 27 oseb je izgubilo življenje. V vasi Marasa blizu Šemahe se je odprl ognjenik ter začel bljuvati ogenj. Potok Geon6aika si je izbral vsled plazov celo drugo, novo strugo. Dosedaj so v Šemahi izkopali že 800 mrtvih oseb. Ruska vlada, — ponesre6eni kraji Iež6 na ruski zemlji — je takoj podarila ponesre6encem 50.000 rubljev ter storila vse, da se jim polajSa življenje. Nesre6a se je zgodila dne 13. t. m. Lešnik zadušil! Trinajst mesečnemu otroku dala je pred kratkim na Nemškem mati lešnike, da bi se motilo. Potem odide po opravkih. Ko se za nekaj 6asa vrne, najde otroka že s6rnelega. Zadušil se je z lešnikom. Hitela je po zdravnika, pa bilo je prepozno. — Matere! bodite previdne, ker otroci nesejo k ustom, kar dobe. Pred poroko ponesrečila se je dekla M. Pelegrin iz Falcade na Južnem Tirolskem. Na cesti med Moeno in San Pellegrino so jo našli v snegu zmrznjeno ravno isti dan, ko bi se imela vršiti poroka. Revščina v Galiciji. Pod tem naslovom je izdal Stanislav S6epanovski, poljski narodno-gospodarski pisatelj, knjižico o razmerah v Galiciji. Na podlagi statisti6n,h podatkov dokazuje, da umira v Galiciji na leto 50 000 Ijudij od lakote in 70.000 ljudij se izseljuje, da bi ušli smrti od lakote. — V Galiciji derejo judje. Velika železniška nesreča se je zgodila pri Karbici. Neka zlobna roka je poškodovala železniški tir. Osobni vlak je sko6il iz tira. Strojevodja je mrtev pod železniškim strojem, ki se je prevrnil, kurjaS je težko ranjen. Mnogo potovalcev je ranjenih. Čudno skrb za sina je imel zidar Schramedei v Bilinskem okraju na Češkem. Ustrelil je svojega sina, kakor pravi samo zato, da bi se mu ne godilo tako slabo, kakor njemu. Porotniki so ga obsodili na smrt na veSalih. Pet dečkov pod ledom. V Pfibramu je šlo te dni pet šolarjev na le malo zamrznjeni led na ondotnem ribniku. V hipu se jim je led udrl pod nogami in vsi so zginili v vodi. K sre6i je naglo došla pomo6, ki je trem de6kom rešila življenje, dva so pa mrtva potegnilii iz vode. Velik potres na Ruskem. Dne 13. t. m. ob 1. uri popoldne se je pojavil v Elisabetpolu velik potres, ki je povzro6il ogromno škodo. Bližnje mesto Šemaha je pa popolno porušeno. Tudi v Astarahu so čutili potresni sunek. 300000 »kratkih" zgorelo. V sredo zve6er je nastal v toba6ni tovarni v Fiirsten- feldu požar. Uai6enih je bilo do 30.000 kratkih smodk. Gospodarske drobtinice. Živinski potni listi za mestno klavnico v Celju. Celjski mestni urad je uredil, da se mora za govejo živino vsake starosti (razun telet, starih pod 6 meseci), ki se v mestno klavnico prižene v pobijanje, imeti živinski potni list, ki se ima v oskrbniški pisarni oddati, predno se živina zakolje, oziroma postavi v hlev. Izvzeta od te dolo6be so le goveda, ki so iz Celja samega ali pa iz okolice najdalje 10 kilom. Za tako živino sicer živinski potni list ni potreben, pa6 pa mora lastnik natan6ne podatke o izvoru živine itd. pismeno ali ustmeno dati na zapisnik, in ti podatki nadomestujejo živinski potni list. Goveja živina, ki nima popolnoma veljavnega potnega lista, ali taka živina, glede katere se o resni6nosti zgoraj navedenega podatka o izvoru utemeljeno dvomi, se pod nobenim uvetom ne sme klati ali v hlev postaviti. Prestopki teh odredb so podvrženi sodnijskemu kazenskemu postopku.