-	Vsled bližine V. kat. shoda in obilice neodlož-
Stev. 8 (avgust). Ijivega gradiva obsega 8. številka 12 strani.
Leto IV.
VESTNIK
Slovenske krščansko-socialne zveze
Kako naj se uredi delo za treznost in narodno obrambo v naši prosvetni organizaciji?
Pri vsaki stavbi je prvi predpogoj njene vrednosti, stalnosti in trdnosti — temelj. Hiša bodi zidana na kamen, ne na pesek ali močvirje, sicer dobi kmalu razpoke, se pogreza ali segnije, poruši.
Prosvetna organizacija skuša širiti med ljudstvom pravo izobrazbo. Zbira ljudi, vzbuja v njih zanimanje za izobrazbo, želje po znanju in jim s predavanji, knjižnico, igranjem, petjem, izleti itd. pomaga pri izobraževanju. Ne dajo se pa vsi ljudje in povsod enako pritegniti v krog tega kulturnega dviganja in krepitve naroda. Kjer ljudje veliko pi-jančujejo, ves čas, denar in talente za-pijejo, kjer se morda sploh svoje pripadnosti k svojemu narodu in njegovim nalogam ne zavedajo ali nečejo sem pripadati — tam za prosvetno delo sploh ni tal, ni možnosti za kulturno delovanje in dviganje. Take ljudi, kraje, je treba najprvo zbuditi k treznosti, k narodni zavesti in zavednosti; tu je treba prvo iztrebiti zemljo, nato šele je mogoče sejati seme prosvete in upati na sadove. Kjer vlada alkohol, tam ne more biti govora o prosvetnem napredovanju; koder se ljudje sploh ne čutijo Slovence in ne prištevajo k njim, tam ni mogoče širiti slovenske prosvete. Tudi je namen prosveti: zdrav, kulturen slovenski rod. V zdravo, trezno in pridno družbo Slovencev pa pijanec ne gre, ravnotako ne odtujen nezavednež.
Iz tega vidika ni težko doumeti, zakaj je delo za treznost in za narodno ob-
rambo nekak predpogoj za uspešno prosvetno delo, ali tudi, da je to delo prvobitna, temeljna naloga naše prosvetne organizacije. Če je alkohol in narodna nezavednost nepremostljiva ovira uspešnega prosvetnega dela, mora vsaka smo-treno delujoča prosvetna organizacija ali sama pobijati in odstranjevati to dvoje zlo, ali pa podpirati z urejenim sodelovanjem take organizacije, ki imajo to nalogo. Vpoštevanja vreden pa je pri tem še en moment!
Naša prosveta je krščansko-socijal-na. Zato more vršiti protialkoholno in narodno-obrambno delo sama ali v kooperaciji s tozadevnimi organizacijami le na podlagi in po načelih krščanskega socijalizma. Če so pa te organizacije zgrajene na drugih, odkrito ali prikrito morda celo krščansko-socijalnim načelom nasprotnih načelih, tesna in popolna kooperacija ni mogoča; oziroma, če vodstva takih indiferentnih, po namenu dela koristnih in potrebnih organizacij uspehe in moč organizacije izrabljajo v korist protikrščanskim načelom ali proti pravim koristim vernega ljudstva, mora krščansko-socijalna prosvetna organizacija sama skrbeti za vzgojo ljudstva k treznosti in narodni zavednosti ter sa-moohrani, dokler ni za te namene poskrbljeno na drug način v zadostni meri (šola, država, katoliška organizacija tega dela).
Te potrebe so se pri nas zavedali že zdavnaj. Ker je Sveta Vojska delala v
duhu katoličanstva za treznost, so se prosvetne organizacije v tem oziru omejile na podpiranje Svete Vojske in niso snovale lastne protialkoholne zveze. Nasprotno pa so si ustanovile narodno obrambno Slovensko Stražo, ko je Ci-ril-Metodova družba prešla v liberalne roke.
V vojnem in povojnem času pa ti dve organizaciji ne le nista mogli tako napredovati, kakor si more vsak prijatelj ljudstva želeti, ampak sta začeli pešati. Pri raznih razmotrivanjih se je izkazalo, da so uspehi edine slovenske protialkoholne organizacije Svete Vojske zelo nezadovoljivi, Slovenska Straža pa da daleč zaostaja za C.-M. družbo, da je večina njenih podružnic propadla in da centrala živi največ na račun prodanega inventarja. To stanje tako potrebnih organizacij ne sme dalje obstajati, ker nam je v veliko škodo in nečast.
Dognalo se je tudi, da je glavni vzrok nepovoljnega stanja času in razmeram neprimerna organizacija in zelo pomanjkljiva pomoč od strani našili prosvetnih organizacij, ki se za ta dva problema premalo zanimajo. Zato sta vodstvi Svete Vojske in Slovenske Straže na svojih zadnjih občnih zborih letošnjega leta upoštevali razmere in potrebe časa, svoje izkušnje in nasvete prijateljev tako, da sta sklenili preosnovati svojo organizacijo na način, ki je razviden iz naslednjih dopisov na SKSZ.
P. n.
Potreba narodno obrambnega dela se kaže čimdalje bolj. Danes že lahko ugotovimo, da bo slovenski narod v zasedenih krajih izginil, ne v par stoletjih, ampak v par desetletjih, če ne bomo mi, ki smo svobodni, zastavili vseh svojih moči za njegovo rešitev. Treba bo materijelne in moralne podpore skozi dolgo dobo let, če nočemo, da naš narod tam preko ne otrpne.
Z žalostjo pa opažamo, da se katoliški del slovenskega naroda premalo zaveda opasnega položaja svojih bratov, da se ravno ta del našega naroda skoro nič ne udej-stvuje pri narodno obrambnem delu in to vkljub temu, da predstavlja danes v političnem oziru skoro vso Slovenijo. To se opaža zlasti pri našem katoliškem narodno-obrambnem društvu, pri .Slovenski Straži.
To napako, ki nam "jo nasprotniki po pravici očitajo, moramo temeljito in čim-preje odpraviti.
Zato na podlagi sklepa zadnje skupščine Slovenske Straže dne 22. aprila 1923 prosimo Vašo organizacijo, da:
1.	kooptira v odbor enega člana odbora Slovenske Straže ali pa določi med odborniki samimi enega, ki bo v Vaši organizaciji skrbel za širitev idej Slovenske Straže;
2.	a) da pozove vsa v zvezi včlanjena društva (odseke), v katerih okolišu se nahaja podružnica Slovenske Straže, naj pošljejo v odbor podružnice po enega člana svojega odbora, ki bo skrbel, da bo društvo podpiralo delo podružnice;
2.	b) da pozove vsa v zvezi včlanjena društva (odseke), v katerih okolišu se podružnica Slovenske Straže ne nahaja ali pa spi, naj določijo po enega člana svojega odbora, ki bo skrbel za pobiranje članarine in doneskov Slovenski Straži, skrbel za osnovanje življenja zmožnih podružnic, širil idejo Slovenske Straže in o svojem delu redno poročal tako društvu pri sejah in občnih zborih, kakor tudi centrali Slovenske Stra-fie, od katere bo dobival za to delo pomoč in navodila;
3.	da pristopi Vaša zveza sama kot pokroviteljica (1000 K) ali vsaj kot ustanov-nica (200 K) k Slovenski Straži in da pozove vsa v zvezi včlanjena društva (odseke, podružnice in pododseke), naj store isto, ako tega še niso storila;
4.	da se poleg tega sama obdavči s primernim letnim darom in pozove društva (odseke in pododseke), da store isto.
Zahtevamo samo izvajanje narodno-ob-lambnega principa, ki je v pravilih in v programu vsake naše katoliške narodne organizacije. Vse to je le praktično, v današnjih razmerah morda edino uspešno izpolnjevanje Vašega programa v tej zadevi. — Zato upamo, da o naši prošnji že v prihodnji svoji seji sklepate in nas obvestite, kaj ste ukrenili.
Za Slovensko Stražo:
Dr, Marko Natlačen 1. r., predsednik.
Zvonko Dokler 1. r., tajnik.
Slovenski krščansko-socijalni zvezi.
»Sveta Vojska« se obrača do Vas s prošnjo :
Spričo strašnega pijančevanja, ki vlada po celi Sloveniji, moramo delo za streznenje 1-udstva vzeti v roko drugače kot doslej.
Posvetovali smo se, ali naj ustanavljamo po vseh župnijah samostojna protialkoholna društva, ali pa naj prevzamejo to delo že obstoječa prosvetna društva. Prevladala je poslednja misel. Če kdo, so naša prosvetna društva, če hočejo biti res prosvetna, poklicana za to delo.
Zato prosimo Vašo zvezo, naj da vsem včlanjenim društvom pobudo, da se tega dela lotijo krepkeje kot doslej. V vsakem društvenem odboru naj bi bil en član zastopnik in propagator treznostne ideje. Do-
tičnik naj bi bil v zvezi z nami, odkoder bi dobival navodila, kako naj dela.
Prosimo blagohotnega odgovora, če in kako bo SKSZ ugodila te jnaši prošnji.
Protialkoholiia zveza »Sveta Vojska«.
Janez Kalan, predsednik.
Kaj bi se s tako spremembo doseglo?
Odgovornost in delo za treznost, oziroma narodno obrambne namene se poenostavi. Namesto celega društva (odbora, odseka), za katero ni skoro nikjer najti dosti delavnih ljudi, ker je že itak vsak v enem ali vec društvih (odsekih) vprežen, ima samo po en odbornik v vsaki katoliški organizaciji nalogo, da po navodilih centrale (Svete Vojske, Slovenske Straže) dela v svojem kraju (društvu, odseku) za njene namene, poroča odboru, občnemu zboru in centrali, po potrebi v zvezi z drugimi odborniki (za Sveto Vojsko in Slovensko Stražo) svojega kraja ukrene vse, kar utegne koristiti namenu. Njegovo lastno društvo in pa centrala ga podpirata ali priganjata, zato tak ustroj onemogoča, da bi kje prezrli te naloge. Slovenska Straža in Sveta Vojska opustita podružnice, ki ne koristijo, zato pa postanejo takorekoč njene podružnice vse druge organizacije s svojima odbornikoma, ki jih zastopata in zanje delata s pomočjo svojega društva.
Tako bi se v vsakem kraju, kjer sploh že obstoji kakšna katoliška organizacija, vsaj po en odbornik po navodilu s pomočjo svojega društva in pa centrale brigal za naloge Svete Vojske, oziroma Slovenske Straže. Tema centralama bi taka pomoč od društev gotovo kmalu pomogla; društvom pa bi bilo tudi ustre-
ženo, če ti dve centrali preko njihovih odbornikov rešujeta njihove lastne važne naloge.
Ako se na ta način naslonita Slovenska Straža in Sveta Vojska na druge naše organizacije, si zelo olajšata in poenostavita svoje delo in kontrolo izvršenega dela. Nasprotno pa ti dve centrali olajšata vsem drugim organizacijam, ki so vse dolžne delovati za treznost in narodno obrano, to delo. Odborniki društev bi nekako v prenesenem delokrogu vršili ti nalogi pod moralnim pritiskom, do-čim so odboru disciplinarno odgovorni. V odboru SKSZ naj bi imela posvetovalni glas zastopnika Svete Vojske in Slovenske Straže, kakor zastopniki dru gih prosvetnih zvez.
Na letošnjih jesenskih občnih zborih društev in odsekov naj se izpopolni ta umestna želja in izpopolni, oziroma poenostavi organizacija tako, da po en odbornik brez mandata prevzame mandat Slovenske Straže, eden pa mandat Svete Vojske. Po izvolitvi naj javi društvo (odsek) ime in naslov odbornika dotični centrali, ki direktno ali pa preko društva občuje ž njim. Za kratke objave teh dveh central bo tudi Vestnik SKSZ na razpolago, v kolikor se tičejo društvenih odbornikov.
Čas je, da iznova poživimo narodno-obrambno in treznostno delo. Če ni hotelo iti po starem, poskrbimo, da bo šlo na ta olajšani način po novem, sicer bomo morali priznati pred svetom, da nimamo dobre volje, ali umevanja, ali pa zmožnosti, da kaj uspešnega storimo za iz-treznenje in samoobrano slovenskega ljudstva.
Sprevodi na poti mimo cerkve.
Če koraka mimo cei'kve, kadar se v njej vrši služba božja, godba ki svira, to zelo moti službo božjo; otroci začno gledati nazaj ali celo v teku beže ven, starejši se jeze, duhovnik na prižnici mora skoro prenehati. Ako koraka mimo sprevod nasprotnikov, se zgražajo vsi naši somišljeniki in jih radi napadajo celo v javnosti, češ, da nalašč mo-
tijo službo božjo ali da vsaj nobenega spoštovanja in dolžne obzirnosti nimajo.
Kaj pa naj reko, če to stori katoliška organizacija? To se je že večkrat pri-godilo n. pr. v Ljubljani. Izogniti se je treba tej nepriliki tako, da gre par sto korakov pred godbo človek, ki pogleda mimogrede v cerkev ob poti in če vidi, da se vrši tam služba božja, da znatne-
nje godbi, da preneha z igranjem, dokler ne pusti cerkve primerno daleč za seboj. Vsaj to smo dolžni storiti, da odvrnemo pohujšanje in svojo lastno ško-
do; nasprotnike pa pravično sodimo! Dopovejte to godbam in organizatorjem sprevodov!
Dopolnitev novih pravil SKSZ.
Želeti moramo v svrho lažjega poslovanja in enotnega reda v organizaciji, da bi vsa katoliška prosvetna društva, ki še nimajo lastnih pravil SKSZ, na občnem zboru sprejela ta pravila in poslala zapisnik tega občnega zbora, prošnjo za potrdilo izpremembe na pokrajinsko upravo in stara pravila na SKSZ ter 16 Din za koleke, da jim SKSZ iz-posluje potrjenje novih pravil. SKSZ priloži še 5 izvodov svojih novih pravil in uredi zadevo pri oblasti. Društvo dobi svoječasno od pristojnega okrajnega glavarstva en izvod potrjenih pravil nazaj.
Dostavljena je tem pravilom v § 6. klavzula: »kj mora biti odobrena od pristojnega političnega oblaslva,« ker tako zahteva oblast, kateri mora društvo, ako si želi nabaviti svojo zastavo (ali znak in slično), tudi predložiti točen po-
pis ali skico tega predmeta. Ker nekatera glavarstva pretirano natančno postopajo in tako obtežujejo društven razvoj, naj se društva v takem slučaju raje obračajo na SKSZ, da jim direktno iz-posluje pri pokrajinski upravi potrebna dovoljenja.
Naznanila občnih zborov. Pristojnemu okrajnemu glavarstvu je treba naznaniti društveni občni zbor vsaj 48 ur preje (brez koleka!), SKSZ pa na vsak način vsaj 14 dni preje z navedbo dnevnega reda, da pošlje po možnosti svojega zastopnika na občni zbor. Odsekom ni treba naznanjati občnega zbora oblasti, ampak le tistim društvenim odborom, katere določajo pravila ali poslovnik organizacije. — Novoizvoljeni odbor naznanite po občnem zboru v teku treh dni okrajnemu glavarstvu.
Vesti iz centrale.
Prirejanje tombol, loterij in srečolova je kmetijski minister zelo obtežil s sledečo na-redbo: >1. Vse pristojne finančne in policijske oblasti v naši državi imajo dolžnost, da najstrožje zabranjujejo po vseh krajih, lokalih, kopališčih itd. prirejanje tistih loterij in tombol, katere se vrše brez mojega dovoljenja.
2.	Vsak slučaj nedovoljenega igranja je naznaniti pristojnemu ministrstvu, ki bo postopalo po št. 13 zakona o ustanovitvi in ureditvi drž. klasne loverije, toč. 3.
3.	Nobene prošnje za prireditev loterije ali tombole ne bo pristojno ministrstvo vpo-števalo brez izjave pristojnih političnih ali policjskih oblasti, katerim se priporoča, da se o upravičenosti vsake prošnje, napotene na ministrstvo, dobro prepričajo in skrbe, da dajo povoljne izjave samo tistim, ki bodo skromne dobičke iz loterij in tombol porabili izključno za humane cilje, in ki bi brez teh prireditev ne mogli zbrati potrebnih sredstev za pomoč.
Na ta razglas se opozarjajo vsa društva z vabilom, da vse prošnje za prirejanje tombol, loterij in srečolovov vlagajo izključ-
no potoni okrajnih glavarstev (v Ljubljani potom policijskega ravnateljstva). Vloge morajo biti zadostno kolkovane (13 Din) in vložene najmanj mesec dni pred dnevom prireditve. V prošnji je točno navesti dan in namen prireditve, število tablic (srečk) in ceno za komad.«
Ne pošljite torej takih prošenj poslancem, da bi jih vložili naravnost pri ministrstvu, ker romajo nazaj na glavarstvo. Škoda časa!
Odiranje gostov na društvenih zabavah škoduje ugledu društva, cele naše organizacije in odganja ljudi Jb naših zabav. Zato skrbite prireditelji: 1. da ne oddajate veselic (večerov in drugih zabav) v zakup posameznikom, ki bi mogli izrabljati goste z odiranjem; 2. da prodajate le dobro, pošteno blago (ne najslabše vrste, pokvarjenega, onesnaženega, nesnažno serviranega); 3. nastavite cene tako, da računate z zmernim dobičkom in ne prodajate dražje kakor gostilničarji; 4. ne silite s pijačo;
5. preskrbite tečnih jedi, peciva in brezalkoholnih pijač v zadostni meri.
Mislite na bodočnosti Če enkrat odirate, drugič ne boste več mogli — ker ne boste mogli koga!
Najgrše in najbolj škodljivo je odiranje in skubenje zastopnikov organizacij, ki od daleč pridejo pomagat (pozdravit,
govorit, telovadit ,pet itd.). Ti reveži imajo že s potovanjem stroške, morda še žrtvujejo nedeljo in hodijo zastopat in se trudit na prireditve, pa jih kakor komarji izsesavajo s srečkami, vstopnino, šopki; pecivom, kartami, licitacijo itd., namesto da bi jim povrnili potne stroške! Kdaj bodo to povsod spoznali?
Slov. krščanska ženska zveza (SKŽZ).
III. okrožnica, namenjena včlanjenim organizacijam.
Ženski kongres se bo vršil 25. avg. ob pol štirih pop. v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Ob tem prvem nastopu bo SKŽZ, najmlajša, a obenem že najmočnejša ženska organizacija na Slovenskem javno izpovedala svoje nazore in začrtala smernice bodočemu ženskemu delovanju na verskem in socijal-nem polju.
Ker je to prvikrat, da se snidemo, osebno razgovorimo in spoznamo, zato Zveza vabi, da se udeležite kongresa v velikem številu. Unionska dvorana mora biti nabito polna! Pokazati hočemo, da smo, kaj smo in kaj hočemo. Pripravite se za ta naš prvi sestanek; prinesite dobre nasvete in polne misli. Posegajte v debato; več glav več ve. Premišljujte zlasti o zadevah, ki vam v vsakdanjem življenju niso všeč ali kjer vidite ali slutite, da se godi krivica ženskemu spolu. Zasledujte predavanja in govore in povejte svoje mnenje. Do zdaj so pripravljeni sledeči govori:
1.	Pozdrav (ga. dr. Ang. Piskernik, Ljubljana).
2.	Krščanska vzgoja otrok in neraz-družljivost zakona (ga. Sadar-Kleinmayr, Ljubljana).
3.	Ženska organizacija (gdč. Cilka Krek, Ljubljana).
4.	Žena in socijalno delo (gdč. Luževič Antonija, Teharje).
5.	Dekliška čast in ponos (gdč. Vav-kan Antonija, Št. IIj).
6.	Moda (gdč. Pere Nežika, Celje).
7.	Žena mati,
8.	Žena v javnosti,
9.	Ženska volilna pravica (govornice Dekliške zveze Pišece).
10.	Žena in treznost (gdč. Gričar An gela, Št. Rupert).
11.	O krščanski ženi (gdč. Resnik Marija, Koprivnica).
12.	Žena gospodinja (gdč. Mogel Mi-cika, Braslovče).
13.	Dobrodelnost (gdč. Zidar Minka, Št. Rupert).
Govori bodo vsi jako kratki, jeder-nati. Govornice smejo govoriti samo 4 do 10 minut.
Da ne bo nobene zmešnjave, naznanite, prosimo, svojo udeležbo v prvi vrsti domačemu župniku radi izkaznic, prenočišča in hrane; v drugi vrsti šele nam, da vas bomo pričakovale na kolodvoru in vam bomo na razpolago.
Znaki Zveze, ki jih nosite zlasti drugi dan shoda v sprevodu, dobite na kongresu in v pisarni naše Zveze, Alojzi-jevišče. Komad stane 1 Din.
Občni zbor SKŽZ se bo vršil v najkrajši obliki. Po poročilih odbornic bodo sledile nove volitve. Pravico glasovanja imajo samo delegatinje onih društev, ki so do 25. avgusta 1923 svoj pristop k Zvezi pismeno javile in ki so plačale do tistega dne vsaj 20 Din članarine.
Pridite vse, da si povemo svoje težnje iz oči v oči. Organizacije, ki svojega pristopa še niso javile, naj to storijo potom dopisnice, ali priloženih raz-vidnic ali pa na dan kongresa pred občnim zborom.
Naslavljajte vse dopise na go. Maruško Vrtovec, Ljubljana, Miklošičeva c. 10/11.
Ljubljana, dne 3. avg. 1923.
Predsedstvo SKŽZ.
SLOV. KRŠČ. ŽENSKA ZVEZA.
PRAVILA.
Ime in sedež.
§ L
Na občnem zboru krščanskega ženskega društva dne 1. oktobra 1922 ustanovljeni zvezi je ime »Slovenska krščanska ženska zveza (SKŽZ)«. SKŽZ ima svoj sedež v Ljubljani.
Namen.
§ 2.
Namen SKŽZ je združiti organizacije krščansko mislečega ženstva cele Slovenije v povzdigo splošne ženske omike na verskem, socialnem, gospodinjskem, etič nem, stanovskem in žensko-pravneni polju.
Pripomočki v dosego namena so:
§ 3.
Zveza deluje po komisijah, katerih načelnice morajo biti članice zvezinega odbora. Obligatne komisije so sledeče:
1.	Dobrodelna komisija.
2.	Gospodinjska in prireditvena komisija.
3.	Nravstvena in abstinenčna komisija.
4.	Ženskopravna komisija.
5.	Intelektualna izobraževalna komisija.
6.	Reprezentativna komisija.
7.	Finančna komisija.
8.	Orliška komisija.
§4.
Slovenska krščanska ženska zveza prireja in pospešuje:
1.	Ženske tečaje.
2.	Predavanja in diskusije.
3.	Posečanje raznih modernih dobrodelnih in gospodinjskih naprav v tu- in inozemstvu.
4.	Posečanje ženskih shodov in kongresov v tu- in inozemstvu v svrho skupnega nastopa v socialnih in ženskopravnih vprašanjih.
5.	Posečanje razstav pod strokovnim vodstvom.
6.	Tesen stik z drugimi ženskimi društvi, zlasti onimi krščanskega svetovnega naziranja.
7.	Lastno glasilo, publikacije, brošure, . popularno-znanstvene razprave iz vseh struj ženskega vprašanja in letni koledar.
§ 5.
Denarna sredstva nabira:
1.	iz rednih prispevkov Zvezinih članic;
2.	iz dohodkov od Zvezinih prireditev in pribitkov od Zvezinih publikacij;
3.	iz daril, volil in ustanov.
Članice Slovenskekrščanske ženske zveze.
§ 6.
I. Redne članice morejo biti samo ženske organizacije Slovenije s krščansko-socialnim programom, ki plačajo Zvezi za vsako svojo članico letno tri dinarje članarine; izvzeta je Ljubljana kot cen trala, kjer postanejo redne članice tudi članarine; izvzeta je Ljubljana kot cen-skim mišljenjem.
Omenjene organizacije so:
1.	Samostojna ženska društva.
2.	Ženski odseki izobraževal., pevskih, prosvetnih in drugih takih društev.
3.	Dekliške zveze.
4.	Krajevni odbori Slov. kršč. ženske zveze.
II.	Ustanovitelji so posamezne osebe, ki plačajo Zvezi enkrat za vselej vsaj 250 dinarjev.
III.	Pospešitelji so posamezne osebe, ki plačajo Zvezi vsaj 100 dinarjev enkrat za vselej.
IV.	Častne članice so one ženske, katere imenuje občni zbor zaradi posebnih zaslug za procvit Zveze.
Zvezini organi.
1.	Zvezino predsedstvo.
2.	Zvezin odbor.
3.	Občni zbor.
§ 8"
Predsedstvo tvori osem članic:
a)	predsednica in dve podpredsednici;
b)	glavna tajnica in dve tajnici;
c)	blagajničarka in njena namestnica;
d)	v slučaju, da ima Zveza pokroviteljico, oziroma častno članico, je leta članica predsedstva.
Predsedstvo je izvoljeno od Zvezinega odbora za dobo enega leta. Ono ima svoje redne seje vsakih 14 dni, h katerim sme povabiti tudi druge članice Zveze, ki pa imajo samo posvetovalni glas. Predsedstvene seje so sklepčne, če je navzočih vsaj pet predsedstvenih članic. Sklepi predsedstva so veljavni, če so bili sprejeti z večino glasov. V slučaju enakega števila glasov odloči predsednica.
Predsedstvo sklicuje po potrebi seje Zvezinega odbora, gotovo pa dvakrat na leto; vsako leto enkrat skliče občni zbor.
Predsedstvo oskrbuje Zvezino premoženje in zastopa Zvezo na zunaj. Ono sklepa o vseh zadevah, tičočih se Zveze, v kolikor le-te niso pridržane sklepom odbora in občnega zbora. Odgovorno je predvsem za sprejem novih članic, za vse vloge, obvestila in okrožnice.
§ 9.
Zvezin odbor tvorijo sledeže osebe:
a)	vse članice predsedstva;
b)	vse predsednice včlanjenih organizacij;
c)	dvanajst članic, ki jih imenuje občni zbor.
Zvezni odbor voli posamezne članice predsedstva. V svojih sejah, ki jih sklicuje predsedstvo po potrebi, gotovo pa dvakrat na leto, obravnava od predsedstva mu predložene zadeve. Seje Zvezinega odbora so sklepčne, če je navzočih vsaj 19 članic. Sklepi Zvezinega odbora so veljavni, če so bili sprejeti z dve-tretjinsko večino glasov. Če zahtevata dve tretjini Zvezinih odbornic izredni občni zbor, ga mora predsedstvo sklicati. Predsednice preveč oddaljenih organizacij'podajo svoj glas, svoje mnenje
in svoje predloge, ki jih morajo uteme Ijiti, lahko tudi pismeno.
§ 10.
Občni zbor se skliče vsako leto enkrat ah če to zahtevata dve tretjini Zvezinega odbora, tudi že prej. Pravico glasovanja imajo:
a)	članice Zvezinega odbora;
b)	vse članice SKŽZ, stanujoče v Ljubljani;
c)	zastopnice posameznih včlanjenih organizacij.
Vsaka včlanjena organizacija ima pravico odposlati na občni zbor zastopnice, in sicer po proporcu: organizacija, ki šteje do 50 članic (20—50) ima pravico do ene zastopnice; za vsakih nadaljnih 50 članic po eno zastopnico več.
Občni zbor mora biti naznanjen vsaj štirinajst dni poprej v Zvezinem glasilu, v Vestniku SKŽZ in v Našem Domu. Pravilno sklican občni zbor je sklepčen brez ozira na število navzočih odbornic in zastopnic. Sklepi občnega zbora so veljavni, če so bili sprejeti z dvetretjin-sko večino navzočih.
Občni zbor izvoli Zvezin odbor, ne da bi imenoval (imenoma) posameznih predsedstvenih članic, spreminja pravila in obravnava druga važna Zvezina vprašanja, ki jih je sprejelo predsedstvo na dnevni red. Občni zbor imenuje tudi dve preglednici računov.
Razsodišče.
§11-
Spore med posameznimi članicami oziroma včlanjenimi organizacijami poravnava razsodišče, v katero voli vsaka stranka po dve razsodnici, medtem ko imenuje predsednico razsodišča Zvezin odbor.
Razpust zveze.
§ 12.
Zveza se razpusti, ako to sklene občni zbor z dvetretjinsko večino, ali ako ga razpusti politična oblast. Zvezino premoženje pripada Slovenski krščanski socialni zvezi s pogojem, da izroči polovico premoženja po svoji razsodnosti kakemu gospodinjsko-naobrazbenemu zavodu.

Pevska zveza.
V nedeljo 5. avgusta se je vršila v Dolskem pri Dolu ob najlepšem vremenu in veliki udeležbi pevska prireditev ljubljanskega okrožja, ki je nad vse lepo uspela in pokazala lep napredek pevskih zborov.
Pelo je 7 zborov po 2 pesmi, in sicer: Ihan: J. Laharnar: Mladosti ni; K. Adamič: Ples kralja Matjaža; Št. Jakob ob Savi: Ipavie: Milada, Hubad: Škrjanček poje; »Škrjanček« iz Šmartna ob S a -v i : Aljaž: Na nebu zvezde sevajo, Fleisch-mann: V gorenjsko oziram se skalnato stran; D. M. v Polju : Kimovec: Zvonovi pritrkavajo, Bajuk: Djevojka je ružu brala; Dolsko: Ipavie: Milada, Gerbič: Barka-rola, »Ljubljana«: Lajovic: Kisa, Foer-ster: Ljubica. Vsi zbori (184 pevcev) pa so skupaj peli: Gerbič: Lovska, Nedved: Nazaj v planinski raj in Premrl: V Korotan.
Vsi zbori so peli prav lepo, mehko, pesmi so bile prav lepo umevane, kar kaže,
da se pevovodje trudijo in napredujejo. Pevski oder je bil narejen pod kozolcem. Pokazalo se je, da je to v poletju prav primerno, ker so se glasili vsi zbori, tudi manjši (eden samo 11 pevcev), polno in čisto.
Koncerta so se udeležili tudi zastopniki čeških in poljskih časnikarjev. Ti so po pozdravu Zvezinega predsednika vsak v svojem jeziku pozdravili v zbranih besedah naše zbore, ki goje z veliko požrtvovalnostjo slovensko pesem, ogrevajočo tudi njihova srca, ker jo prav dobro razumejo. Izrazili so 'željo, naj polete naši pevci kmalu k njim in jim prinesejo svoje lepe pesmi seboj, da jih bo slišal tudi njihov narod.
Po koncertu se je vršila seja, pri kateri so bili navzoči vsi pevovodje. Izvoljen je bil stari okrožni odbor. Prihodnja prireditev bo na Viču ali v Šmartnem ob Savi. Pevcem želimo lepega napredka!
Katoliška delavska izobraževalna organizacija
»Krekova mladina".
Gospod urednik! Upamo, da tudi mi dobimo majhen prostorček v Vestniku, glasilu naše matice. Zakaj? Zato, da obrazložimo vsem bratskim društvom naš namen in da bomo lahko v bodoče poročali o svojem delu in napredku.
»Krekova mladina« je »delavska mladinska strokovno-vzgojna organizacija, ki zbira v svojem krogu oni del mladine, ki živi v drugih razmerah kakor kmečka ali meščanska mladež. Naše delavsko gibanje danes hira in bo hiralo še toliko časa, dokler ne bo pravega naraščaja. Danes ga še nima, vzgajal ga ji dosedaj ni nihče, zato se je ustanovila Krekova mladina, da po svojih močeh izpopolni to vrzel.
Z mirno vestjo lahko trdimo, da smo marsikje v društvih prezirali delavsko mladino. Ne zamerimo, so pač takšni časi in razmere, v katerih živimo. Tudi delavska mladina hrepeni po družabnosti in razvedrilu, katerega je marsikje po-
grešala. To pa je tudi naš namen: nuditi delavski mladini pošteno družbo in zabavo.
Poleg tega pa je treba temeljitega vzgojnega dela. Če hočemo, da bomo prednjačili, je treba tudi poklicno vzgojno delati med delavsko mladino, da bo ravno delavska mladina dobila v Kre kovi mladini to, kar bi drugod ne dobila.
V začetku našega snovanja je bilo precej razburjenja, pa vse po nepotrebnem, ker delavskega mladinskega gibanja ne bo nikdo zavrl ali onemogočil. Naše stališče je: ne v medsebojnem prerekanju in sumničenju ali zaviranju, temveč v skupnem složnem delu bo pridobila med nami krščanska misel.
Zato kličemo vsa bratska društva na složno delo, medsebojno razumevanje in podpiranje!
Odbor Krekove mladine.
Spominjajte se prazne blagajne SKSZ
ki čaka na članarino in 10% od prireditev! Ali ste že plačali Spominski list? Ali ste že naročili znake SKSZ?
Ljudska knjižnica.
Priporočamo naslednje knjige iz založništva Jugoslovenske Matice v Ljubljani:
Tvvain M., Mali klatež Toni Sawyer. Posl. 1. Mulaček. Ljubljana 1921, str. 224.
Kdor je bral povest: Iz dnevnika malega poredneža, bo našel v tej knjigi mnogo slič-nosti, zato se pa ob knjigi ne bo nič manj /.abaval in jo bo gotovo z velikim užitkom prebral; prav posebno bo rada po tej povesti posegala mladina.
Chesterton G. K., Četrtek. Posl. O. Župančič. Ljubljana 1917, str. 193.
V tem fantastičnem romanu opisuje pisatelj — znani angleški konvertit — v poosebljenih tedenskih dnevi«? boj reda proti anarhiji. Hasek iz knjige bodo imeli predvsem bravci, ki znajo ob knjigi tudi misliti.
Gaspari in Košir, Gor čez izaro. Zbirka koroških pravljic. I. zv. Ljubljana 1923, str. 66; s podobami.
»Nabrali koroški otroci sami, ki so jih slišali od svojih staršev takrat, ko je še sijalo na Koroškem svetlo in toplo jugoslovansko solnce. (Predgovor.)1
Spomini Ivana Cankarja (1876^.1918). Izdali njegovi prijatelji. Ljubljana 1919, str. 33.
Vsebina: Župančič: Posmrtnica. Lah: Ne-kvolog. Kveder: Prigodom smrti. Župančič: Slovo ob rakvi. Kraigher: Ob sedmini. Čirie: U spomen I. Cankaru. Šlebinger: Cankarjevi spisi. Aforizmi iz Cankarjevih spisov.
Petronij, Pojedina pri Trimalhijonu. Posl. J. Glonar. Ljubljana 1919, str .88. '
Pisatelj je isti Petronij, ki ga nahajate v Sienkieviczevem romanu »Quo vadiš?« kot eno glavnih oseb. »Pojedina« sama je pa realističen roman davno minulega časa: slika popolnoma propadle tedanje rimske družbe.
Glonar, Naš jezik. Ljubljana 1919, str. 66.
»O usodi našega jezika, o večnem valovanju in presnavljanju, o padanju in dviganju, o njega rasti in odmiranju, njegovi
doslednosti in hudomušnosti... o vsem tem hočem govoriti v naslednjih vrsticah«, pravi pisatelj uvodoma. Bolj izobraženi društve-niki bodo radi vzeli knjigo v roke.
Ljudskošolki mladini bodo dobro služile knjige:
Župančič, Sto ugank. Ljubljana 1919, str. 32.
Gruden, Miška osedlana. Pesna za mladino. Ljubljana 1922, str. 18. S podobami.
Čika Jova-Zmaj, Malaj in Malon in druge pesmi za deco. Posl. A. Gradnik. Ljubljana 1921, str. 60.
Ribičič Jos., V kraljestvu palčkov. Otroška igra s petjem v 3. dejanjih. Ljubljana 1922, ftr. 32. S podobami.
Poeziježeljni odrasli bodo segli pa po pesmih:
Zupančič, Mlada pota. Ljubljana 1920, str. 207.
To je antologija iz Župančičevih zbirk." Čaše opojnosti, Čez plan in Samogovorov.
Gradnik Al., Pot bolesti. Ljubljana 1922, str. 88.
Gradnik Al., Padajoče zvezde. II. izd. Ljubljana 1923, str. 100.
Srbske narodne pesmi. Poslov. Gradnik. Ljubljana 1923, str. 126.
Pevskim zborom bo pri njih teoretičnem pouku prav prišla knjiga:
Kozina P., Pevska šola za ljudske, meščanske, srednj. in glasb. šole. Ljubljana, str. 60. Cena 9 Din.
Ljudska knjižnica SKSZ v Ljudskem domu II. je odprta in posluje za odrasle vsak ponedeljek in petek od 5.—7. zvečer, za mladino pa vsak četrtek od 3.—5. popoldne. Namenjena je predvsem članom ljubljanskih prosvetnih društev in drugih kat. organizacij. Izposojevalci naj prineso s seboj potrdila svojih društev. — Pridite po knjige!
Ljudski oder.
Ljudski oder v Ljubljani uprizori povodom V. katoliškega shoda v Ljubljani v soboto 25., v nedeljo 26. in v ponedeljek 27. avgusta, vselej ob 8. zvečer v Ljudskem domu Kristusovo dramo: »Pasijon«.
Organizacije, odseke, društva in druge skupine izven Ljubljane opozarjamo, da najkasneje do 22. avgusta Ljudskemu odru v Ljubljani sporoče: koliko vstopnic žele za te predstave, vrsto sedežev in-stojišč, za ka-teio predstavo (sobotno, nedeljsko ali pon-deljkovo) in na katero ime naj vstopnice rezerviramo. Obenem s tem poročilom pošljite po poštni nakaznici tudi vstopnino, ker se na naročila brez denarja ne moremo ozi-
rati. Predprodaja vstopnic za ljubljansko občinstvo se prične 23. avgusta.
Cene vstopnicam: rezervirani sedeži I. in II. vrste v parterju 18 Din, parter III. do V. vrste 16 Din, VIL do VIII. vrste 14 Din, IX. do X. vrste 12 Din, XI. vrste po 10 Din. Stranski parter 6 Din, balkonski sedeži po 14 Din, Galerija I. vrste 10 Din, II. vrste po 8 Din, stranski balkon po 10 Din. Stojišča po 5 Din.
Informacije. Društva, odseki itd. ter posamezniki, ki se vsled raznih informacij obračajo na tajništvo Ljudskega odra v Ljubljani prosimo, naj prilože vedno znamko ali dopisnico za odgovor!
flf				A E	Število				
o "m				i	vlog				Vrsta kostumov
a > a	Naslov igre	Vrsta igre	Ime avtorja	N « ■o 'OT	■ja •12 I	M 12 c >N	O •t«	Popis scenerijc	
1/21	Samosvoj	drama	Etbin Kristan	5	9	3	da	1.	gosp. soba 2.	urad. soba 3.	na va»i 4.	kot 3. 5.	kot 1.	gosposke in kmetske
1/22	Menjava	drama		3	2	2	—	1.	morska obaia 2.	isto 3- „	gosposki
1/23	Požar	narodni igrokaz	Fr. Puhar Andrejev	4	:5	3	da	1.	kmet. soba 2.	dvorišče 3.	gost. soba 4.	na vasi	kmetski
1,134	Otroška tragedija	diama	Karel Schonherr	3	2	1	—	1.	logarjeva soba 2.	podstr. sobica 3.	gozd	meščanski
1/25	Kralj na Betajnovi	drama	Ivan Cankar	3	10	4	da	1.	gost. soba 2.	stan. soba 3.	dom. soba	kmetski in meščanski
1/26	Hlapci	drama	Ivan Cankar	5	12	7	da	1.	gost. vrt 2.	knjižnica 3.	skromna soba 4.	krčma	kmetski in meščanski
1 27	R. U. R.	kolektivna drama	Karel Čapek	4	13	4	da	1.	tov. pisarna 2.	salon 3.	isto 4.	laboratorij 5.	soba	gosposki in delavski
1/28	Razvalina življenja	ljudska drama	F. S. Finžgar	3	4	3	—	1.	hrib. vas 2.	kmet. soba 3.	„	kmetski
1/29	Ljubezen treh kral.ev	tragičen poem	Alojzij Gradnik	3	8	4	da	1 grajska dvorana 2.	„ terasa 3.	pred grajsko kapelo	viteški
1/30	Kralj L?ar	žaloigra	Wil. Shakespeare	5	17	3	da	Veliko raznih težkih scenerij Je samo za velike odre.	kraljevi, viteški, vojaški
1/31	Na smrt obsojeni	dramska slika	Ksaver Meško	3	17	6	da	1.	vaška slika 2.	pred krčmo 3.	„	meščanski in kmetski
1/32	Ob vojski	igrokaz	dr. J. Evg. Krek	4 M EC <5	2	13	da	1.	gozd 2.	soba 3.	kmet. soba 4.	v gozdu	kmetski
J/33	Mlinar in njegova hči	žaloigra	E. Raupach	5 in 6 Cfl <t> 3 B cr	6	4	da	1.	soba 2.	druga soba 3- „ 4.	kot 1, 5.	gost. soba 6. 7.	pokopališče 8.	kot 1. 9.	kot 2. 10.	vrt 11.	soba	kmetski
1«		•		V:	Število				
1 Štev. katalog				B	vlog				Vrsta kostumov
	Naslov igre	Vrsta igre	Ime avtorja	re ■S >	J3 >N O S	rS 12 C v >N	> 0 15	Popis scenerije	
1/34	Beneški trgovec*	igrokaz	Wil. Shakespeare	5	17	3	da	Veliko raznih težkih scenerij. Je samo za velike odre.	beneški
1/35	Tonica*	drama	Božidar Korner	3	8	2	-	1.	dvorišče, potem soba 2.	ista soba 3.	gozd	francoski in zamorci
1/36	Kovarstvo in ljubezen*	žaloigra	Schiller	5 in 4 i i	6	4	da	1.	priprosta soba 2.	dvorana 3.	„ druga 4.	soba, kot 1. 5.	dvorana, kot 2. 6.	gosp. soba 7.	dvorana, kot 2. 8.	lepa dvorana 9.	soba kot 1.	gosposki
1/37	Trnje in lavor*	drama	Lefont	2	10	2	da	1.	velika sobana 2.	isto	gosposki
1/38	Prepozno*	igrokaz	iz nemščine	2	5	5	—	1.	lepa dvorana 2.	isto	gosposki
1/39	Star samec*	podoba iz življenja	Octave Feuille	2	2	2	—	1.	boljša soba 2.	isto	meščanski
1/40	Veronika Deseniška*	tragedija	Josip Jurčič	5 in 4 i	5	4	da	1.	velika soba 2.	pred gradom 3.	dvorana 4.	gozd 5.	grajska soba 6.	sodna dvorana	vitežki in civilni
1/40	Prijetno iznenadenje	burka	Viljem Frerking	1	1	3	—	soba	mestni
'Talija									
(Dalje prihodnjič.)
Iz društvenega življenja.
Sv. Peter pod Sv. Gorami. — Naše »Kat. slov. prosvetno društvo«, pred 2. leti ustanovljeno, šteje 54 možkih in 69 ženskih članov. Knjižnica ima 196 knjig. Naročeni smo na »Mladost« in »Prerod«, a za poedine člane dobivamo 17 izvodov mladinskega glasila »Naš Dom«. Imamo krasne poslovne knjige. Redne odborove seje imamo v sredini vsacega meseca. Letno prirejamo po 6 do 7 iger. 27. 5. t. 1. smo igrali »Razvalina žavljenja« in »Vse naše«, katerih čisti dobiček smo podarili ustanovi za nabavo sveto-gorski zvonov. Dokaz društvene pridnosti in štedljivosti je, da si je društvo v 2 letih že nabavilo lasten oder in kulise. 3. 6. t. 1. smo priredili svoj prvi izlet na sv. Gore nad Sv.
Petrom s 130 izletniki. Spored je bil zanimiv. Takoj po prihodu na Sv. Goro so bile v sloveči romarski cerkvi slovesne litanije; po večernicah so zaigrali »Lepa naša«, nato so se na prostoru pred cerkveno hišo vršila predavanja in deklamacije po sporedu:
1. Lojze Zorenč, društv. tajnik: »Pozdravni govor (Kaj so kat. izobraž društva in čemu obstojajo). 2. Deželak, okrožni tajnik SLS iz Kozjega: »Pomen in moč organizacije«. 3. Lipej Pepca: deklamacija »Rada«. 4. Zvonar Ivan: »Mati«. 5. Lupšina Pepca: »Izgubljeni raj«. 6. Škof Jožko: »Od robstva do svobode«. 7. Geršak .Urška: »Tlaka«. 8. Ku-nej Ivan: »Proč s slabimi knjigami in časopisi.« 9. Vehovar Reza: »Izobrazba srca«.
10. Zorenč Tončka: »Srce človeško«. 11. Sred-nik Kari: »Daritev«. 12. Lah Mici: »O vzgoji v izbraževalnih društvih«. 13. Hudina iin-če: »V boj za načela kat. društev«. 14. Lah Anica: »Znamenje«. 15. Zorenč France: »Na delo za koristna predavanja«. 16. G. kaplan Krušič: »Cilji kat. izobr. društev«. 17. Zorenč Lojze, tajnik: »Sklep in zahvala«.
Med odmori sta predsednik černelč in tajnik Zorenč igrala na citre in kitaro. Zaključili smo s pesmijo »Slovenec sem«. Ljudje so bili z nastopom izredno zadovoljni.
Slov katol. izobraž. društvo v Hrastniku pri Trbovljah. Hrastnik je v stranski dolinid Save skrit rudarski kraj brez cerkve, duhovnikov in katoliške inteligence. Mladi zdravnik g. dr. Ivo Pire, ki je služboval nekaj mesecev tam, je dal pobudo za ustanovitev društva (oktobra 1920.). Samo par mladih fantov se je zavzelo za društveno delo na katoliški podlagi. Ti so dokazali v 2 letih, da proti moči katoliškega načela odločno zavednih društvenikov noben nasprotnik, nikak teror ničesar ne opravi in da tudi v najtežjih razmerah uspeva in sad rodi požrtvo? valno delo neustrašenih idealistov (Eržen, bratje Arnšek i. dr.).
Članov ima društvo J& (od teh je delavnih 27); povprečna starost članov: 20 let. Ustanovnik 1. Ker nimajo lastnih prostorov, se zbirajo v posebni sobi gostilne Loger, kjer imajo tudi knjižnico. Fantje, ki so vzrastli in žive v kraju, kjer se mnogo pije in se shajajo v gostilni, pa sami prav malo pijejo, in samo — brezalkoholne pijače. V tem važnem oziru so pravi apostoli treznosti v svoji okolici in lep zgled za mnoge dru-štvenike drugih krajev, kjer ni daleč od doma nobene gostilne, pa vendar preveč pijejo alkohol.
Društvo ima v najlepšem redu poslovne knjige vseh vrst, dasi nima šolanih voditeljev. Pravila ima splošna SKSZ, seje mesečno. Snuje pevski zbor, priden je orlovski odsek (10 članov, ki hodijo v Dol telovadit). G. Loger zida lepo dvorano z odrom, ki bo pridnemu društvu omogočila razvoj in vsestransko delo, pa tudi pomogla k dohodkom. Večkrat v letu si preskrbe govornika za predavanja od drugod. Prometa v 7 mesecih: 7905-60 Din. gotovine 21-90 Din, dolga 661-25 Din.
Največ dela knjižnica, za katero so z velikimi težavami zbrali in nakupili 229 vezanih in 136 nevezanih knjig in jo zavarovali za 5000 Din. Izposoja si knjige 32 čitateljev (ta čas je izposojenih 42 knjig). V zadnjih 7 mesecih so prebrali 400 povesti, 197 poučnih, 39 nabožnih, 16 znanstvenih in 37 drugih (skupaj 680) knjig. Dopisov: došlili 19, odposl. 37. V juniju so imeli »cvetlični dan«. Naročeni so (večinoma člani darujejo društvu, ki spravi in ob letu da vezat) na: Angeljček, Vrtec, Mentor, Socijalna Misel, Čas, Narodni Gospodar, Prerod, Naš Dom,
Mladost, Dom in Svet, Uradni list, Bogoljub, Mohorjeve knjige*
Časi idealnim delavcem za krščansko pro-sveto v najtežjih razmerah! Člani nedelavnih društev, ki imajo vsestransko mehko postlano — zamislite se!	J. H.
Dopis zvezi iz Štajerske. Z izdajanjem »Vestnika« kot posebno mesečno glasilo ste napravili velik korak na društvenem polju. Prej »Vestnika« ni prejemalo vsako društvo, sedaj ga. Le tako naprej. Stik s centralo mora biti.
Želite, da društva pošljejo svoje poslovnike. Žal, mi ga nimamo. Želeti bi bilo, da čim preje založite enotne poslovnike za vsa društva v SKSZ. Obljuba dela dolg — ne odlašajte!
Tudi znake bomo rade volje naročali, če jih SKSZ založi. Saj je res skrajni čas, da se to zgodi. Bilo bi zelo lepo. Le pogum! . Dosedaj ste bili predvsem najbolj v stiku z društvi na Kranjskem. A želeti bi bilo, da tudi mi, ki spadamo pod SKSZ v Mariboru, postanemo po dopisih v Vestniku« pri centrali v Ljubljani in pa širši javnosti malo bolj poznani.
Kaj pa, ko bi SKSZ v Ljubljani »Vestnik« razširila, tako, da bi imel par strani več. Res je, to stane. Ali iz ozira, da bi to pripomoglo k društvenemu napredku, bi bilo to umestno. Sčasoma, kje'k novemu letu, bi tudi društva morala začeti plačevati naročnino za »Vestnik«. Seveda, za enkrat naj bi tako potrpeli, a polagoma upeljali. »Vestnik« naj bi bil močno glasilo včlanjenih društev in kot tak tudi centrali dobro plačan. Govoril sem večkrat z raznimi voditelji kat. organizacij o tem in vsakokrat slišal mnenje, da potrebujemo močnega mesečnega glasila. Pogum samo!
(Srčna hvala! Res, poguma je treba in vse bo šlo. Da bi le povsod zapihal tak svež veter kakor pri Vas! — Tajnik SKSZ.)
Naslovi odjemalcev Vestnika naj bodo stalni, ako je mogoče (n. pr. Slov. kat. izobr. dr. v.....), da ni treba vedno popravljati seznama. Kjer pa je potreba naslov iz-premeniti ali popraviti, nam takoj sporočite.
Zborovanje delegatov društev SKSZ ob priliki kat. shoda v zadevi reorganizacije prosvetnega dela bo 27. avgusta ob 2. popoldne v Akademskem domu (poleg Uniona).
Naročnina. Današnji številki smo priložili položnice tistim društvom in posameznikom, ki naj pošiljajo članarino naravnost na upravo. V pojasnilo še enkrat sledeče: vsa društva na bivšem Kranjskem dobivajo V. na račun članarine, za društva mariborsk. okrožja ga plača Zveza v Mariboru, vsi posamezniki in vsa druga društva, predvsem iz celjskega okrožja, pa pošiljajo naročnino naravnost v Ljubljano. Vsi ti naj s priloženo položnico takoj poravnajo naročnino, da ne bo nepotrebnih opominov, ki bi nas več stali kakor Vestnik.
Uprava: pisarna SKSZ Ljubljana, Ljudski dom II. Odg. ur. Jernej Hafner, Sv. Petra c. 80. Tisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.