Ltet u korlttl dolav->k*S* Ifudatva. Ddtv-•< to opr»vl4«nl do voogo kor productra|o. Thlo papor 1« dovoiod to the intaraata of tho working claoo. Work-ore aro ontitlod to all what thov produco. Inurt4ui«N»4-Mui m»u«r, Dw. I, »90T, it Ui past of ft«* at CbtMco III. ander it* Act of Cninh •! lUrsè Iré, l«t Office: 2146 Blue island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! Stcv. (No.) 303. Chicago, 111., 1. |ull|a (July) 1913. naitovllko voklopa|u-ki ao nahafa polog va-ioga naslova, prllopl|o-noga «podal ali na ovitku. Ako (304) |o fttovllka . . toda) vam o prihodnja številko naftoga lieta po-to6o naročnina. Prosimo. ponovilo |o tako). Uto (VoL) VIII. Kje so balkanski bratje?! Zadnje vesti poroiajo, da se Je pričel na Balkanu med krščanskimi brati — krvavi fples. Delavski pregled. V Grand Rapida, Mich., ho pri tamošnjej pierre Marquette Hail- __road Oo. delavci ¿li na štrajk. RUDARSKI PRODUKT SOUTH K)ružl)H ie jedila to, kar naredi kaj svojim naročnikom z debelo tiskanimi črkami ne |«o(vedo, da ne frče več £rvoločut turške gra-nate in šraimeli, pa, da ae bal kanaki bratje koljejo med aeboj. Bel grajski listi ao prineali dne 25. junija veat, da «e je začdlo krvavo klanje med srhakimi in iboil-garskimi četami, katere »o zadele skupaj v severozapadni Makedoniji. Bitka je trajala od ene ure popoldne do šeste ure zvečer. Ofi-cielno poročilo ae glasi, da ao na-tfkočili Bolgari Srbe * poskušali prodreti. Srhi. kateri «o imeli pri »etri težke oblegalue topove ui večje število atrojnih pudk, ao odgovorili ne-zaželjenim bratom z ognjem. Vnel s«; je hud boj, katerega konec je hd, da «o Srbi z bajoneti in topovi razpršili Bortigare, kateri »o bili primorani poakakati v reko in fe odstraniti ne dri^n stran, od koder bo niso v4č vrnili. V Srbiji vlada velikansko razburjenje. Vse upanje za mirno poravnavo med oihema državama je aplavalo po »vodi. Vlada je v velikih škripcih, vojna atrai*ka »e pa veseli. Srbska vlada je zaplenila več distov, kateri »o poročali o neznosni situaciji vlade. - M. Pawe, - srbski .»«nistrski predsedtaik ne more izpopolniti svojega kaibineta. V Srbiji je navada, da je vojni minister kakšen general ali vsaj visoki častnik iz armade. Ker je |va Pasi«'- prcrti vojni, noče nobeden prevzeti pott-felja vojnega ministra. Skupščina (srbski parlament) hode ob-državala izvanredlio sejo, ako bode wč nego polovica gHn«o«v za vojno, potem mora ¡^sti Paaie in ve« njegov ksbiiiet, nakar je vojna neizogibna in gotova stvar. V Bel grad je dowp«'l čniojpor-aki general Vukotič. .kateri ima nalogo, al'i nwle za $7,790.188. — leta 1911 pa za $468.612 man je kakor lansko leto. Najupč so nakopali zlata, namreč 1181,745 unč, katero je vretbio $7.891.7:*), to je nad 98 odstotkov vrednosti vsega produkta. Sipi osno je znano, da je "Blaek Ilills" distrikt, kar ae tiče rud-ništva. eden najl>ogatejših rudarskih okrožfjev na svetu. Neprecenljive zaklade hrani taomanja zemlja v svojem osrčju, katere pridno izkoriščajo kapitalisti. Eden •prvih izkoriščevalcev naravnih zakladov South Da kote je znani lastnik rmeneira časopisja Hearst. Neštete milijone narodnega bogastva spravljajo leto za ietom hipokratje v svoj žep. bjudhtvo, to dobro ljudstvo pa mirno gleda, kako se lnogastvo steka kot mogočna reka e posameznih Ijmhtkih vampirjev, — ogromna množica se pa brez rdečega centa v žepu valovi okoli velikanskih tvornic. rudnikov in plavžev ter milostno prosi kapitalistov dela in jela. LUČ NAD ZAPADNO VIROI-NIJO. Poročali smo že o dogodkih v zapadni Virginiji. Posestniki min so pogodbo, ki je bila sklenjena po posredovanju guvernerja Hatfieida — prelomili. Pemogokopi so začeli stavkati i znova. Novice, katerim pusti senatni odbor v Charlestonu priti v javnost. bodo napolnile mnogo uma ,zanih strani v politični in indu-strialni zgodovini zartadne Virgi-nije. To bodo umazane strani, umazane od kapitalističnega, ne-cfoveskeva zverinstva politične korupcije in vojaškega despot-stva. Celo zvezni senator, kakor je Martine ie prišel v ekstazozgra-žanja. ko je cul o storjenih grozodejstvih! Razumljivo je torej, kako visoko stopinjo je doseglo ti-ranstvo baronov jam. V noči in meglah so spravili ,baroni jam svoja morilska orodja in priprave na posebno firiprav- . . . ., . _ ,„ ^^ Ijesi zaščiten zelezniski vlak, ga ko vse svoje vojne sile zbrala pro-; J . ' pustili otl|S'ljati v gore m tam ti Bolgariji. "Proletarec" je dne 19. novem-bra 1912 prinesel članek |mm1 naslovom: "Boj vojnemu molohn". V članku je bilo jasno i»ovcdann, da I to j balkanskih narodov proti streljati s puškami in kauoni ne koče niresar slutečih dela\ve»\- — mož. /en in otrok. — Ali se more kaj takega smatrati v civilizirani deželi kot verjetno? — In vendar je resničnmi! — Zgodovina te stav Turki» ni »K>j kri/a proti poln in e- 0 ,za|W(Jnj Virpiniji naj 1k> pa s«h?u. da balkanski delavci ne bo-do druz<'ga imeli oominjajo tega tudi na «lan 4. julija. — Vitli se. da potli vfoidajoči razred maso delavstva tudi v najoddaljenejiih pokrajinah dežele — zoper svojo voljo —s hitrim korakom v vrste socializma. meščanskega časopisja. Proglasili so na« "za brezdomoivince. izda- NAZNANILO IN PRIPORO ČILO. Sodrug Frank Savg poj de te jalce narrnla itd. Med temi sta se dni fR (pošnji "Studebaker ('orpra-tion . Generalni ravnatelj J. M. Gunn v svoji domišljavosti misli, tla »o štrajk zakrivili organizatorji od l. W. W. V resnici je štrajk izbruhnil etlinole zato. ker bogati tvnmičarji nimajo nikdar dosti polnih ž«*|>ov, tlelavce priganjajo kot živino, ter jim namesto kruha ponujajo kamen. e e • Krojaški delavci, ksiteri so bili v Toronto. Canada, devet tednov na štrajku, so dosegli vse zahteve, katere so zahtevali. 3.000 krojače v v Toronto je šlo zato na štriijk, ker so bossi hoteli upeljati odprte delavnice. Delavci so se temu »eveda uprli, ker so vedeli, da sti štrajkolomcev. Sedaj je pa stvar drugačna. Družba je kar čez noč postala "gentlemanska", ter prijazno uprašuje štrajkarje, pod kakšnimi pogoji da bi se zopet vrnili na delo. a • a Delavci, kateri grade novi most za Northern železnico \ Manda-min. Iowa in kateri spadajo v že-iezostavhinsko unijo — so šli na štrajk, ker jim bogata železniška družba ni hotela povišati plače, namreč 25 centov na dan. Družba je seveda takoj najela skebe, kateri so izključno sami (Irki. Družba pri Orkih seveds ne bode imela sreče. To že zaradi tega ne, ker grški delavci niso navajeni drugih kot najnavadnejših del s krampom in lopato. Bogati potepuhi imajo dober nos in dobro vedo, katere delavce da se najlažje izkorišča. Zato je omenjena družba dala povelje, tla naj se povsod, kjer je sploh rntfgoče, odslovi sedanje delavce, katere naj se nadomesti s grškimi delavci. To znači, tla so slovenski delavci, kar se tiče razredne zavednosti, daleč pred Grki. e a a Na glavni atan tesarske unije v Indianapolis je došlo poročilo od tesarske unije iz Coming, N. Y., tla os tamkajšni tesarji dosegli višanje plače od 37 V> do 42 eentov na firo. Atrajk tesarjev pa še traja v Toronto, Canada. a a a Delavci, kateri so zaposleni pri cementnih delih v Kdwardsville, lil., so šli na štrajk iu zahtevali povišanje plače 40 eeutov na tlan za navadne delavce, za tiste pa, kateri imajo finejšai* in težja tlela (mešalci betona'I pa 80 centov. Delavci so bili le en par dni na štrsjku. Podjeniki so izprevideli, tla ne morejo dobiti drugih delavcev. zato so delavcem izpolnili njihove zahteve., nakar so se zopet vrnili na delo. e • e V Sioux City, Iowa, so šUa-na štrajk tlelavci, kateri so zaposleni v Cudahv in Armojir klavnicah. Štrajkarji zahtevajo povišanje plače in regularni delavni čas. Delavci so do sedaj zaslužili manje. Mihael Kulovic — mrtev. V Chicagi je dne 28. junija umrl sodrug Mihael K u lovec. Sodrug Kulovec je bil dober agitator za "Pro-letarea" in aktiven član za propagando socialističnih idej —med chicaškimi Slovenci. Zathije čase je bil vedno o-tožen in bolan. Kdor ga je opaloval, je lahko takoj iz-previdel, da se mu je omračil duh. Blag naj mu l»otle spomin! Ker je za "Glasilo" prepozno, zato v "Proletareu" naznanjamo, da se vrši izvanredna seja društva "Francisco Ferrer" št v. 131 S. N. P. J. v petek, to je -- na četrtega julija ob pol devetih tlopoldan. Na tej seji se bode določilo glede pogreba za umrlim sobratom Mike Kulovieem. Ker bode na ta tlan praznik, zato pričakujemo, tla se udeležite seje polnostevilno. organizirani v uniji zamorejo kolikor toliko varovati svoje interese pred bogatini. Ker krojaški bossi niso mogli dobiti skebov, so morali, hote ali nehote, priznati zahteve svojih uslužbencev, namreč 49urno delo na teden, pripoznanje unije in sprejeti vse stavkarje zopet na delo. a a a V New Yorku so v nekaterih delavnicah, kjer se izdflujejo spodnje obleke, delavci in delavke na štrajku. Pred eno teh delavnic je tlobila deklica Jda Berman nekega moškega, kateri je šel skebat. Deklica ga je nekaj časa prosila, da naj nikar ne kazi delavske solidarnosti in da naj opusti delo. Ker je omenjeni šel vseeno na delo, mu je deklica rekla "skeb". Mož se je čutil močno užaljenega, ter je dotično deklico tožil zavoljo razžaljenja časti. Sodnik jo pokliče pred sebe in jo vpraša, ako je v resnici temu "gentleinauu" rekla "skeb". Da, potrdi deklica, v resnici sem to rekla, ta človek je "skeb" in še prav "grd skeb". Sodnik je to deklico, katera ni rekla drugega, kot golo resnico. — obsodil na $10 denarne globe. e a a V Ameriki je baje zajamčena svoboda govora. Nekje mora biti zmota, v ustavi ali pa pri tistih, kateri bi morali protektirati ustavo. V Omaha, Neb., so zopet vrgli v ječo osemnajst članov znane uniie 1. W. W„ kateri so se pre-drznili javno na ulici govoriti govore in kritizirati modre kapitalistične odredbe. Vsekakor je s kon-stitucijo velik trubel. a a e Brivski pomočniki ae gibljejo po celem vzhodu. Ravnokar so dosegli svoje zahteve" v Irvington, setlaj so pa na štrajku v Newark, N. d. Bossom je seveda bolj všeč, ako ima jo odprte delavnice, ker na ta način svoje uslužbence lažje izkoriščajo, bodisi pri plači ali pa pri času. Pomočniki pa seveda tu-tji niso tako neumni, da bi ne vedeli. kje tla jih čevelj žuli. Zato zahtevajo pripoznanje unije, kraj ši delavni čas iu boljšo plačo. Nekaj brivskih hossov je že pripravljenih. tin izpolnijo zahteve svojih uslužbencev, drugi pa še trdovratno zsgovarjajo odprte delavnice. Ako bodejo štrajkarji solidarni meti seboj, potem jim je zmaga zagotovljena. e e e Živo se tudi gibljejo delavci in delavke v Nevvarku v tamkajšnjih krojačnicah. V mesto so prišli organizatorji otl " International La-«¿ies Garment Worker's Union*', kateri mislijo vse uslužbence te stroke v Newarku organizirati v unijo. Delavci mislijo v kratkem svojim" delodajalcem predložiti svoje zanteve. Ako jih gospodarji ne izpolnijo, potem bode 11.0(H) delavcev in delavk svojim gospodarjem napovedovalo stavko, tla si tem potom pribore vsaj del tp-ga — kar je njihovo, ne pa gospodarjevo. e e e Čuvaji, kateri so nastavljeni pri velikih newyorških stavbah, hočejo iti na štrajk. ako jim miljo-narji ne povišajo plače. Čuvaji so se organizirali pred devetimi meseci v "Watchmen's Protective Cnion" lakol 14378 A. F. of L., setlaj jih nad 3.000 spads v unijo in imajo le od $6 do $7 tedenske plače, čuvaji zahtevajo dvanajst urno tlelo in $12 minimalne plače na teden. e e e Glorijalni "četrti julij" je pri-šel. Žepni pat riot je bodejo zopet imeli lepo priliko, da v imenu domovine "fulajo" tiste delavce, kateri še ne znajo misliti s svojimi možgani. Neumnost je, da bi se navduševali za tisto domovino, katero imajo v žepih kapitalisti. Delavci si morajo še le izvojevati do-movino. Zakon za preosnovo denarnega sistema. Demokrat je še niso spravili zakona za revizijo carine na varno pod streho, a že so prišli z drugo nič manj važno predlogo v zvezni zbornici.Prišli so s predlogo za pre osnovo denarnega in bančnega sistema. Predsednik Wilson je 23. junija v drugič osebno nastopil v zbornici in prebral svojo {poslanico glede te predloge. Wilson hoče —kakor je povedal v svoji poslanici — tla kongres takoj, čim bo sprejet nov carinski zakon, vzame v roke to predlogo in jo sprejme v bistvu, kakoršna je. Predlogo so izdelali kongresnik Glass, senator Owen in tajnik zveznega zaklada McAdoo; predsednik Wilson in Brvan sta načrt odobrila v celoti. Predloga določa, da se cela republika razdeli na 15 regionalnih rezervnih distriktov ali okrožij, v kolikor pridejo banke v poštev. Vsak distrikt ima svojo upravo, a vse uprave stoje pa pod centralno rezervno upravo v Washingtons Ta centralna u-prava sestoji iz deveterih Članov; tri člane volijo okrožne rezervnp zveze — bankirji — druge tri tvorijo trije Člani vladnega kabineta in ostale tri imenuje predsednik. Centralna uprava ima moč izdati 500, milionov dolarjev, če pride nujna sila in ta denar ne bo baziral na zlati rezervi, temveč na vladnih, državnih in inunicipalnih hondih in na komercialnih listinah Vse narodne banke morajo biti v rezervnih zvezah po okrožjih in posojila na zemljaača so omejena na 50% zemljiške vrednosti in to samo za dobo devet mesecev. To so glavne točke te predloge. Wilson je izjavil, da bo preosno vo densrnega in bančnega sistema v smislu predloženega načrta da! vladi v roke kontrolo nad bankami in javnim kreditom. Ob* enem izjavlja predsednik, da bo taka preosnova, ako jo kongres sprejme takoj za carinskim zakonom, onemogočila vsak poskus kapitalistov povzročiti denarno paniko in krizo, ker s tem bo denarni trust zadovoljen. Prvi hip se to glasi jako lepo. 1'redloga sama na sebi je navidezno nekaj popolnoma drugega, kot pa nudi Aldri-chov načrt iz prešnj^ga kongresa. Da bo vlada kontrolirala banke in gotovo množino krožečega denarja potom centralne rezervne uprave. je popolnoma umestno in že da vno potrebno, ali kdo more jamčiti, da bo kontrola dosledna, trdna? Kdo pa kontrolira vlado? Ali ne tPnarni trust? No, denarni trust bo le obdržal svoje; izdajal bo svoj privatni denar kot doslej in gospodaril nad kreditom v svojih okrožjih. Razlika bo le ta, da bo po novi osnovi trust ra/kosan na več kost)* — vsaj navidez. Demokratje lahko vzakonijo ta načrt, ker sedaj imajo moč. Socialisti vidimo v tem načrtu le kos reforme, mogoče dobre reforme, ali vcndar'malo. malo tistega, kar je ljudstvu treba. Če bi bili socialisti v premoči v Washingtonu, rešili bi finančni problem s tem, da bi odpravili privatno hankirstvo in vpeljali izključno le vladne bančne zavode iu le vlada sama bi smela izdajati denar in nihče drugi. S tem bi šele ljudstvo prišlo do svo-jegs, kar mu gre. Ne hodite *sa delom v Porcu-pine. Ontario, Canada. V Porcu-pine ao premogarH na štrajku. Štrajk v Bingham Canyon, U. tah ie vedno traja. Delavci, ne hodite v U kraj iskat dela, do-kler ne bode itrajk končan. Bodimo ljudje in bratjs, ns pa isda jalci delavskih intereaov. "Bingham Miners Union. it. 67 W. F. of M." PRObSTAREG Iz naselbin ročk springs, wyo. Navdria, oziroma naravni ea-kon je, da «e na »pomlad' vse ve-selejše giblje in deluje, kakor v okornih in neprijaznih zimakih Časih. Regulacija narave a svojimi štirimi letnimi časi vred ima bi se torej ne moglo imenovati "SPovenski Dom", kar bi tudi * reanuu ne «bilo, ¡>aČ pa bi bil "bw-sinesa'' doiičnegs aainoet ojnega druAtva, katerega niti najraanje ni treba. Društev je že itak preveč. zakaj vHtanavljate še nove tudi velik upláv na naa dopisoval- posebno take, ki »o popolnoma v ee, — ne vse, pač pa take, kakor sem recimo jaz. Ni čuda torej, da sem tudi jaz nekoliko oživel, videč, kako živahno vrvenje je v celi prirodi, kakor tudi v življenju visoke kulture, v današnjem civiliziranem svetu Vse to opazujoč in premišljujoč, sem se elegantno vsedel k pisalni mizi, praw kot kakšen učen in "talentiran" pisar sedanje do»he, ki zna poleg zanimivih novel in pod učnih člankov raznega kiroja in vsebine tudi kovati prav lepe, dušo očaru-joče verze. Da pa jaz tudi skušam vriniti se v njih trop kot zaspan novinec, mi ne smete zameriti sodr. urednik, ker je po zakonih narave in nepisani postavi ljudstva dovoljeno vsakemu smrtniku poskusiti svojo arečo, pa naj še vzame za predmet visoke gore, po katerih rastejo vitke jelke, se pasejo brhke srnice, katere zasleduje pogumni lovec čez pečine in propade ... ali pa divne livade ob morskem obrežju, po katerih se sprehaja kraljica ljubezni, ali pe. izvoljenka skrivne ljubezni vsak večer ob zatonu soJnca . . . Konečno pa moramo seveda — sodbo prepustiti svojim čitate-Ijem in čitateljicam — ter ponižno čakati, kakšna sodba zadene nas novince od naših starejših kolegov. Da mora, kdor hoče kaj veljati v našem tropu, proučevati tu dd fiziologijo, geografijo in arheologijo in dnige take teorije, vemo mi novinci dobro; vemo pa tudi, da ni vsak filozof, akoravno je imel priilke dovolj, pridobiti si takorekoč — višjo naobrszbo. Mi, d)elavci — težaki, ki se borimo z delom svojih rok za življenski obstoj in poleg tega tudi nismo a-kademično naobraženi, se zadovoljimo s skromnejšimi spisi; poleg tepa pa seveda radi čitamo tudi kaj "višjega", da si na ta način nabavimo vsaj drobtine izobrazbe tam, kjer so navadno možgani ... Pa .nehajmo o tem in poglejmo, če je kaj dogodkov in novic v našem turobnem mestu. Da, marsikaj se je spremenilo v zadnjih časih. Najprej sem se namenil poročati o stališču 'Slovenskega doma", katerega nameravamo zgraditi letošnje leto. Sistem, katerega smo zavzeli tukajšnji Slovenci v tem oziru, je res najbolj «praktičen in bratoljuben, dokazuje bratstvo, vzajemnost in slogo, ki je neomejena med društvi, kakor tudi med vsemi ljudmi slovenske narodnosti. Podporna, izobraževalna in dramatična društva so si omislila svoj lasten "Dom", ki bi služil vsem skupaj za seje, veselice in splošno izobraz bo. To krasno idejo smo vsi rodoljubi is vsega srca pozdravili. Kako pa tudi ne. ker smo sprevideli, da nam je le potem bodočnost in izobrazba zagotovljena, če si zgradimo svoje lastno do-movje, katero bomo res lahko ns živali svojo in narodno lastnino. Da pa podjetje v resnici ostane vedno last narodova, smo sprevideli, da je treba narod združiti. To se je doseglo enostavno s tem, da so vsa društva stopila v medsebojno zvezo in si nadela nalogo, da zgrade tako poslopje, ki naj bi bilo dovolj obsežno za naše seje, zabave in igre. Odbor, ki ga je izvolilo ljudstvo in kateri ima v rokah vse poslovanje glede gradnje, kakor tudi inkorporacije, sestoji iz devetih članov. Tem od-1bornikom so prideljeni še posebej od društev» voljeni delegatje, kateri takorekoč zastopajo interese svojih društev pri odborovih sejah "Slovenskega Doma". To je najboljši sistem v danih razmerah. Vzemimo drugo primero: V kakem mestu je več društev. Ljo» dje sprevidijo, da je lastna dvorana neobhodno ¡potrebna, pa ae spomnijo: eno samostojno dnAt. vo naj se ustanovi in naj postavi dvorano, katera bode za vse. Da, to bi že bilo. Ali, — cenjeni tovariši —, stvar je vsa prej kot pri poročljivs. Dotično društvo bi po-stavilo dvorano in bi bilo gospodar čez njo. Vaa drnsra, že prej obstoječa drufctva, bi bila brez doma kot poprej. Plačevati bi mo ralo za prostor toliko, kolikor bi lastniki zahtevali. Tako porfopjs protislovju z »družitvijo naroda! Ce se že dela enkrat nekaj narodnega, se mora v prvi vrsti paziti na to, da tudi ostane narodno. Edina pot v tem je, da se misel na samostojno društvo enostavno o-pusti, objednem pa deluje na to, ti« se obstoječa društva združijo v tesno zvezo in si skupno volijo odbor, kaeremu se potem še pri-dele društveni delegatje. Ta skup Ščina naj bi bila potem vodilni faktor celega podjetja in uprave. To, cenjeni rojaki, so pravi in rodoljubni nazori! Na ta način smo se zjedinli tudi tukajšnji Slovenci. V-nako društvo plačuje primerno vsoto v zvezitio blagajno "Slovenskega Doma" — mesečno. To plačevanje bodo vzdržavada društva dokler bodo sama hotela, ker so društva gospodarji "Slovenskega Doma". Odbor je le ivvrše-valni faktor danih navodil. Seveda l»odo društva kot Jastniki podjetja morala gledati tudi za dohodke glede gradnje in vzdrževanja nameravanega "Doma". Sicer smo pa na trdnem stališču in nam je zagotovjeno, da bo dvorana stala še letošnje leto. Za to potrebne lote imamo kupljene in tudi plačane. Prostora je dovolj, še porabili ne bodemo vsega. Kapitala imamo pa tudi že čez šest sto dolarjev. Društvena vplačila znašajo #62.50 mesečno. To je precej lepa podpora. Kadar se l»o pričelo z gradnjo "S. D." upam, da bodo radodarni in požrtovalni rojaki za korist narodovo radevo-Ije zopet prispevali po srvojih močeh. Kar sprevidimo, da je za ko rist in blagor naroda, nas samih in naše mladine, bodemo gotovo veseljem podpirali po svojih močeh, kajti to je zavest in ponos naroda1 sploh. Končno pa na pravimo še kako veselico, kar tudi nekaj izda, če je dobro obiskana. Vidite torej, dragi rojaki, da imamo jasno bodočnost pred seboj. Samo sloge se držSimo in pa pregovora: "Zrno" do zrna poga ča, kamen do kamna palača", pa )0 kmalu stala krasna stavba a ponosnim imenom: "Slovenski Dom". Veselo se bomo zbirali pod astno streho in omogočeno nam bo marsikaj, kar nam sedaj ni. Ne morem si kaj, da bi na tem mestu ne izrekel priznanje in zaupnost vsem tovarišem odborni kom in društvenim delegatom, ki nevrjetno požrtovalnostjo izvršujejo svoje težavne posle. Na« predsednik, Mr. John Koshir, je mož na pravem mestu, kar je jasno dokazal na skupnih in odhoro-vih sejah. Ne ozirajoč se na levo ali desno gleda na to, da je vse, kar se stori v splošno zadovolj nost ljudstva. On pravi: "Ker smo voz napregli, ga moramo peljati, pa magari, — če vse jer-menje popoka. Iti moramo čez vse prepade in premagati vse ovire in te*koče. Pokažimo, da smo mož je!" Tudi jaz sem tega mnenja in sploh cel odbor. Kot tajnik "Slovenskega Doma" in to od začetka, ko «e je ta misel porodila, imam dovolj prilike celo stvar o-pazorati in natančno zasledovati Priznati moram, da je odbor sedaj na pravi poti. Seveda je sta lo precej truda, predno «mo prišli do pravega stališča. Koliko sej «izmišljevanja in razgovarjanja je bilo treba, predno se je prišlo do definitivnega zaključka. Vse to se je doseglo s požrtvovalnostjo rodoljifoov. Voditeljem "S. D.", darovalcem in sploh vsem Slovencem in Slovenkam v Rock Springs in o kolici pa kličem: "Bodimo slož nil Ne dajmo se razdvojiti po fce Iji naših nasprotnikov! Zavedajmo se, da je to naša in narodna stiver; — stvar, ki bode sedaj ko ristila nam, potem pa naši mladi ni. Mladina je narodova bodoč nost. Narod, ki ne skrbi za svojo bodočnost, nazaduje sistematič no! Zato pa držimo skupaj kot jeklene verige in se o vsaki »tvs ri lepo dostojno pogovorimo, kar nam bo ohranilo prijateljstvo In s tem zelo, zelo olajšalo težavno delo. — Tu vam podajam skromno pesmico ns čast "Slovenskemu Domu": Vsi za naš "Slovenski Dom" Se združimo Slovenci dragi. In sleherni naj reče: 44Bora Za stvar in narod blagi!" Al nismo dolgo le čakali, Ne da bi začeli kaj T A — le začetka smo se bali! Se bojimo se ga zdaj!! . . . Sedaj se ni več treba bati! Le tako naj gre naprej; Obrambo našo, up naš zlati, V domu vidimo idej-- Enkrat mora se* začeti. Naj bo to že prej aP alej. Svoj hočemo mi Dom imeti, Kjer bo dvorana naših sej! Ideja ta je moje vloge, Da naj združeno stvar se pelje. Vas pa prosim bratske »loge.— Moje to so — srčne želje! — s Delavsko stanje se zadnje čas«' ni veliko spremenilo. Nekateri ro-i delajo vsak dan, zopet )a le poohico dni v tednu. Raz mer tukajšnjih premogovilh ro-ov mi ni treba opisavati. Vsak premoga? že itak približlno ve, cakšne so. Omenim naj le, da st1 tukajšnje jaine najbolj odlikujejo tem, ker imajo zelo slabo in-ventflaeijo. Je namreč tako alab zrak v rovih, da v več prostorih noče goreti olje in tako rabijo po-največ takoimenovane "eorbidc" svetilke (acetilcnke). Državni nadzornik premogovih rovov je »reveč popustljiv napram drufcbi. V glavnem državna zbornica sploh premalo gleda na premo-earske razmere za časa zborovanja, to je — takrat, ko ae kujejo zakoni. Delali sodrugi! Dokler ne borno volili može v državno zakonodajo iz svoje »rede, oziroma take, ki so jim znane delavske razmere in krivice, ki ae nam go de, toliko časa bode treba zdiho-vati pod jarmom raznih družb in drugih koristolovcev. Zato se pa združujmo v strokovne in go^>o-darske organizacije. Vadimo svto«-je možgane misliti: ne pa prodajati svojega prepričanja za kozarec pive, sli pa zgubiti ravnotež je, če ti kdo pove par sladkih ali pa inalo več trdih, po domaČe rečeno: ako zroji nad teboj. Poslu-šajrao druge, toda v vseh slučajih rabimo le svoj razum. Vsi irasmo razum in prosto voljo, zakaj torej postati duševni suženj drugega, nam po podobi to sestavi enakega bitja!! . . . O ženitouanjskih in ljubezenskih zadevah pa za "sedaj nimam kaj posebnega poročati. Jaz letos še nisem zaljilbljen, vsaj tako ne, da bi imela kaka mlada potomka Eve s tem sitnoati, oziroma vedela kaj o moji ljubeznj. Doživel sem že preveč porazov; v «ploš-nem pa tudi ni tako lahko priti do blestečega imena: "zaljubljen" . . . No, — pa to se že da napraviti. Da bi se ljubezen tudi vračala — tega pa še nisem doči-vel. Sicer se to nekam neverjetno| sliši; pa je vendarle res, kajti to stvar sem povzel iz svojega za sobnega zapiska, ki vsebuje same fakte. Da pa iz svojega zapisnika še kaj več skrivnosti ne rzdam, sem se namenil, da zaključim te dolgovezne otrobe na čast svoji utrujenosti in zaspanosti. Pozdravljajoč in klanjajoč se na vse strani ostajam vaš udani I Fran S. Tauehar Delavci v Minnesoti! Vzemite vsi v znanje in si zapomnite, da pride novi odškodninski zakon v veljavo s 1. julijem t. 1. Zakon zatrteva, da se zglasi ponesrečenec vsaj «v 30 ih dnelh j>o poškodbi pri mestnem tajniku in poroča tam vse podatke o nezgodi. Zakaj John to poletje ne nosi slamnika? Bit sera ravno na potu si kupiti slamnik in srečam kolega Johna "Kam pa ti greš!" me vpraša "Namenjen sem si poiskati trgovino, kjer bi dobil en slamnfc za me." "Težko bode kaj, jaz sem «i moral kupiti za enkrat klobuk. Obiskal sem šest trgovin, kjer sem upal dobiti slamnik z TViion Label, a zaman. Ker pa skebske-ga blaga ne maram nositi, seth slednjič ta-le klobuk kupil TTpam, da bodo prihodnjo spomlad tudi slamniki dobiti!" "Kakor vidim, ga tudi jai ne bom našel. Prihranim «i trud in ostanem tudi v klobuku." Žalostno je, da v tako velikem mestu, kakor je Pittsburg ne moreš dobiti slamnika z "TTmon La bel". Vzrok je mlačnost delavst ra. Delavci, pomemajte enaka od ločna postoparfpi op kmalu pride čas. ko bomo povTO t lahkoto do bili unijske izdelke — tudi slam nike, — . B. N. Dslavci ustvarjajo bogastvo Kapitalisti pa zapravljajo bogas tvo. ■ tovarni, kjer sem delala in kjer tudi vsakdo dobi delo, kdor hoče, sem se prepričala, v kakšnih razmerah se mora delati. Bilo je v tovarni za bonbone, Bunte Bros. Dela se9 in % ur na dan. Možki in ženske delajo za zelo sramotno plačo in sicer možki za $9 do $10, žeuske za $6—$7 tedensko. Tu Wsst Mineral, Kana. Marsikateri dopisnik opiše naj. prej kraj in naselbino. Jaz to opu-stim, ker je naselbina že marsikomu znana. Manj so znaua nazad* njaštva tukajšnjih uekaternikov. Tu imamo še ljudi, ki misijo, da so izobraženi a sega njih izobrazba še za 500 let nazaj—v srednji Ely, Minn. SporoČti hočem nekaj novic!— V rudnikih se dela še precej do-»ro. Plača za 8urno delo v jami je od $2.40 do $2.85 na dan. Žalostno, a gotovo je, da prihajajo nekateri delavci poprej na prostor, kakor je treba—. To delajo samo zato, da so od "bossov" pob vajeni, češ, kako so pridni. Kar nočejo pripoznati, da jim ni potreba »oditi poprej v jamo, predno pride njih čas. ltaditega so še oni de-avci, ki se drže pravega časa, zmirjani od bossa, češ, da so lenu-li. Vse to je zavoljo podrepni-kov. Ali ne vidite, da s tem škodujete svojim tovarišem — sodelavcem!! • Veliko zanimanje je pri nas za združitev vseh naprednih jednot in zvez v eno samo — močno zvezo. Uganka je samo, kako priti do združenja. Nekateri pravijo, da bomo morali pri svobodomiselnih jediiotah in zvezah nekoliko odje-njati od socijalizma. Mi socijalisti pa trdimo, naj oni odnehajo od klerikalizma. Potem smo gotovo združeni, saj smo vsi delavci, — sužnji kapitalstov-^-bodisi v enem ali drugem poklicu. Jednote.in zveze nimajo med seboj tudi J. S. K. J. ne. — Ako ima ena jednota večjo mošnjo, ima pa starejše in že bolj onemogle člane, ki bodo kmalu podlegli smrti. Mlajše jed-note in zveze pa imajo še dostr mladih moči — ali članov, tako, da bo združenje gotovo uspešno. Tukaj se bo pokazalo, kaj vse za-raoremo storiti v slogi — ne glede na prepričanja posameznih. V skupni zvezi bo izostalo vprašanje, kaj si in kaj nisi —. s Gotovo bodo Kranjci, a la So-jar in Pollak rekli, da smo se v drugo vero zapisali, ker smo se združili in se skupno podpiramo, — brez onih, ki želijo, naj se vsak za se pokori, si vsak sam pomaga. Superintendent—župan Trezona se dobro postavi. Začeli smo se mu odkrivati. Njegovi policaji znajo dobro loviti. Posebno pozornost imajo na tiste, ki so zoper ateta Trezoneta. • . Za Slovenski Dom naznanjam vsem tistim, ki ste kaj prostovoljno darovali, da je ves tisti denar naložen v "First State Bank "-i. Mr. Fr. Virant je blagajnik za Dom. SI. Dom smo mislili sezidati prav na hitro; še to leto. To ne gre tako hitro. Najprej mora biti v to potrebni denar tu. Anrorskim sodrugora čestitam o sprevodu pokojnega sodruga Antona &erjak-a. Bili ste neustrašeni od strani Pollak-a in njegovih privržencev, saj vem, da jih je tudi na Aurori dosti. Bodi blag spomin sodrugu Ser jaku! H soc. pozdravom! J. Teran. kar mrgoli priganjačev. Najhujši vek. Naj omenim slučsj, ki se js je nadzornik, ki je sorodnik Bun- dogodil tu 3. in 4. junija t. 1, Dne te bratov. Ta teka sera ter tja, od 3. junija se je vstrelil tu ob 4ih stroja do stroja, od skupine do posaraeznika-delavca, oziroma delavke—ter vpije, kot bi ponorel. Ljudje se kar tresejo pred njim. Nihče ne sme spregovoriti besedice. Človeku se zdi, kakor bi bil v ječi. Kdor hoče v takih razmerah delati, mora pozabiti, da je človek, Tu delajo ljudje raznih narodnosti : Italijani, Grki, Ogri, Po- pop, neki z premogar, imenom Frank Matelko, Ta je bil član A. S. B. P. D. št. 4. Mineral. Mislim, da je nepotrebno opisovati, kaj ga je dovedlo do aaraomora. To si vsak razredno zaveden delavec lahko sam predstavlja. Frank Ma-telko je pripadal torej zgoraj o-inenjenemu društvu. To bi rau moralo prirediti dostojen pogreb, Ijaki in veliko ogrskih Slovencev kar storji vsakemu drugemu svo-in Slovenk. Ti zadnji ho postali jemu članu. prava molzna kravica velikomest- Pravila ne predpisujejo ničesar nerau župniku čikaškerau. Ta je posebnega o nasilni ali o naravni zdaj zopet priredil velik lov na smrti članov, dolarje. Naredil je celo tarif, koli- Nobenega razločka ni, kako na-ko mora kdo darovati. Kako pa stane smrt. Društvo mora vsakega se hoče ta degenerirana izdajal- člana v vsakem slučaju dostojno ska duša norčevati v svojih sauji skih bukvah nad inteligentnimi delavci, ko piše: "Nekateri ljudje so hodili po par let v šolo in berejo vsaki dan časopise, ter se imajo za grozno učene in izobražene. Zato pravijo v svoji domišljavosti, spremiti k zadnjemu počitku. Tukajšnje društvo tega ni storilo. Kdo je temu kriv! Lahko razumemo, da so to nekateri kričeči klečeplazci, ki inajo še vedno pri nekaterih nezavednih ljudeh prvo besedo. Tudi zdaj se da so za vero preučeni!" Tako sli- je zgodilo, kakor so ti hoteli, šite govoriti o delavcu, ki cel dan Skoro vsak, — nekoliko zave- prebije v delavnicah in cel dan den človek — se je zgražal nad ta- vihti svoje orodje rokodelsko, ter kirn postopanjem nekaterih čla- Lorain, O. V nedeljo, dne 22. m. m., je pri redil slov. soc. klub štv. 85 svoj piknik. Na piknik je prišlo večje število sodrugov iz Clevelanda Sodrug Gradisher in Kunnarič sta ^pvorila o dlevaskemu položaju in soc. stranki. Oba govornika sta govorila svrno in prisotni so oba govora pazljivo poslušali. Piknik je dosegel popolen uspeh iz moral nega, kakor tudi s finančnega ozira. Smolo je imel le sodr. Geo. Pctkovšek, tajnik soc. kluba. Ravno na ta dan v nedeljo dopoldne ga je obiskala gospa štorklja, ter rau je za spomin pustila čvrstega dečka. Sod. Petkovšeka je ta o bisk iznenadil, to tem bolj, ker se je jako zanimal in deloval za popoldanski piknik. K^r je še mlad in ne pozna strahu, je z veseljem pozdravil novodošleca. ošiljam naročnino za sedem novih naročniko»vy; ki so pristopili v nase bojniv vrste. Želel bi, da dobi "ProAetarec" vedno več novih naročnikov, saj je on najodločnejši list, ki »e bori proti našemu «ovratniku kapitalizmu. Apeliram na vse sodr. našega kluba, naj delujejo in agitirajo zanj tako doBgo, da bo sleherni Slovenee v naših naselbinah naročen nanj. Ako bo več naročnikom na list, bo tudi ldlnb dobil več članov. V nedeljo, 22. junija smo imeli klubovo sejo. Obiskali »o nas trije sodrugi iz La Salle, namreč; V. Obit, M. in Karol Stroben. Hvaležni smo jim za njih trud in tudi za nauke, ki so nam jih dsli. S soc. poosfrarvocn! M. Omer/a . ... ».J ' A PKOLlfABlC ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA UsUMvljana dn« 14. av««aui 1MB. laterporirana M- »pni« 11 v dri«vi Pran * Sedež: Conemaugh, Pa. GUAVNI URADNIKI: Predsednik: FKAN PAVDOVÖlC, bo* 705, Conemaugh, Pn. Podpredsednik: JOSIP ZOBKO, B. F. D. 3, box 91|a, Weit Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pn. Pomoini tajnik: IVAN PBOSTOB, box 120, import, Pn. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: JOSIP HARINČlC, 3536 E. 80 St., Clevelnnd, Ohio. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemnugh, Pn. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemnuih, Pn. • FBAN TOMAZiC, 2. nndtornik, box Tolleeton, Ind. NIKOLAJ POVÄE, 3. nadz., 1 Crnib «t., Numrey Hill. N. 8. Pitteburg, Pn. POROTNIKI: IVAN OOBÖBK, 1. porotnik, box 2121, West Mineral, Kansns. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, box 187, Conemaugh, Pa. # « ALOJZU KARLINGEB, 3. porotnik, box 87 Oirard, Kansas. VRHOVNI ZDRAVNIK. S. A. E. BRALLIEB, Oreeve »t.; Conemaugh, Pn. Uradno glasilo: PROLETAREC. Cenjena druŠtvn, oziroma njih uradniki, »o uljudno proieni, pošiljati vse dopiae in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikognr drugegn. Denar naj ae pošilja glasom pravil, edine potom Poštnih; Ezpresnih; ali Bančnih denarnih nnkaznic, niknkor pn ne potom privntnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj t« nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, dn se v prihodnje popravi. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. Conemaugh, Pn., dne 23. junijn 1913. Mesečninn za mesec julij 1913 znaša za prvi in drugi oddelek po $1.25, zn tretji oddelek po 75e, ter zn otroški oddelek po 15c. Z dnem 1. jplijem nastopijo novi glavni odborniki, kateriih naslovi so navedeni zgoraj. Vsa društva in člane se tornj opozarja, da se v vseh zvezinih zadevah obračajo na iate. Uradnike krajevnih društev se posebno še opozarja na način pošiljnnja denarja; kajti glaRom novih pravil se ima ves denar pošiljati glavnemu tajniku, toraj ne več glavnemu blagajniku, kot do sedaj. Denar mora biti poslan potom poštne nakaznice (Post Office Money Order), bančne nakaznice (Bank Draft), ali pa ezpresne uakazniee (Express Money Order), ker ae privatni čeki ne smejo »prejemati. Prejel sem par prašanj, a ko se bode še v naprej lahko plačevalo s čeki, ter tem potom naznanjam, da je to proti pra vilom, a omenim, da kedor ima na banki kaj denarja, bodisi na čekovni ali hrn nilni račun, dobi od iate banke na željo "Bank Draft" običajno brezplačno, ter toraj ne bode dotično društvo prav nič obteženo z dodatnimi stroški, kot omenjeni aobrat navaja. Drugi sobrat omenja, da je za njega plačevanje, oz. pošiljanje denarja vedno priliine je potom navadnega čeka, ker ima potem v svoji čekovni knjigi vpisano, kedaj in koliko je poslal. To je sicer res, a moramo vpoštevnti, dn glnvni tajnik glaoom pravil privatnih čekov niti prejemati ne ame. Ako pn napišete svoj ček, ga nesite na banko, ter zamenjajte za bančni draft. Pri vseh pošiljanjih zahtevajte, da se na nakaznieo za piše razum imena tudi nnziv kot n. pr.: PAY TO THE ORDER OF LOUIS BAVDEK, SECRETARY, S. D. P. Z. stim društvam, katera pošiljajo denar potom poštnih nakaznic, bode glavni tajnik poslal tiskane položnice, na katero bode treba zapisati samo še vsoto, ter predložiti v poštnem uradu z denarjem vred v dosego poštne nnknznice. Istočasno, ko pošlje društvo eno mesečno poročilo z denarjem vred tajniku zveze, mora potlati 1 poročilo tudi blagajniku, da ima tako tudi glavni blagajnik poročilo zakaj in koliko je bilo poslnnegn, , Upnm, dn bodo uradniki krajevnih društev upoštevali gornje pojasnilo, ter tako olajšali poslovanje med društvi in glnvnim uradom. S sobrat ski m pozdravom, VILJEM SITTER, tajnik 8. D. P. Z. PRBMHMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH. Pristopili člani ln članice k društvu: Blpritelj, štev. 1. — Hiromašic Mihael, c. At. 3831, Siromašie Marija, c. ¿t. 3852, ¿lavi« Ivan, c. št. 3924, Oliha Fran, c. št. 3597, Jerovšek Fran, c. št. 4012, vsi v prvi oddelek; Krebelj Marija, e. št. 3S95, Krebelj Anton, c. št. 3894, Krebelj Matija, c. št. 3983, v otr. oddelek. Pomočnik, štev. 2. — Zeleznik Jožef, c. št. 3887, Gorenc Alojzij, c. št. 3953, Virant Anton, c. št. 3934, Tom son Jožef c. št. 3955, vsi v prvi oddelek. Znvedni Slovenec, štev. 4. — Franc Bajt, c. št. 3848, Stupič Jakob, c. št. 3925. oba v prvi oddelek. Avstrija, štev. 5. — Zakšek Ivan, c. št. 3*49. Turk Alojzija, c. št. 3833. Pire Mihael, e. št. 3854. Ribič Marija, c. št. 3973. Prah Franc, e. št. 3974. vsi v prvi oddelek. Pržič Mato c. št. 3937. v drugi oddelek. Turk Matija, e. št. 3855. Sa-badin Mihael, e. št. 3938. oba v oddelek otročji. Edinost, štev. 7. — Mladenič Vinko, c. st. 3780. Zatezalo Milica, c. št. 3852. oba v prv oddeleš. Htrajanar Martin, e. Št. 4011 v dragi oddelek. Planinski Raj, štev. 8. — Korjan Jožef, c. št. 3856. Selau Mihael, c. «t. 3867. Osterman Anton, e. št. 3872. Bergant Luka, e. št. 3911 vsi v prvi oddelek. Zavedni Štajerc, štev. 9. — Bait Anton, e. št. 3874. Jnnkovič Alojzij, c. št. 4022. oba v prvi oddelek. Jasna Poljana, štev. 10. — Zevnik Johan, p. št„ 3425. v j\rvi oddelek. Zarja Svodobode, štev. 1. — Ueršič Josip. c. *tk 3876. Ileišič Marija c. št. 3877. Strle Marija, c. št. 3879. Samec Marija, c. št. 3890. .Ternejčič Julijana, e. št. 3983. Dolez Ana, e. št. 3884. vsi v prvi oddelek. Naglič Frank, c. št. 3878. Strle Ivan. c. št. 3880. oba i otročji oddelek.-, Moj Dom, štev. 14. — Menart Alojzij, c. št. 3884. Sajko Lovrenc, e. št. 4003 oba v prvi oddelek. ✓ Slovan, štev 15 — Verbič Anton. e. št. 3857. Kolan Frank. e. št. 3986 oba v prvi oddelek. Zvon, štev. 18. — Satler Ana, c. št. 3*34. v prvi oddelek. V Nada, štev. 20/— Vargo Ivan. c. št. 3975. v prvi oddelek. u0kol, štev. 21. — Gustarin Ivan. c. št. 3774. Mnrtinšek Anton, c. št. 3873. oba v p>vi oddelek. Od bo)n do Zmage, št. 22. —■ Žakel Alojzij, c. št. 3869. Orane Ivan, e. št. 3870. Fabjarftič Mihael, c. št. 4009. vsi v prvi oddelek. SlovenskPftiratje. št. 23. — Endris Martin, e. št. 3977. Maroška Viljem, c. št. 3978. Mleku* Anton, c. št. 3980. Kenda Matija, c. št. 3981. Bažič Luka, c. št. 4015. fteučtt Andrej, e. št. 4016. Pajntar Anton, e št. 4017. vsi v prvi oddelek. Mlekuž Anton, e. št. 3979 v prvi oddelek. Ilirija, it. 24. — Obranovič Jurij, e. št? 3883. v prvi oddelek. Delavec, »t. 25. — Kavčič Anto-n, e. it. 3922. Bernard Andrej, c. št. 3923. Semič Maka, e. št. 3987. vsi v prvi oddelek. Porentš Pavel, c. Št. 3964. v drugi oddelek. Jutranja Zarja, ša. 29. — Verhove Alojzi ja, c. št. 3889. Dolez Frsnc, c. št. 898*. ob» v prvi oddelek. Trpin, štev. 30. — Stranimcier Urban, e. št. 3909. Koluša Jožef, c. št. 3910. Fntar Anton, e. št. 3921. Zidar .Tolef, e. »t. 3993 vsi v prvi oddelek. Sloga. štev. 31. — Malovač Anton, e. št. 4004. Grl Martin, c. št. 4005 Udo-vl# van, e. »t. 4006. vsi v prvi oddelek. , Zeleai Vrt, štev. 32. — Zupančič vaon. e. »t. 3735. v drugi oddelek. Slovenaka Zastava, štev. 33. — Radar Jožef. e. št. 386«. Majdi' Marija, e. It. 3903 oba v prvi oddelek. Edinoat, štev. 34. — Jelovčan Jožef, e. št. 8881. v otrčji oddelek. Planinski nj, »tev. 8«. — Bombač Anton, e. It. 3902 Aešek Fran«, e. »t. 3905. Panl vana, e. It. 3957 vsi v prvi oddelek. Z druži tel j, štev. 36. — Glel Franjo, e. It. 3939. Pavčič Ivan, e. It. 3940. oba ▼ prvi oddelek. Reže* Zofija, e. št. 3850. Keverinac Nikola, e. »t. 3927. Reve-rime Tvnn, «. It. 3928. v otr. oddelek. Ljubljana, štev. 37 — Hrbljnn Jožef, c. it. 40(0. v prvi oddelek. Perae Jernej, e. it. 4001. v drugi oddelek. Dobri bratje, štev. 38. — Pavčič Iran, c. it. 4013. Mestnik Krlstijnn, e. it. 4014. oba V prvi oddelek. Bende Marija, e. it. 3793. v otročji oddelek. Orel, štev. 40. — Likar Jnkob, e. it. 8890 Bepovi Josip, e. it. 3945. Me reln Peter, e. it. 3946. Jakoš Josip, e. it. »947 vsi v prvi oddelek. Jutranja Zora, itev. 41. — Lindič Anton, e. it. 3912. Hubič Jnkob, e. it. 3913. Perhnvee Alojzij, e. it. 3914. vsi v prvi oddelek. Triglnv, itev. 44. — Delost Jožef, e. it- 3918, Pavlovič Paul, e. it. 3919. SI-ve Frank, e. it. 3920. vsi v prvi oddelek. Mirni Dom, itev. 45. — Matiljan Anton, c. it. 3944. v prvi oddelek. Oievelandske Slovenke, itev. 49. — VHitfaj Antonija, e. it. 3808. v prvi oddelek. Planinska Vijolica, štev. 53. — Matko Jožef, c. it. 3929. Dolgan Anton, e it. 3932. Kotnr Luka, c. it. 3933. Čepirlo Ivan, c. it. 3934. 2nidariič Jožef, e. it. 3935. Čepirlo Jožef e. it. 3936 vsi v prvi oddelek. Vrh Planin, itev. 55. — Kuklig Jožef, c. it.. 3901. Vnlenčič Anton, c. it. 3956. obn v prvi oddelek. Skala, it. 56. — Str«kl Jožef, e. it. 3794. Bočter Ivan, c. it. 3982. Giuiončič Alfons, c. it. 3985. Setina Ivan, e. it. 4018. Kuavs Alojzij, c. it. 4019. v»i v prvi oddelek. Rudar, itev. 58. — Iiašelj Ivan, e. it. 1952. v prvi oddelek. Sloveuski Fantje, itev. 59. — Oneček Fran«, e. it. 3814. Vlahinja Gabrijel, c. it. 3817. Kopjar Franc, e. it. 3892. v prvi oddelek. Moonrunski Trpin, itev. 60. — Jager Jakob, e. it. 3926. Svete Anton, c. št. 4007. oba v prvi oddelek. Napredui Slovenci, Itev. 61. — Rajkovič Gregor, c. it. 3904. Hovart Mike, e. it. 3915 oba v prvi oddelek. Slovenke Sokolice, itev. 62. — Marija Lukek, c. št. 3906. Cerar Ana, e. št. 3907. Okoren Frančiška, c. št. 3908. GajšekBozalija, c. št. 3965. Breceluiik Fran čiika, c. it. 3966. Šetinc Ana, c. št. 3967. Lauše Frančiška, e. št. 3968. Lubi Mv rija, c. št. 4008. vse v prvi oddelek. Adamič in Lunder, itev. 63. — Kuznies Ivan, e. it. 3930. Kocjančič Marija e. št., 3951. Grum Terezija e. it. 4020 vsi v prvi oddelek. Bratoljub, štev. 64. — Jeraj Franc, c. It. 3917. Potiaek Alojzij, e. it. 3958. Klnsin Simon, c. št. 3959. Dolenc Jožef c. št. 3960. Lončnrič Vincenc, c. It. 3961. vsi v prvi oddelek, c. it. 3897. obn v prvi oddelek. Narodna Sloga, štev. 67, — Kropeč Franc, e. it. 3933. Degmečič Anton, Združeni Balkan, štev. 88. — Kolenc Anton, e. št. 3886. Obradovič Mile, c. št. 3967. v prvi oddelek, ftmale Ivan, c. št. 3888. Mraulak Martin, c. št. 3885. v drugi oddelek. Balkan, itev. «9. — Barba Franc, e. it. 3800. Božič Andrej, c. It. 3891. Garlovič Jožef, c. št. 3997 Hlep Karolina, e. št. 3998.Kante Andrej, c. št. 3996. vsi v prvi oddelek. Zvesti Bratje, štev. 70 — Ravački Dominik, c. št. 4010. v prvi oddelek. Delavec Naprej, štev. 71. — Seppich Nino, c. št. 3898. Mohorovič Frane, o. št. 3899. v jrvi oddelek. Wlah Olga, e. št. 3991. Wlah Iran c. it. 3992. v oddelek. Kose i uz ko. štev. 72. — Kwarnv Jožef, e. št. 3858. Hzvmon Jockneki, e. št. 3895. Jakubiec Mihael, e. št. 3860. Jachnieki John, c. št. 3861. Foltyniak Jan, * št. 3862. Dutka Wladyswat, c. št. 3863. Bialek Jožef, e. št. 3941. Krupsiski Frank, e. št. 3942. Janota Jan, c. št. 39*9 Kubonv Peter, e. št. 3990 vsi v prvi oddelek. Pod Triglavom, štev. 73. — Hafner Alojzij, c. št. 3900. Sabee Jernej, c. št. 3969. Klemene Franc, c. 3970. Berila Ivan, e. št. 3971. Skoran Paul, c. št. 3972. vai v prvi oddelek. Kranjski Prijatelj, štev. 74. — Rus Anton, e. št. 3871. v prvi oddelek. SUSPENDIRANI ČLANI (ICE) v ME«ECU MAJU, PRI DRUŠTVU Boritelj, štev. 1. — Fink Fr., c. št. 12. Zajec Fr., c. št. 1212. Pajk Alojzi, c. št. 1305 Groznik Anton, c. št. 1825. Pap Toni, c. št. 1826. Vindiš Geo. c. |t. 2678. Vindiš Marija, e. it. 2679. Klančar Geo. e. št. 3668. Perko Frane, c. št. 29. Perko Ivana, e. it. 2523. Avstrija, itev. 5. — Zemljak Franc, c. it. 167. Jedinost, itev. 7. — Klobučar Ivan, e. št. 3009. Vučalič Valentin, c. št. 2919. Vrabec Štefan, c. št. 3379. Vučalič Rade. e. it. 347)1. Danica, štev. 12. — Koinovčnr Martin, e. it. 2119. Stanislavek Josip, c. it. 1702. Pačuh Josip, e. It. 2392. Volaaiiek Frank, e. It. 2859. Malija Nikola. e. It. 3033. Božueki Karol, e. it. 3757. Jereb Frank c. it. 661. Večernica, itev. 13. — Obreza Frank, e. št 3103. Moj Dom, itev. 14. — Briški Martin, c. it. 3021. Nada, štev.. 20. —- Gore Jože£, e. it. 2880. Ustar Ivan, e. št. 2451. Slovenski Bratje, štev. 23. — 8kube Alojz, e. št. 1649. Frajgenšcert Josip, c. It. 2470. Boštjančič Ivan, c. št. 3089. Černe Anton, e. it. 3151. Zidnr Mntevi, c. št. 3152. Straž Frank, e. št. 1153. Božič Ivan, e. it. 2986. Brataničert Ivan, c. št. 3093. Frtuna Frank, e. It. 3149. Urbar Frank, e. it. 1052. Kogovlek Knrol, c. št. 3456. Korele Ivan, c. it. 2155. Miroljub, itev. 27. — Mastnak Mih., e. št. 792. Plestenjak Fr., e. št. 2607. Habsburški Hinovi, štev. 28. — Tušek Alojzij, e. št. 3*27. Trpin, štev. 30. — Mauzer Ivan. c. št. 1713. Sloga. štev. 31. — Sajn Valentin, c. št. "936. Logar Ivnn, c. št. 1583. 8okol, štev. 39. — Jurači Mih#el, e. št. 3734. Orel, štev. 40. — Zeliger Marija, e. št. 3660. ranjc Jakob, c. št. 1369. Ze linger Josip. e. št. 3661. Jutranja Zvezda, štev. 41. — Novak Frank, e. St. 1808. Miklavž Anton. c. it. 1753. Novak Ivan, e. št. 2970. Čelhar .Josip, c. št. 3244. Bradač Josip, c. št. 3691. Mladi Slovenci, štev. 42. — Žitnik Joief, c št. 1797. Turar Frank, c. št. 1904. Triglav, štev. 44. — Petek John, e. št. 1817. Clevelandske .Slovenke, štev. 49. — Miklavš Frančiška, c. št. 2091. Kaste-lec Frančiška, c. št. 2167. Tekavčič Frančiška, c. št. 2166. Mav «ar Kati, e. št. 2163. Marinčič Marija, c. št. 2432. Kastelc Ivana, c. št. 2512. Prčun Frančiška, c. št. 2857. Gorišk Uršula, c. št. 8085. Plut Hplena, c. fit. 3311. Rangun Marija, c. št. 3496 Oblak Lucija, c. št. 3501. PapeS Marija, c. St. 3499. Beve Frančiška, c. št. 3500. Oblak Neža, c. št 3495. Planinska Vijolica, štev. 53. — Preda nič Martin, e. št. 3624. Žnidaršič Matija. c. It. 2238. Batilta Jožef, c. it. 2237. Napredni Slovenci. Itev. 61. — Smijanac Rado, c. št. 3515. T*azič Štefan. <•• št. 3277. Katečič Pajo. e. št. 3064. Slovenske Sokolice, štev. 62. — Črne Frančiška, c. št. 2803. PikŠ Marija, c. št. 2806. Sega Marija, e. št. 2810. Žagar Neža, e. št. 3207. Bratje Trdno Stojmo, štev. 65. — Zgone Frank, e. ¿t. 386. Lahainar Ivan cr it. 3225. / f ^ -ČRTANI ČLANI(CE) V MESECU MAJU PRI DRUŠTVU. • Avstrija, itev. 5. — Sušteršič Jožef, c. št. 167. Združeni Slovenci, štev. 19. — Aubelino Franc, e. št. 1998. Slovenski Bratje, štev. 23. — Zidar Marjeta, c. št. 2.165. Hiti Jožef. c. št 325«. Sterle Alojz, e. it. 2568. Ilirija, štev. 24. — Bakič Lo., c. it. 1533 Delavec, štev. 25. — Oblak Alojz, c. št. 2618. Trpin, Itev. 30. — Turšič Alojz, c. št. 1311. Slovenska Zastava, štev. 32. — Kaus Aiton, e. It. 1031. Združi tel j, štev. 36. — Lukanič Štefan, c. št. 3318. Mihael Bnsar, c. št. 2754 Jutranja Zvezda, Itev. 41. — Glivar Frank, e. št. 3687. Spalar Ivan c. it. 3395. Clevelandske fllovenke, Itev. 49. Urigelj Alojzija, c. št. 369*vMaver Marija c. It. 2511. ' Planinska Vijolica, *t*v> 53. — Debevc Andrej, e. It. 3126. Moonruaki Trpin, itev. 60. — Sink Ivan. e. It. 729. OD8TUPILI ČLANI(CE) V MESECU MAJU OD DRUŠTVA: Bratstvo, itev. 16. — Brandel Simon, e. It. 1635. Delavee, Itev. 25. — Eržen Ivan, e. It, 2149. Slovenski Bratje, štev. 47. Babič Ivnn, e. It. 1856. Čaven, Itev. 57. — Kočevar Anton, c. It. 3524. Novak Matevž, c. št. 2592 Napredni Slovenci, štev. 61. — Leakover Frank, e. It. 2784. ZOPET SPREJETT V DRUftTVO: Boritelj, Itev. 1. — Fele Tom, e. It. 12«. Zavedni Atajere, Itajere, itev. 9. — Uran kar Ralp. c. It. 3498. Urankar Pe-ter, e. it. 2496. Povle Mike, e. it. 3728. Danica. Itev. 12.--Rozmeva Frank, c. »t. 148. Slovenski Bratje, štev, 23. — Flfolt Iva«, e. ll. 618. .Teretina Franc, e. It 2983. žavbi Josip, e. ft. 2982. Delavec. Itev. 25. — ftlfer Fran*, e. it. 1698. Hafner Jernej, e. It. 780. Slovenska Zastava, Itev. 33. — Kot van, e. it. 1083. «tucin Frane, e. It 1041. Kukovlč Knrol, e. it. 1916. Dobri Bratje, 88. — Zaje Frank, e. it. 3002. Bličič Alojiij, e. it. 8164. Jutranja Zvezdn, itev. 41. — Usnik Ivnn, e. it. 3689. Boben Ivnn, e. it. 3588. Mladi Slovenci, itev. 42. — Klndnik Ivnn, e. it. 3705. Slovenski Bratje, štev. 47. — Malijurek Joeip, e. It. 2944. Clevelnndske Slovenke, itev. 49. — Godec Marija, e. it. 2672. Prhne Marijn, c. it. 2077. »imončič Jo«, e. it. 2079. Ačinkovec Marija, e. it. 2377. Gregorčič Te-režija, e. It. 3696. Moonrunski Trpin, itev. 60. — nnvs Alojzij, c. it. 2ff77. Slovenske Sokolice, itev. 62. — Bačink Marija, e. it. 3115. Dimnik Marijn, c. št. 3183. Peterlin Marija, c. It. 2890. Gorenje Ana, e. it. 3015. Kaviek Ma rija, e. it. 3013. Smok Marija, e. it. 2805. PRESTOPU ČLANI(CE) V MESECU MAJU. Od dr. Zarja Svobode, itev. 11. — Jakob Korošec, c. it. 3465 k dr. Avstrija. itev. 5 . Od dr. Slovan, itev. 15. — Brezovar Emil, c. it. 3373 k dr. Planinnki Raj, itev. 8. Od dr. Kari Učekar, itev. 54. Drstveniek Jožef e. it. 2779. k dr. Zavedni Stajere štev. 9. • Od dr. Bratje trdno «tojino, Itev. 65. — Sinkovič Frančiška, e. it. 3424. iSnkovič Martin, c. it. 691. k dr. Danica, itev. 12. Od dr. Adamič in Lunder, Itev. 63. — Hvala Jožef, e. It. 2868, k dr. Smar-niča itev. 26 * Od dr. Delavee, itev. 25. — Wchnewsky Val. e. it. 798. k dr. Miroljub, It. 27 Od dr. Slov. Fantje, štev. 59. Kirkec Frank, e it. 3813 k dr. Dobri Bratje, itev. 38. Od. dr. Napredni Slpventi, štev. 61. Prapotnik Frane, e. it. 1961 k dr. S!ovenxki Mladeniči, itev. 48. Od dr. Slovenski Bratje, itev. 23.*— Bečaj Mihael, c. It. 981 k dr. Karol Učekar, itev. 54. Žavbi Josip, c. It. 2982 k dr. Skala, itev. 56. Od dr. Orel, itev. 40. — Koželj Vincenc, c. it. 1684. k dr. Skala, itev. 56. Od dr. Južni preiuogar, itev. 46. — Kastran Anton, e št. 1838 k dr. Zdru ieni Balkan, štev. 68. Od dr. Babfcburški Sinovi, štev. 28. — Hendrik Frank, e. It. 2940. Frank Jakob, c. it. 804. Frank Julija, c. it. 2062. Frank Hedvika, e. it. 2939. Jeran Terezija, e. št. 294. Jedan Anton, e, št. 2821. Jankovič Ivan, c. it. 1749 vsi k dr. Poti Triglavom, itev. 73. Viljem Sitter, tajnik. RAZŽALJENJE VELIČANSTVA Znano je, da je v Avstriji huda konfiskacijaka samovoljnost nad vsem, karkoli zineš o gospodih nadvojvodih. Stvar je v Avstriji že tem grsa, ker imajo le enega cesarja, ampak strašno mnogo nadvojvodov — wem «padajo zraven tudi vsi mrtvi *4člani" cesarske rodovinfi in ker pri cesarju kvečjemu njegova nolitična dejanja izzovejo opazke, doeim dajejo nadvojvode javnosti tudi sicer posla. Do kakšne nezmiselne sme-šnosti »e je povzpelo zloglasno kršenje posebne snoštljivosti, se razodeva dovolj jasno iz dejstva, da je v Avstriji prepovedano govoriti ali pisati, da se je kron-princ Rudolf končal s samokresom. Dasi je to resnično in je svoj Čas tudi uradni list snoročil, pa je vendar po dvajsetih letih izza tega nesrečnega dogodka z avtomatsko gotovostjo konfisciran vsak časopis, ki le namigne na ta samomor. Ali se «ne sporočiti, da je član cesarske rodbine bolan? V gotovem pogledu je celo to dvomljivo, vsaj določene bolezni ^umobolnost ali spolne bolezni) so izvzete. Da je bil ta ali oni pokojni vladar umobolen, ali ta ali oni nadvojvoda Npolno bolan, se ne ume izreči: oboje je bilo že zaplenjeno. Da ni nihče varen pred obdolžit vijo, da se je pregreši zoper posebno spoštljivost, kaže pikantna okoliščina, da so bile zaplenjene celo škofove opazke. Škof v Stolnem Helem gradu. dr. Otokar Pro-chazka, si je bil dovolil o neči-mernem početju nadvojvodinje Avguste lis shodu socialne misijonske družbe nasledje opazke: Socialno delo se da vršiti le z re-snobo. in Kinešno je. če se socialno delo opravlja iz model Za soeialno delovanje je treba resno-be in navdušenja, ne pa modnih dražil. Tista nadvojvodinja. ki obiskuje bolnice, naj bi ne mislila na to, da se čim večji butoni les-kečejo v njenih ušesih, da čim večja nojeva peresa kinčajo njen klobuk in da imajo njena židana oblačil« £im čudovitejši frou — frou, temveč v navadno platno naj bi se oblekla, kar bi mnogo bolj ustrezalo slog-u m okolici. Škof je imel prav: Ce nastopi nadvojvodinja v javnosti, mora s tem Računati, da se njen nastop presoja. Kaj še. škof je bil zaplenjen, seveda ne v Budimpešti, le na Dunaju (v "Neues Wiener, Va prihodnji večer ob 6. preden Tagblatt"). i pojdem v„ gledališče na predstavo, tleh. "Eh, to je dogodek! Cesarska visokost na tleh! sem vzkliknila, sklenila roke od začudenja in pristopila k njemu smeje. "Pr«d Vami ¡bi neprenehoma z največjim veseljem klečal," je odgovoril princ z elegantnim salutom. Nato sem izvedela, da je sobarici, presenečeni nad nepričakovanim prihodom visokega gospoda padel stekleni cilinder iz rok, ki ga je hotela ravno osnaži-ti in da je princ, v svesti »i svoje krivde pomagal pobirati Črepinje. Tako se je prav veselo začelo najino osebno znanje. Komaj sva izpregovorila se nekaj besed, mi je javila sobarica, da se je pripeljati voz grofa Kinakoga. Ker sem poznala ljuibomiTnno«t Kin-skega, sem se ne malo prestrašila in sem bila prisiljena tebi nič meni nič pozvati nadvojvodo, da pobegne. "Prosim VaS, cesarska visokost, da kar najhitreje izginete ... nečem, da Vas Kinsky zaloti pri meni . . Nastale bi ne-prilike, ki se ne bi dale več popraviti ... Kar tukajle, prosim!" Ne da bi bila dala časa svojemu odličnemu obiskovalcu, da bi se kaj obotavljal, sem ga kar porinila skozi kopalnico na stransko stopnišče, kjer se ni mogel srečati z grofom. V resnici smešen je bil j>rizor, kako se je orjaška postava princa splazila po prstih; med vratmi se je se smeje obrnil in mi grozil s prstom rekoč: "Kaj človek vsega ne stori za lepo žensko!" Grof Kinsky mi ni prav nič prikrival svoje ljubosumnosti na nadvojvodo. Kolikokrat sera občutila njegovo slabo voljo, če je veseli in razposajeni nadvojvoda le preočitno mi izražal svoje simpatije. Navadno je napravil tako, da se je z obema komolcema naslonil na parapet v loži, prijel z obema rokama za kukalo in mi z mezincem metal poljube na oder. Dlasi je vse to delal jako spretno in diskretno, ga je Kinskv vendar enkrat opazil in odsihmal ni več izpustil nadvojvodo iz oči. Ampak to me ni prav nič motilo, da sem z lepim princem, ki mi je — čemu bi tajila? — zelo ugajal, koketirala iz gole nečimernosti in prešernega veselja, brez vsake resne postranske misli. Nekaj dni po tem nagloma prekinjenem obisku mi je prinesel zaupni kočija* nadvojvode pismo, v katerem me je prosil za sestanek v svrho kratkega razgovora. Odgovorila «em mu, da se lahko dobi- KakV» državni pravdniki preže na opazke a nadvojvodih, kažejo konfiskacije malopomembnih knjig. Tako so bili zaplenjeni spomini igralke Tilke Palmay. Kaj tako strašnega gledališka dama? Pripovedovala je, da jo je nadvojvoda Oton hotel enkrat poljubiti 1 In, ker iMemo, da je bil ravno ta nadvojvoda zgled sramežljive či-stosti, žali to sporočilo prav posebno spoštljivost do njega! Dotično mesto se glasi (navajamo je le zato, da se spozna vsa neu-kusnost te razžaljene spoštljivo-nt i) : Ko sem nekoč prišla od skušnje domov, sem naAla na svoje veliko začudenje v salonu poleg sobarice klečečega nadvojvodo Otona na pred "Kunstlerhausom". Namenjena sem bila, da pojdem na ^an-devu. Ampak, ko je bilo treba odi-it, me je poleg strahu pred Kin-akvm prmtzela tudi ljubezen do njega, ki ga nisem hotela žaliti, pa sem vzela fiakerja in se po ovinkih odpeljala v gledališče. Nekaj nr pozneje je bilo cvetje v garderobi in na biljetu besede: "Golobica sladka, kdaj dobim svoj poljub?" Nikoli ga ni dobil in tako je končal nedolžni flirt, preden je mogel resen postati." Tn ta nedolžnost je bila svečano zaplenjena! Svet. se poboljsuje. Naraščajoče socialistično gibanje vsepovsod dokazuje to. PROLETARIO UST XA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. shaja vsaki torek. LMtuk ta UdAjatcfJ; «ac atlavaaaka delauka tiskovna dražb« v Ckksfo, III. Naroftaiaa: Za Ameriko 12.00 aa «alo lato, 1.0* aa pol UU. Za Evropo $2.50 ■a eaJo lato. $1.8S aa pol lata. «HM po Pri tprtmsmbi biraiUém TmWmmv« mmmM tudi 8 T AMI MMiM. ■ . .11"»' ' r: PROLETARIAN * Owned ud pabliafced K ve« t Tuesday by iaatb Slavic Wortuasa'i PablUStaf Company / CSkafo, ¡ilinois. Glasilo Slovensks organisacije /ufosl. socialistična Zvsss ▼ 4 meriki._____ Subscription rate*: Unit«.! Htate« an.I Oaaaria, #2.00 a year, $1.00 for half y «ar. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half year. Advertiaing Hatea on agraemeat. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC* 2146 Hlue Islam! a ve. Chkago, BI KAPITALISTIČEN RAZVOJ. Ena najznamenitejših posebno-ati kapitalističnega proizvajanji je koncentracija proizvajalnih sredstev. Začela se je k. trenutku, ko se je polagoma odcepalo posamezno ročno proizvajanje od manufak-turc. Z upetjavo strojev je pravi hitro rastla. Vedno večji obseg je začela zavzemati z rasširjavo in apopolnjevanjem. občil. Danes stoji že na tako visoki stopinji, da obvlada primeroma mala druž ba proirvode cede dežele. Združitev proizvajalnih sredstev je bila že v svojem začetku^ posebno pa še, ko je prišlo na površje strojevno delo, — velik napredek. Omogočila je napravo dobrih, potrebnih del v poprej ne pričakc-vanej množini, v mnogo krajšem času, z manjšim trudom in stroški. Rit je to dofoiček, ki je prišel vsem v dobro. Bil je kulturni napredek za celo človeštvo. Tako je ostalo, dokler se je držala koncentracija gotmih mej in dokler so morali posestniki proizvajalnih sredstev še konkurirati med seboj. Toda kapitalistični sistem ne pozna «besede: 4'stoj'M, si ne pusti zaičrtati, ne postaviti — nobenih mej: Mirovanje bi tu pomenilo obenem konec in — razpustitev. Koncentracija je morala korakati naprej — in bo korakala tako dolgo, dokler doseže svoje najvišje točke. ithoda. Že pred desetletji je bila znana nevarnost «a akupnost, ki daje posest železnic kapitaliatom. To H|>oaiianje je vpilivalo, da so ae napravile meddržavne upravne komisije, Id no dobile nalogo čuvati posebno nad železničnini obratom. V to avrho so dobile tudi precej Velike pravomočnosti. Z odprtjem Panamskega prekopa imajo dohiti še večjo vHjavo in prevzeti poti svojo kontrolo tudi vodne poti, v kolikor bodo v sv«e zi z železnicami. Od druge strani se zo|>et priporoča, naj bi se ustanovila občilna komisija, ki naj! bi dobila moč čuvati nad železnicami in ladjevjem v vseh poaa-možnostih. DoloČevula naj bi tudi izdelovanje novih in popravljanje »tarifi prog. To bi bila držav»-na kontrola, ki bi pa prišla kmalu do razlaščanja in polaščanja. No, tako hitro se to ne bo zgodilo, toda razmere silijo k temu. Kapitalistični, razvoj je dosegel svojo višino, ki je postala za splošen blagor nevarna in sili državo, d^ — poseže vrne*. Mi socialisti ROLE saSP T A H EC kapitalistične države in njenih militaristiČnih interesov, da skr be za najdragocenejši za/kM družbe. Na to dolžnost opozarjati družbo, brez preatanka trkati na njo leno in zaspano veat, to je naloga našega boja za proletarsko mla dino; predvaem drezati, ds se končno vendarle enkrat sklene *a kon za varatvo otrok, ki bi pro povedal otroško delo. Hos je ugovor, da bi starši ne mogli potem prerejati svojih o-trok. V ftvici, na Nemškem in na Angleškem, kjer se je zakonodaja pobrigala za otroka, ae ni-so^ijkjer pokazale zle posledic*. (V je staršem odpadel del dohod kov, so z ojačenjein strokovne organizacije nadomestili izgubo in vzeli tam, kjer imajo pravico terjati. Pri nerazviti mladini je nimajo! živi jonske pOtrelb«. lVogawt v o ae js V krajih, kjer je industrija »omnužiko ali večina ljudstva triu močno razvita ni mogoče (koluti vedno «trajanje in gkut. Komu zadostnega števila neorganizira-sluii vi» bogastvo in čemu ljud- nega delavstva, zato se tam usta-stivo del* in gara T V velikih me- navijajo pstsblie proUrdelavrtke stih se gradijo ogromne razkošne organizacije. palače, se otvarjajo vsalkovrst ni Delavcem, ki so jiristaši teh enarni zavodi. Tsni kroži vml- krumirskih organizacij, se olkJljov-nost bogastva, ki gencelv m čete njih zagovornikov Jte vilo deUHvrev proletamiki inter- na in braniteljev raizsipavajo, uniou- naeionali. Seveda se ne ojn-rim le prav vsled zedinjenja prirasla, jejo sadove pro4etarsk«ga truda, ¡a takimi sre /a o tfi < m I ti »t i t > .. m .. * * ' i ! I. ' a I* a. * V 1 -il. * v ■ • i in t m Tiojacijo se lelukiut. Zato s«? pa pri-pravljajo strokovne organizacije tosledica sedanjega krivičnega ojačiti kapitalistične krumirtfke gospodarskega in sociabiega n>da,1 zveze. Obtjrf* ae navadno ne ki deli človeško družijo j>o raznv j uresničijo in narodni programi, v lih, da eni delajo za druge, da imenu katerih agitarajo plačani ...... •ni trpi*, zato ds smejo drugi ne- epi g on i teh zvez, skrivajo le brez- strokovnih organizacij tako, da moteno vživati, da jo eden višino vetrni stremljenja požrešnga k»- Im do zdr/at!.- vsak naskok Xilw'e BOOATSTVO IN REVfiClNA. Ko je delavstvo ob pričeti®« kh pitalistiČ. razvoja iivedilo pnie bose tie razvnemamo, ampak gleda- j J)Wt¿ kniteniu izkoriščanju pr mo hladnokrvno tudi državnim vi|| ¡„«turtrialeev, «o me^éaisfci monopolom v obraz. Mi vemo, da morajo priti take reči, ki so neizogibne. Te reči ao konečna stena kapitalističnemu proizvajanju in priprav«, za socializem. NAÖI OTROCI. ne Novi predsednik in njegovi svetovalci se zelo motijo, akto verujejo, da bodo kapitalističnenvu razvoju zastavili pot, ali ga mogli cedo potisniti nazaj. Razen vpeljave strojnega dela, je izboljšanje občil pripomoglo proizvajanju vzpeti se na današnjo višina Ravno občila — igrajo v današnjem življenju na-ravnoat odločujočo ullogo. Kdor je njih gospodar, obvlada deželo. Popolnoma more storiti to pač šele potem, ako združi v sebi po-*sest občil in proizvajalnih sredstev. Razumljivo je torej, da stremi razred kapitalistov imeti v svo ji mo^i železnice in ladje, — vožnje po suhem in mokrem. To ae »mi je najpopolnejše posrečilo v Združenih državah. Z ogromnimi darovi zemlje in dovoljenem vseh vrst prmlieflri-jev,.ki so jih smatrali za potrebne pri napravi velikanskih dežel-nih prog, podpirane so dosegle železnične družbe na videz neomajno moč. Vsak dvom o tem je izginil po desN5tletnem *prnieoan proti antracitovemn, premogove-mu in ielezničnemn trustu. Najvišji sodni dvor je moral prod tem mogočnim trustnm kapitulirati. Famozna Shermanova postava je v odločilnem trenutku popolnoma od-povedala, kakor je pač vedno odpovedala, ako jo vza memo v temelju — kljobu vsem razpustilnim obsodbam. Kako je bila dežela na m H ost in nemilost izročena železnične-mu monopolu, nam še drastične je kažejo dogodki v novih angleških državah. Stanje je moralo doseči tam tako visoko stopinjo, da js postalo neznosno in je upanje na sodbo popolnoma izginilo. To mo-ra že nekaj pomeniti, ako Wičo guverner "Fos" po pOdržavlje-njn železnic. Klic po podinžavljen-jit je v tej deželi nekaj nezasliša nsga, nekaj, na kar se še pC* enim samim desetletjem niti mi sliti ne bi smelo. Tn danes — pov «digne ta glas najvišja glava dr Nedavno je krožila po časopiaju drobna notica. Skotla (bi bila zanjo, da bi se izgubila iu pozabila. Na eni beVlinskih ljudskih šol se je učitelj pogovarjal z otroci o pravljicah in pogovor je nanesel tudi na kralja iu na kraljico. Ko je predmet bil že izčrpan, je majhen deček plaho pomolil kvišku svoje prstke in na učiteljevo v-prašanje, kaj še ve o kralju, tiho odgovorN: 44Pri kraljevih ima vsak svojo postejjco!" Za njegovo otroško dušo je vrhunec bogastva, veličastva in razkošja — da ima vsak svojo posteljeo, da ni prerivanja in ne nočnih bojev za odejo. Veliko sramoto naših dni so izdala zgovorna otroška usta! Kako se godi stotisočem proletarskih otrok, ako je cilj njih želja, ideal njih hrepeneče fantazije, njih pred8tava o kraljevskem razkošju lastna posteljica. Točneje ne bi inogel nihče opi sati tragedije proletarskoga otroka! Zakaj tam, kjer ni posteljce, tudi kruha ni in premoga manjka in otroci prezebajo po hladnih uknjah in drobni prstki morajo kovati vinarje, da olajšajo staršem skrb. Žalostna podoba neve-sele, brezupne mladosti se razgr-pred nami, ako zaslišimo, da ne otroška duša hrepeni po lastni Josteljei. Tam ni prešernega sme-ha fti ne vriskajoče veselosti! Mogotci in oblastniki sveta — današnji in jutrišnji!... —, za stopniki družbe in države si farizejsko stiskajo oči in ušesa in stopajo mimo te kričeče otroške bede. Kaj vedo o otroškem delu in mislijo, da so otroška plju ča iz jekla in da jim ne škoduje razbeljena sopara in ne otrovni plini in ne suhi prah! (irenkc u-sode ljudi, ki nimajo doma ne strehe, ne poznajo — tudi lilija na polju je nima! Nič ne vedo o stradajoči!» in zapuščenih sirotaii! Revni otroci so dandanašnji na vezani na blagosrčnost. visoko rodnih dam in dvornih svetnikov Ta in oni pomaga morda iz ple menit ih nagibov. Ampak če 'pod pira vlada, meščanska družba o troško pomoč, je ne podpira iz lovekoljublja, zakaj tedaj bi pač imeli namesto zasebne dobrodelnosti državno oskrbo in predvsem postavo, ki bi prepovedovala o troško delo in ne le skromne do brodelnosti državno oskrbo in predvsem postavo, ki bi prepove dovala otroško delo in ne skromne dobrodelne zavode, ki so kakor kaplja v jezero. Za otroke se zanimajo, da služijo sebi. V svojih zavodih krote duha in iz-rejajo sužnje. Proste, avtonomne osebnosti ne dramijo, ampak jo ubijajo. Na jarem navajajo otroke, izpod katerega jim starši že uhajajo. Privatne dobrodelnost je za nič ker dosegale malo peščico in napravi ja, kakor da je storila vse. Odpomoč mora priti od splošno-sti: od drŽave, od dežele in od občine. Ne le da imajo večjo možnost in priložnost, da zajamejo izvirek novih dohodkov, tudi dol- iavc. ker ne more najti drugega' žnost imajo, dolžnost s stališča znanstveniki .skušali pomiriti razburjeno, izNosano in istradss*i ljudstvo a pripovedovanjem, da je revščina neizogibna, ker je že narava sama obsodila večino ljudstev, da morajo trpeti |>omanj-kanje in gtatf. Tako je bik) od «a četka sveta in tako bo vedno, fc*r je tako hotel Stvarnik sam. Angleški znanstvenik Malthus je tedaj skušal dokazati v nešte-•viteih knjigah, da se čltoivešitvo po množuje hitreje nego živali in rastline, ki mo mu potrebne za pri hranitev; 'preveč ljisUtva je na zemlji, ki ne more roditi vw; naravno je zaradi tega. da mora večji del čtoveštva trpeti revščino. Po mnenju tega Malthmta bi bil en sam način, za odpraviti revšii no: nsnožiti čim manj mogoče &o-vvški rod. Ideje gospoda MaHltbuaa nitfo sicer našle mnogih pristašev, vsaj med delavci ne, »ki so pridno po-mno/.evali svoje družine. Delavci so proizvajali ogromnega l«>gast va, ki so ga vživali paraziti in ka pitalisiti in ao si vprašali, kako je mtogoče, da primanjkujejo žiM-jerodce potrebščine na svetu, meti tem ko peščica izvoljencev žijd v razkošju in sre^-i, ne da bi na kak-^.jien način pospeševali »pilošno Ma gostanje. Tisti Malth«»*. ki je pravil da je narava kriva, če pri manjfkuje večini ljudstva v*e kar je j>otrebnJr» za dostojno življenje, je obenem trdi), Ali. je pa re«, da ni na svetu za dosti bogastva za vse 1 Človek ni sautt) konsument ampak trnli pro »z\"ajalec. Kalko je mogoče, da bi zmanjkali e živi jonske potreb ščine. če vsak delavec, ki del« zamorc preživeti sebe, »^ojo družino rn še vse one, ki ne delajoi, ki ne proizvaja.io in ki razsiparajo od dehtiva pro izvaja no bogast voT Takim neizorom ne verjame cii ti poupocbijoči razred sam. To«la vendar pisiavljajo ob vsiDki jirili ki, zlasti ko se dodava t vo enerfič no irpre kapitalističnemu i2Jksem o pomsnj kan ju bogastva za zadovoljiti jh>-trebam v^ega-človeštva. Ali spH*>* ni raizvoj in rapidno naraščanj« ]>roiz\*aje nam kaze, da če se pomnožijo človeštvo se Še bolj po-imVrvžuje bogatstvo. Se nikdar ni bilo n« svetu toliko Imgati^tva kot v se«lanji dobi splošnega kapi t a liziranja. Vsa agodovkia protez noga stidietja nam govori o prido bitvah človeštva in o neprestanem naprodfcu proizvajalne tehniko Profzva>a vseh življen«kih potrebščin se je v zadnjih ,pet dojetih le tih več loolt. (podeseterila. In ttsl remija sama daje ivtcč produktov Znanstvo in Skiušnja na« mči, ka ko jo mogoče * manjšim trudom pospešiti «plošno luntgastvo. Potrebščin je na tem svetm več kot «lovolj za vse človeštvo. In vendar je še n« svetu oinmmtui množSna človeštva, ki trpi ms«Jco. pomanj kanje ki nima niti zadostnega prepotrebnog» vsakdanjega km>-hal MiHjonopi pridelaveev pri manjkniejo najelementaniejie olnjenim bhagajnam ne mlrži naiikioika kapitala,. k«-r je temu prav roísio, da ae ojačijo na znotraj in da iz premene tudi obliko rnlj izkoriščan in izstradan, medtem ko je drugi vedno srečnejši pitalizm«. Z omogoeitvijo piro ti delavskega in lw>gatej¿i. Ne naraha, temveč' delovanja teh organizacij potom kapitalizem je vznik revščini.] ¡»osebnih zakonov se ne 1m> tslpra- vilo boj ineodarskega in poetičnega razmerja ni nemogoča, ijinlwtvo samo si je postavila sedanji sistem, in to ljudstvo za more ta sistem tudi spremeniti! PODJETNIKI IN STROKOVNE ORGANIZACIJE. se bode napravilo temu boiju le z razširjenjem koalicijskega l>rava delavske organizacije, Ikatero bi naj ne ugovarja, d« je vos-bina vse, oblika nič. Zlasti za delo, 'kakršno imajo strokovne organizacije, to ne velja, Ako p« bi bilo re* tako, tedaj ne bi bilo nikdar onih težkih 'bojetv, ki so zahtevafli toliko žrtev, za obliko strokovnih organizacij in ki so biH po vseh Znani meščanski znanstvenik Weber, ki je poznan kot srditi nasprotnik socialističnega gibanja, je te dni predaval v Heroinu o takozvanih evropojskih 'žoltih" organizacij (verskih; nacionalističnih itd.), ki jik vseipo-vaod ustanavljajo meščanake stranke. Vredno je navesti nekatere trditve tega meščanskega ličen ja ka. Kakšne ao nalog«» in kakšen je ;>omeu teh organizacij f —: Preila-vatelj «^»ozarja, da bi jih bilo po njih opravfihiku smatrati kot nekaka ]XKli»orna društv«. Vorogrom teh organizacij enaiifsio-graniu delavskih raajretbiih bojnih organizacij. Ali ko «e gre za io jasni ti dejstvo, da je mnogo podjetnikov, ki odtrgajo -stojaki pogoji razrednim mezdnim bojem le v teoriji, dejansko in .sistematično se do tedaj ti boji niso imng>!i izvršot\wti. Seie po odpravi zakona proti socialistom in ko so so začele organizacije združevati na centralistični podlagi, kar je omogočilo njih rajpidni napredek in izvojitev uspešnih bojev, so podjetniki spoznali nevarno napadalno in bojno mdč raiz-rednih centralističnih organizacij. Medtem !ko so te organizacije naraščale in je njih bojna raetotfa žela neprestane uspehe, niso še imeli pod jetniki svoje to»tne organizacije; čuti»li no se šibkejši napram delavcem. Pozneje ae je ustanovila zveza podjetnikov in zdaj imamo dlve močni bojni orga nizaoije, ki si stojita odločno nasproti: ena — delavska — za pridobiti delavstvu pravice,.druga— kapitalistična — za braniti privilegije izkoriščevalcev. Organiziranemu kapitalizmu o stanejo le dve poti v bo(jn proti zdvuzencnm dellavstvu: ali razpu stiti »trnikovno organizacijo in »posluževati se le neorganiziranih dolaivcev, ali p«, ustanoviti dru«o organizacijo, ki naj ovira delovanje bojnih razrednih zve«. morali kapitaJSati priznati tn se z industrijtlkih deželah, l>ojev, ki še ujn pogajati. Ako Ih se omoffoei-ldo ilaiu'« niiso odločeni. Vsi »pori so na«tai!5 iz nepobitnega spoznanja. da je spojitev šibkih, neodvisnih nositeljev sil prvi pogoj za močno, enotno »družitev in da je oblika, na prvi pogled ,pač nekaj malenkostnega, olanske organizacije so naravna poaledica soeiaitoniga in go- spodarskega nasprotja: milMojale bodo in zmagovale do popolne odprave kapitalist k nega sistema. Žolte nacionalistične ali klerikalne zveze so nenaravni prodnikt za-zrednega 1>oja. SpiHcšni go«|>oažamo vedno večje in izrazitejše streml»-jenje zevsod drugrid močnejši. Razvoj temlenz, ki streme h koncentraciji, se lehko ovira,, a izločiti ga ni več mogočo. Ni je skmraj industrijske panoge, kjer ne bi videti tesra poja-ua. Kaže se v naj-raiznovrstnejšil» oblikah; dostikrat ga opazi le stro/konnjak, ali nikjer ne izginja, nikjer ne miruje. Naj se izvrši koncentracija že v katerokoli obliki — kartel aift trust: naj zdužnje posamezen kapitalist ali skirpina kapitalistov manjše obrate; naj se prodajte Ivanke ene ali druge industrijske panoge; v vseh teh oblikah in še v marsikaterih dru«ih se izvršuje koneentraoijski proces, ki ga lehko razne okoKčine ovirajo, a izločiti ga ne morejo. uspeh akcije. Stremljenje po najbistvenejši izj»opolnitvi oblike stroirovne organizacije je v zadnjem času v avstrijskih organizacijah prav močno. Stremljenje' namreč po zedinjenjn eni in isti industriji priparoti koncentracija sil strokovnih organizacij. Predkrafkim je sklenil zvezni odbor stavbinskih pomožnih delavcev z «lin jen je z zidarji, ki so že leta 1910, sprejeli enak sklep. Tako je utftajene pot enotni zvezi stavbinskih delavcev. Ravno v stav bi neki strelki je skupna orga^ nizaeija tako živa pot Mm kalkor v nobeni drugi industrijski ?mmio-gi. Zla«-iti [>ogajanja o olmovitvi koiekti\-nih pogodb v zadnjem času on prav očitno pokaaala, kako da je enotna zveza vseh stavbinskih delavcev potrebna. Marsikatera težkoča bi «e biilažje premagala, marsikatera komplikacija bi bila izostala, č>e bi statai enemu in istemu podjetniku nasproti le ena organizacija delavcev. S sklepom pomožnih delavcev in zidarjev sicer še ni ustvarjena industrijska zveza, ker so še vedno nekatere šipeolalne stroke kakor teaarji izven zveze ali prav močno upanje obstoja, da bodo kimal u, ko se ustanovi zveza stav-biticdrih delavcev, pristopile tudi te stroke. Tudi v nekaterih drugih indu- Strokovne orpmtaKijo W bttek"»k.l. P«nogah «, pjak» «lata wpraviteljice m^jih nalog, ^ Ta1"» v nkn iti L. „.. 7.iin»iiili» t,- i ji I; '«'Ja™k. md.»tr.j.. (¡lavni zve»- ako bi se ne zmenile sa te take važne pojave našega narodnega gospodarstva. Le kdor ne {>ojmu-jo naloj? strr.lkovnih oriranizacij išče njihove naloge na poljih, ki so daleč proč od njihovega delovanja, se ne zmeni za te pojave. Vsakdo pa, >ki ve, da je naj važnejša nadoga strotoovnih organizacij i/lboljAati gos]>odamibo, kar se tiče denarnih sredštev, so si ustvarile avstrijske organizacije v zadnjih letih. 'Naši Zapiski" izhajajo mesečno v obliki leposlovnega lista (ma-gazin) ter stanejo sa celo Isto sa Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "Naših Zaipiskov'\ ulica Treh Kraljev, štev. 16, Gorica, Primorsko, Austrija. PBOLBTABIO 5 Naša taktika in gospodarske organizacije proietarijata. Piie P. Petri«. (Nadaljevanje.) Ta splošen program ne je navadno glasil: 1) Odprava neprostovoljnega hlapčevstva v vseh formati, izv-zemši kazen za »ločin ; 2) Presta šola, proate knjige in obligatoričen pouk; 3) Neomahljivi protest proti zlo- st a hi ost in je odgovorno za revščino in mizerijo delavskega razreda, ta forma lastništva deli družin) v dva nasprotujoča si razreda — kapitalističnega in mcsdne-ga delavstva. Enkrat močni srednji stan izginja v tekmovanju za pridobitev Inngastva, nagloma. Roj je sedaj med kapitalističnim in-delavskim razreduau. letovanje iivijeoflUkl sredstev kfaajo kapitalistom moč vlade, tieJka. cerkve, šole in omogočuje, da si» I>otom tega ubijajo ddtavstvu di*-ševiie, fizične in socialne ziuofcno- M^ftp^'v,,,..................... detavs!kim unijam; 4) Osemumi delavnik na vsakih 'JI ur: Ä) Strogo priznanje ommnvna» ga delaivnika m vseh zveznih, državnih in mestnih delih in ne ma-njo plačo, kakor jo predpisuje unijska lestvica v dotičnem kra- 6) En popoln dan pcfcrtka izmed sedmih dni; 7) Odprava k on trakt nega sistema za javna dela; 8) Splošna last splošnih dober; 0) Odprava dela za tvrdke domu (sweet shops); 10) Zdravstveno nadzor ot a a je za tovarne, delavnice, premogo-kope in dorrewja; 11) Odškodnina od strani delodajalcev vsled poškodbe delaveev aH zgirbo življenja; Iti) Podržavljen je telegrafa in telefona; 13) Sprejetje zakonov proti o-troškemu delu iv» državah, kjer še niso sprejeti, kjer pa obstoje, da se skrbi za izvršitev istih; 14) Splošna ženska volilna pravica enaka z moškim; 15) Pri m ime prostore za sprehajališča in razvedrila za otroke v vseh mestih; 16) Inciativa in referendum ter odpoklic itd. Ene točke izmed gori navedenih so vzele pozneje za svojo po litično parolo oto času volitev «A- pitalistične stranke za municipal-ni program, in zadnja nastala kapitalistična stranka "Progressive Party" je sprejela do malega vwe v svoj program, ne da bi zato imela direktne zawhige kakšna delavska organizacija. Nepolitične delavske organizacije so bojevaje obuipen gospodarski boj m semtertje tudi nekaj dosegle, toda le za kratek čas, dokler ni prišel kapitalistični razred naokoli s povišanimi cenami za živila in druge živiljenske potrebščine, s katerimi je pridobljeno zopet nazaj. Delavstvo, prepuščeno samemu sebi 'brez politične moči; brez določenega na&rta in taktike, ni bik) zmožno za uspešen in končni boj. Začetek socialističnega gibanja. V sredi teh dbupnih gospodarskih bojev, ki so bi Pi vsled kapitalistične modeme proizvodnje (vsled novih tehničnih pripomočkov) «ami na sebi že ncizdatni, ker so se organizaicje držale stalne taflrtike strokovnih unij, ki pod nmini i razmerami niso več odgo-varjale duhu ča«a, se je leta 1901 crgahiz.ira.la prvič Ainerikancem pristopna socialistična stranka, ki je odprla svoje zaklade znanja o materialističnem nazoru razvoja Človeške družbe, na podlagi katerih ima dMavstvo bojevati svoj boj za gospodarsko in politično emancipacijo. V programu, ki ga je konvencija sprejela, se jasno razlaga, zakaj se vrši razreden boj in kaJko se je treba delavcem organizirati, I če hočejo odpraviti »kapitalistični moteni. TAJ>rogram in načela se glasi: 8oeifilistična stranka, zbrana na konvenciji, poniclvno priznava načela mednatodnega socializma in proglaša n j eifern ciljem organizacijo Mftvvkegk razreda in nje- Izkoriščanje mase po molitvi. ^ (Jospodarski interesi ¡kapitalističnega razreda obvladujejo celi sistem sonial. življenja; življenje delavskega razreda sol nečuve-uo žrtvovana na altar profita, u-prizarjajo se uied narodi vojske, in |>obija se in mori brez raztlike — in vse to se odirava, da je omogočeno kapitalističnemu razredu povečati trge na tujem i« doma. AH enaki gospodarski vznuki, ki so rodili kapitalizem, vodijo tudi v socializem, kateri želi odpraviti oboje: kapitalistični razred in delavaki razred. V izvedbol te»ga — novega, boljšega in vzvišenega reda človeške družbe je poklican samo delavski razred. Vsi drugi razredi, vzlic navideznim uasprotsivam, 'ki se včasih vidijo, so enatko prizadeti za vzdrževanje se^lanjegs reda privatne lastnine in sredstev za proizvajanje m distribucije. Demokratična kakor republikanska straUka, buržazne ,pitf>lic ownership stranfkc in vse druge stranke, niso za papoftno odstrani-tev kapitalističnega sistema v proizvajanju, vsi so enaki politični zastopniki kapitalističnega razreda. Delavci kot razred, «unoreje r svojem boju nastopiti najuspešneje proti skupni sili kapitalizma, če se združijo v politični stranki, popolnoma lečeni «d vseh drugih po kapitalističnem razredi» začetih strank. Med tem ko proglašamo, da sledi prevrat 'kapitalističnega sosrte-ma vsled razvoja gospodarskih interesov, priznavamo, da čas in način predrogačenja sedanje družbe v socialistične, istotako zavisi od razvoja proletarjata samega. Vsled tega vpostevamo in pripoznavamo, da je neobhodno potrebno za socialistične stranko, da z vsemi močmi in vedno bojuje boje delavskega razreda za izboljšanje razmer in izvoli v javne urade socialistične kandidate, z namenom, da pripravijo našim zahtevam zmago. ►Kot sredstva zato zahtevamo: 1. Skupno lastništvo »vseh prevoznih in posredovalnih sredstev in vseh drugih javnih naprav, ta-kor tudi vseh industrij kontrolirana po mdnopoliti, trustih in kombinacijah. Noben del dohodkov v teh industrijah naj bi ne pomenilo znižanje davikov na posestva kapitalističnega razreda, ampak naj (bi bito predpogoji za zvišanje delavne mezde in skrajšanje delavnega čaisa, kakor takli za izboljšanje naprav in znižanje cen za živila. 2. Naglo znižanje delavnega časa in zvišanje delavne mezde z namenom, da se zmanjša kapitalistični delež in tako poveča delež dober delavec, lk«r pomeni več proizvsnja dober-dcia. 3. Državne aii zvezne zavarovalnice za delavstvo» v slučaju nezgod, brezposelnosti, bolezni in starosti; te institucije upravlja delavski raizred z drflavnimi dohodki. 4. Vpeljava kreditnega sistema za javne industrije, z namenom, da so delavci omogočeni do poJne vrednosti svojega dela. 5. Pouk vseh otrofe do 18. leta nim simpatujoČ\m v politični I jn državno in občinsko pomoč za stranki, z namenom, da se dolbi moč vlade, potom katere se doseže preuredba sedanjega sistema privatnega lastništva in načina proizvajanja v kolektivno lastništvo. po vsemu ljudstvu. IVprej je bilo proizmja 1 no o-rodje enostavno in v posesti posameznega delavca, zdaj so to orodje nadomestili stnotji, ki so le izboljšane in popolnejše orodje pro majanjk v posedi kapitalistov' in dobavo knjig, obleke in hrane. 6. Enako civilno pravico za ženske in moške. 7. iniciativa in referendum, kakor tudi pravice za odpolklic zastopnikov po svojih volileih. Toda zastopajoči te odredbe kot stopnje v boju za odpravo kapitalizma in upeljavo skupnega lastništva, opozarjamo delavski razred proti tako zvanim public-ovvnership gibanju, započet po ka- ne delavcev. To lastništvo strojev| pitalističnem rasmlu, da uigraln omogočuje kapitalistom, da kontrolirajo izdelke in drže delavstvo v kapitalistični odvisnosti. Privatno lastništvo proizvajalnih tmtoev in distribucije prov-zroča čedalje vetfje živfljensko ne- vladno moč za javne naprave, z namenom, da doseže nadaljno sign most za izkoriščanje druigih industrij in ne za odpravo delavskih razmer." (Dalje prihodnji«.) (Nadaljevanje.) Iz srednjeveškega meščanskega gospodarstva so se razvila velika premoženja in v njem se je razvilo gospodarstvo velikega kapitala. Ta razvoj je videti tudi pri starih Rimljanih in Grkih, lloga taši vladajo, imajo moč državnih vlad v svojih rokah iu varujejo svoje načine pridobivanja, izkoriščanja drugih z lakoto. Evropej-sko človeštvo se je proti prebivalstvu srednjega veka podeseterik) lastniki proizvajalnih sredstev i-majo maso meččaiiskega dela in iz kmetije v mesta došle v svojih rokah,, urejajo si lahko proizvajanje tako, da imajo vedno dosti rok na razpolago, katere plačujejo. kakor hočejo. Veliko poljedelskega sveta je po tisočih oralov v rokah posameznikov. Ti veleposestniki izstradajo kmetskega delavca. Več miljonov manjših kmetij, ki bi preživljale večje ktnetske fainilije, bi labko bilo več v Evropi, ko bi mrtva roka veleposestva ne držala toliko poljedelske zemlje v svojih rokah. Mestna tla so zasebna lastnina in tako po stanovanjih sredstvo za izčrpavanje one mase, ki mora v mestu živeti. Pomanjkanje poljedelske zemlje je t tuli vzrok izseljevanja kinetskih ljudi v mesta v tuje zemlje, Masa se izkorišča tudi z molitvijo. Kako nastajajo verstva, ne bom očrta val, treba je za to inno-iPo prostora. Nekateri preiskovalci življenja pranarodov mislijo da človek v prvih časih razvoja ne pozna bogov. Nekateri zgodovinarji cerkva trdijo, da ni najti ljudstva brez vere. Ali toliko je gotovo, da najdejo prebrisani ljudje v službi bogov dobro sredstvo za pridobivanje dobrega kruha. Maso učijo, da je dosti takih prikazni pod solncem, katerih navaden človek ne inore razumeti, katerih razumljenje so bogovi izročili izvoljencem, ki posredujejo med človekom in bogovi, katere so postavili bogovi za svoje namestnike, na zemlji. Vedno so na stopale plemenite narave, ki so se potegovale za tlačane, reveže in vsi ustanovitelji ver so bili taki plemenitniki, vsi pa so tudi učili, da naj bodo njih učenci prijatelji ubožcev in naj se sami ne bogatijo. Duhovniki vseh veroizpo vedanj pa se niso ozirali na nauke ustanoviteljev verstev, stremi-li so po bogastvu in so izrabljali verstvo v dosego vpliva v državnih vladah in v dosego večjega bogastva. Naravno je to, saj so kakor vsi drugi pod kožo krvavi in tudi za nje velja, "da lakota in liubezen do ženske vzdržuje to večno vrvenje.' ^ Duhovniki vseh ver prisojajo bogovom človeške lastnosti in posebno te, da se da njih jeza utalo-žiti z molittvami. darovi in posebno z molitvami duhovnikov samih Duhovniki učijo, da so v tajui zvezi z bogovi, da vedo dež in solnce izprositi od bogov in o-zdravljenje živine iu človeka. Nc more se o vsem duhovenstvn reči, da vedoma ljudtsvo goljufa; nekaj duhovnikov je, ki so prepričani o resničnosti verskih naukov, ali o tem. da je duhovenstvo na-mestništvo. bogov na svetu, posre-dovateljstvo ined ljudmi in bogovi. Slednji so prav malo duševno razviti ljudje. Duhovnikom se sčasoma dobro godi in posebno tedaj, ko ljudje, ki se postavijo ali izvolijo za voditelje vojskujočih, zmagovalnih čet in pozneje iz njih izhajajoči vladarji držav duhovništvo uporabljajo za utrditev in vzdrževanje vladarske o-blasti. Le-ti krmijo duhovnike dobro in duhovniki potem uče, da bogovi zahtevajo, da so vladarji, in da jih bogovi nastavljajo. Krt se duhovenstvo združi z vladajočimi, postane sovladar ali vsaj dobra pomoč vladarja in tedaj je pri predobrem koritu. Duhovenstvo se organicira, ker je treba enotnega vodstva in vodilnih zakonov, po katerih se ravnajo vsi, da vsi krepko nastopati morejo in je stroga disciplina med njimi. Kakor med drugimi ljudmi, je tudi ined duhovniki mnogo medsebojnega sovraštva, intrig. Ali v tem. kako voditi maso, kako ravnati in občevati js bogatini, kako t reveži, v tem so složni. V cerkvah dobro organiziranih konfe-sij nimajo laiki nič govoriti, od- ločevati. (Kor bi bil drugega mnenja kakor duhovnik, ta se prekolne in ako ima duhovnik pretežno moč v življenju poaauiez-nikov ali skupin, tedaj neusmiljeno nasprotnike, " krivoverce", pošilja ua grmade. Zgodovina srednjega veka v Evropi nanizale duhovenstvo katoliške cerkve v takem delu. Tudi kralji so morali pomagati v tem delu. Kari Veliki, ki je sicer strahoval duhovništvo, je dal tisoče paganskih Saksov usmrtiti, ker se niso hoteli pokristjuuiti in morda tudi ne podvreči njegovi vladi. Ampak kot razlog je veljala verska stran. V 12.. 13. in 14. stoletju je bilo vse v Evropi polno nezadovoljne-žev proti duhoveustvu; z ognjem iu mečem so jih pokončavali. Tako je delalo vsako duhovenstvo in tak nastop je razumljiv, naraven. Dokler velika večina ljudi še veruje, da je duhovnik namestnik bogov na zemlji in posredo-vatelj med njimi in ljudmi, dotlej duhovnik vlada, je njegova vlada najtrdnejša. Ko se začne majati ta vera, se določijo nauki, ki se prilagodijo razvitejšemu u-movanju ljudi, in da ni v nauku različnega razlaganja in da je bolj osredotočeno vodstvo duho-venstva in laikov, se izvoli papež ali Taši-Laina, ki je uezinot-1 ji v na levi. Tedaj postane vsak papežev izrek raz lečo izrek, povelje lioga iu kdor proti njemu greši, pride v pekel. (Verstvo Mo-hamedancev izhaja brez pekla, ga nima.) In duhovniki uekaterih verstev slikajo trpljenje pekla v tako bujnih barvah, da to izrablja slikarsko rokodelstvo, ki kmetom podaja najgnvznejše slike pekla, kadi polno goreoega oglja in ljudi v njih, ali slike hudičev, ki z razbeljenimi kleNčumi trgajo grešnikom jezike. Laiki iu tudi posvetni vladarji se i»o mnenju duhovnikov radi molijo in tedaj lahko napačne zakone ustvarjajo. Duhovnik je posebno Razsvetljen. Sodn»Bovati mora pri postavodaji. Tudi tam mora skrbeti za to, da se ljudstvo ne izgubi, da ne zbuja j>o na-pačnem življenju jeze bogov. Duhovniki vseh verstev blagoslavljajo, ako so složni z vladarji, vojaštvo, 'ki hodi na »vojsko. Papež katolikov je imel celo sam svojo armado. Knezi se ne vdajajo radi duhoveustvu. Njih konkurenco občutijo. Iu zaradi tega se postavljajo, če le morejo, tudi ua prvo mesto kot vrhovne osebe duiiovenstva. Ruski car je tudi vrhovna oseba ruskega oopstva. protestantovski vladarji vrhovni duhovniki svojih cerkva. Ali dokler imajo duhovniki mase ljudstev v svojih rokah, noben vladar ne nasprotuje duhoven-stvu brez kazni. Tedaj velja: Daj sem, pop, svojo umazano roko in car jo poljublja pred ljudstvom. — Duhovniki se dajo do bro plačati. V srednjeih veku so imeli veliko zemljišč in tlakarjev, ali izumrli so še desetino h tlaki in roboti grajčakov, katero so u-živali tudi njihovi samostani, škofi, opati na velikih cerkvenih po sostvih — to je, vsako deseto ži-vinče, ki se rodi v hlevu tlakarja, deseti del vseh drugih pridelkov dobi duhovenstvo. Moc in velika moe duhovenstva sloni na izrabljanju duševnega razpoloženja vernikov. - Zato so duhovniki" vseh ver nasprotniki, sovražniki vsega napredka. Nau ki o naravi so jim posebno zoper ni, ker razodevajo naravne zakone. ki se včasih ne strinjajo nauki, dogmami cerkva. Ako dobi masa vpogled v učinkovanje naravnih moči, ako postane omi-kanejša po drusrih vedah, potem ne more več duhovnik biti učitelj vseh učiteljev. Naravno je, da se duhovniki protivijo, dokler se da, uvedbi šolskega pouka med maso in ko je ta vpeljan, ker je zmagal meščan, ki je rabil uČonejše ljudi, se duhovnik krčevito bori za to, da ta pouk vlada, da vse iz njega iztrebi^ kar bi jasnilo duševno obzorje masam. Na tem, da masa veruje, kar duhovenstvo uči, sloni moč, premoč duhovenstva. iz te vere tudi izhaja in se po njej ohranjuje bogastvo dn-hovenstva, ki ga je šteti med najhujše izkoriščevalce verne mase. (Dalje prihodnjič.) Taktika Jugoslovanske Socialistične Zveze v Ameriki/) ' Referat za n. zbor J. 8. Z. v Milwaukee, Wis., obdržan v dneh 26., 26., 27. in 28 decern bra 1912. (Poroča Dimiter Ekonomoff.) Drugi z)l>or Jugoslovanska socialistične zoeze v Ameriki je ime4 nalojro haviti se s taktiko, ki naj jo zavzema naša zveza z »žirom na njeno delo, življenje in razvoj. Priznati je treba takoj, da je to eno najvažnejših upra-šiuij z ozirom na olsitoj na£e zveze. Kajti od prave njene taktike je odvisno vse delo in vspeh i>o-dočega socialističnega gilmnja med jugoslovanskimi priseljenci v Ameriki in vfirav vsled tega na« veže dolžnost, da se ]>eeamo s tem vprašanjem s čim večjo pozornostjo m inteligentnostjo. Vemo namreč, da samo teoretična podlaga predetarske organizacije, kakor tudi njeni cilji, ideje in načela niso edini |>ogoji za njen pravilen razvoj in vspeh. Sem spadajo pogoji, ki so (»osebno važni za zgradbo take organizacije k« kor tudi izdelanje njenega načrta za delo samo — pogoji, ki tvorijo jedno razvidno, da je bodoči razvoj in vspefi zveze odvisen od njene taktike, iz katere morajo odsevati temelji, načela in celo njen končni cilj. V tem slučajni je potrebam odgovarjajoča taktika, na kateri ima sloneti obstoj in delovanje naše zveze — ne samo pomane-ga, |političnega in gos(H>darskega življenja v Ameriki. Samo taka taktika z a more privesti našo zve zo na pravo |>ot in jo varovati vpliva in nagnjenja raznih refor-m i stični h in opor turističnih idej, katerim so {»odlegle in se nahaja jo neke socialistične stranke in delavske organizacije v Ameriki in v starem krajuu . Iz socialističnega gibanja po vsem svetil lahko navedemo dejstva. katera brez vsake dvombe potrjujejo, da je taktika — način delavnosti -— za socializem naj večji predpogoj za vspešno delo in pravilen razvoj in da je taktično nesotrfasje provzročilo vedno razdor «v socialističnem gibanju, kajti — kakor že rečeno — je taktika en najvažnejši faktor v življenju in dbstoju socialistične stranke sploh. Kazkol socialistične stranke na Francoskem, nesoglasje v strakni nemških smlrugov radi glasovanja za državni proračun, nespora-zutii v socialistični stranki v Italijo in Kusiji, kakor tudi češki se-paratizem — in naravno tudi obstoj dveh socialističnih strank v Ameriki — vse to je plod taktičnega nesoglasja v socialističnem gibanju. X mnogih slučajih so nesoglasja v va/nem vprašanju za obstoj izraženi v razkolu samemu, ki je v oblik'i frakcij deloval in še deluje škodljivo med cMavsko maso. Ak^ hočemo, da bo Jugoslovan ska socialistična zveza zavarovana pred takimi razmerami, je naša dolžnost, da ustvarimo najpra-vilnejša temeljna načela, po katerih naj se upravlja delo in taktika naše zveze. Na prvem zborovanju Jugoslovanske socialistiod okrilje naše zveae. Valed tega takrat nismo imeli časa misliti na razpravljanje o taktiki. Danea, ko ima zveza za seboj že zgodovino, je pa nujno, da umerimo tej zgradbi tako taktiko, ki bo vspešna za socialistično delo med jugoslovanski in i delavci v Ameriki. Kadar govorimo o taktiki jug«o>-slovanske socialistične zveze v A-meriki, moramo oibenem razumevati politične in gospodarske razmere v Ameriki. .Vedeti moramo, da politični in gospodarski boji niso nič druzega nego odsev živ-ljenja proletarakega in političnega razreda. Kadar govorimo o eksistenci kapitalističnega razreda in delavskega razreda, stoječa si drug drugemu nasproti, vemo, da obstoji med tema dvema razredoma Se en — takozvani tretji razred — razred maJih obrtnikov«, malih posestnikov — meščanski sloj ali buržoezija, o katerili se v tem referatu ne izplača razpravljati, ker ta stan v Ameriki izgub lja hitro »svooj razredno politično moč in ne igra v političnem življenju nobene važne uloge več. Poleg tega se pa ta buržoazija v proletarskih bojih stopnjema čedalje bolj izgublja tudi koit razred na gosi>odarwkem polju. Tako obstoj i ta v ameriškem javnem ¿i vi jen ju v resnici samo dva upoštevanja vredna sloja — razred«, ki štejeta v politiki in gospodarstvu. Na skupnih temeljili obe4i teli razredov obstoji in se ustvarja ves napredek in razvoj ameriškega javnega življenja. — V tem boju — izmeti ameriškega in kapitalizma — je prizadet tudi jugoslovanski proletarjat, katerega delo in taktiko želimo odrediti na IT. zboru »Jugoslovanske socialistične flveze. Večkrat se nam predbacuje, da je Jugoslovanska socialistična zveza umetno ustvarjena organi-zacija> katera v Ameriki nima pravice do obstanka, ker je baje jugoslovansko priseljeništvo sestavljeno isldjručno iz razreda trgovcev in malomeščanov, katerih interesi se baje ne zltagajo z interesi delavcev. Vsled tega baje tudi naša zvara ne more biti nosi-teljca istih idej, ki jih zastopa med narodni socializem in se ni vstanu boriti za ustvarjenje ciljev delavskega razreda v Ameriki. Vsled tega naši kritiki priporočajo naj-topleje le narodne podporne jed-note, katere niso le daleč proč od bojev ameriškega proletarjata, ampak v mnogih slučajih tudi celo šklodljive delavskemu gibanju in se direktno proti ve napram svojim interesom. Te |>odporne or ganizacije temelje na podlag^ patriotizma in šovinizma in večkrat se vzdržujejo radi oselbnih koristi. Resnica je sicer, da velik del jugoslovanskih naseljencev pride iz starega kraja iz malomeščanskih krogov, aili ti-le prišleci — mali trgovci in obrtniki takoj po prihodu menjajo svojo eklonom-sko obliko in položaj. Enkrat v Ameriki, prisiljeni pod okolšči-nami da si služijo vsakdanji kruh, postanejo mezdni delavci in se za-jedno z drugimi delafvci združijo v življenju ameriškega proletarjata. Na ta način vstvarja delavski pioložaj poleg celega dt mvske-ga razreda — razred delavske vzajemnosti in boj proletarjata proti izkoriščanju postaja enoten. Kadar govorimo o taktiki in na činu bojev ameriškega delavskega razreda, se to enako tiče tudi nas — jugoslovanskega delavstva tnikaj. Tn kot socialisti vemo, da je edina taktika, ktera se mora posluževati v našim dV»la\idcem boju, -proti izkoriščanju edino nc-pomiifljiva taktika nepremostljivega razrednega boja. Jasno je torej, da mora Jugoslovanska socialistična zveza kot, organizacija Jugoslovanske^« delavstva v Ameriki zastopati nepremostljivo taktiko razredneiga boja, taktika, ki jc v vsakem ožini daleč oddaljena od taktike, ki jo zastopajo malonn-ščanske, pa-triotične in šovinistične stranke in katera nima ničesar skupnega z eno ali drugo. To načelo mora biti vchpljeno globoko v temelj taktike paše zveze, kajti to jc e-dina taiktika. katera vodi d*o vspe-šnega dela rn potom katere bo o-mogočena proletarjato v skupnem delavskem boju v Ameriki izdatna pomoč za uresničenje končnih ciljev socializma (Dalje prihodnji«) 6 8 POTA. Ako si sodil delavski položaj na splošno, bi moral reči, da je za delavce letošuje leto, leto prospe-ritete in pravega blagostanja. V tej trditvi bi me podpirali mnogi delavci "busincsmani" in številne tovarne. Po vseh krajih delavstvo nestrpno,s pravo mrzlično hitrost jo hiti do — in od svojega c^ela. Po tovarnah v Clevelandu, Collina-woodu in v Lorain, O., ae dela a polno paro. Med delavstvom ni o paziti nezadovoljnosti ali kakega upora. O kaki organizaciji sli atavki se jiui niti sanja ne. Veseli so, da smejo delati in garati po 10—12 in več ur na dan. To je vtis, kateri ne vsiljuje tujcu, ki pride sem v te kraje in to bi pritr dilo večino delavcev. V resnici je pa položaj drugačen. Resnica je, da se dela po vseh tovarnah s pol-. no paro. Resnica pa «je tudi, da je doati delavcev popolnoma nezado voljnih s svojim delom iu plačo, katero dobivajo za svoje neznosno delo. O kaki organizaciji ali večji stavki za izboljšanje delavskega položaja še govora ni. Posamezniki, ki poznajo delavski položaj in njega interese, se trudijo, ds bi podučili svoje tovariše o pomenu delavske organizacije in nje moči ali vse brez vsakega posebnega uspeha. Večina delavcev je zadovoljnih, da dobe toliko za svoje delo, kolikor potrebujejo za svoje borno eksistenco in pa, da smejo delati vsaki dan. To je vse, za kar se zanimajo. Večina teh mezdnih sužnjev/ je, ki niso še nikoli nič slišali o delavskih organizacijah in o delavskih stavkah, ker dosti jih je, ki ne či-tajo nobenega časopisa; če pa že čitajo,_čitajo take, v katerih se o-pisuje delavske organizacije v temni luči. Ni čudo torej, da ni delavstvo še skoraj nič organizirano. Drugi vzrok, zakaj da n» delavstvo organizirano, je tudi ta, da prihaja iz stare domovine na tukajšnji delavski trg vedno dosti zvežih in krepkih delavskih moči, s katerimi kapitalisti nadomeščajo staro, izčrpano in nezadovoljno delavsko paro.Po vseh tovarnah je polno vohunov, ki vedno preže, kedaj in kje bodo zasledili zavednega delavca, ki razklada svojim tovarišem o unionizmu in o močnih delavskih organizacijah. Ko te nesramne izdajice zaslede svojo žrtev, jo takoj naznanijo svojemu "hosu" in v večino slučajih je pod eno ali drugo pretvezo takoj od dela odpuščen. Kapitalistični vohuni se nahajajo povsod. Nahajajo se po tovarnah, saloonih, trgovinah, farovžih in časopisnih uradih. Ni še dolgo tega. ko so se skušali slovenski delavci v neki tovarni v -Clevelandu organizirati in vstopiti k uniji. , , Ko zve za to nas vrli delavski prijatelj pri Clev. Ameriki, takoj začne pozivati in vabiti delavce v svoje pisarniške prostore, češ da imajo delavci pri njemu prostore na razpolago in da se lahko pri njemu v unijo vpišejo. Nekaj delavcev je, res verjelo tem besedam in so se v pisarni Clev. Amerike v unijo vpisali. Ni dolgo časa trajalo, ko ao bili vsi delavci,ki so se v tej pisarni v unijo vpisali, od dela odpuščeni. Kako in zakaj se je to zgodilo, bi nam vedel najbolje povedati naš delavski "prijatelj" pri Clev. Ameriki. Ako vzamemo v poštev taka in slična dejstva, potem ni čudo, da je delavstvo ne-zaupno in da raje mirno in trpeče prenaša vse gorje in težave, katere dobiva dan za dnevom pri svojemu delu v tovarnah brezsrčnih kapitalistov. Vseeno, čas prihajaš hitrim korakom, ko bodo take in sliČne delavske izdajice prejele od zavednega delavstva zasluženo kazen. Pri vseh teh žalostnih in nesramnih razmerah se agitacija za industrialno svobodo vedno bolj in 'bolj širi in postaja z vsakim dnevom bolj živahna in bolj moč na. Fr. Podboj. Yukon, Pa. Tu je doati dala, samo zaslutžek je bolj pičel. Če je človmk zdrav, si more vseeno toliko zanfužiti, da se more pošteno prriKv*t,i. Toda jaz — sem postal kapitalistična! žrtev. Dne 17. maja sem Sel še zdrav in veael na delo, A, že takoj zjutraj mi je pod kolesom zlomilo nog«. Basi so mi takoj svetovali, naj grerm v bolminie.o in »o me tut-a še več meseetívt Ker sem vedno skrbel za bodočnost, eem bil član dveh jednot, to je S. D. P. Z. v Conemaugh in 8. N. P. J. v Ohicagi. Ti dve sta sedaj meni in moji družini v mojem bednem položaju edina pomoč in tolažba. Rojaki, ki še niste pri nobenem društvu, ne odlagajte in potopite takoj k enemu, ali drugemu društvu. Noben ne ve, kje in kdaj ga čaka ensreča. Posebno ti dve jediaoCi in še posebno 8. D. P. Z. res lopo podpira svoje člane. S. D. P. Z. plačuje v sili za dobo enega deta po $1.00 dnevno. Boljšega gotovo ne dobite nikjer. Čital sem v našem vrlom "Glasilu", da so naši sobratje—delega t je S. D. P. Z. v Cleveland-u, Ohio storili vse potrebno za združitev jedmot in zvez. To je rea izvrstno. V slogi je moč 1 Združitev naroda je velikega pomena, ker le n» ta način se bo pokazalo kapitalistu, da se tudi delavski narod zbuja iz spanja. Naj «pregovorim še nekoliko o Združitvi. Želim nannreč, da bi se gledalo na to, da bi s" posameznim članom ne godila kaka krivica. Večkrat se je že pripetilo, da je pričel človek nenadoma v slabe razmere. Mogoče je pripadal 3 ali 2 različnim jednotain, pa zdaj ni imel za vse dovolj denarja. Plačati je mogel samo še en aaesment. Radi tega je bil seveda ra dveh društOv» vržen na cesto. V drugih «lučajih je bil zopet kateri člian suBpcndiran zavoljo malih društvenih deliktov. Tako zgubi marsikateri član svoje prravice in članstvo pri eni ali drugi jed-noti. Svetoval bi, naj gledajo delegat je na skupni konvenciji na to, da ne izgutbi elovek, ako je suspendiran — takoj vseh prarvic. — Zdaj pa pozdravim vse trpine širom Zdr. držav ter brate in ae-stre obeh jednot, posebno pa tudi tiste, ki so me za časa moje bolezni obiskali. Srčno zahvalim vse ker vem, da ate mnogo žrtvovali zaradi mene. Vaš udani, zavedni A. Golobi oh Red Lodge, Mont. Dne l. junija t. 1. je bil ustreljen Anton Stergultz, rodom Slovenec. Pijančevalo je skup 9 aili več tukajšnih Slovencem. Kupili »o si sodček prve, ga naložili na voz iu odpeljali v go»d. Tu so pili šc |»ozno v noč, potem so šli proti domu. Kakor navadno, tudi nocoj niso bHi vsi zadovoljni iti že do mov. Nekaj jih je šlo v hiio Matije Kepenška. Takrat ni bilo Sterguftza zraven. Prišel je pozne je s tremi tovariši v isto hišo. Preskrbeli so si sodček pive. tto-s^>oo w Kil 4 Hi i hi «o %» vojakom. ali ae tisti tr* not« k sem stopil sam enemu na prsi." Ali slika s prostora, kjer s«) ob-vezavadi ranjence : * * IV>l«-ti. ko sem se udeleževal bitk. «o gosti roji muh napadli nesrečne bolnike, črvi so se zaredili v ustih in nosu. in nekateri niti niso nioglj odganjati mrčes, ker so bile roke brez moči." Ali slika bitke: Sakuraj leži z drugimi ranjenci na bojnem polju. Nad njimi pokajo japonske granate in vzdigujejo od tal obenem prah in kri. Noge, roke. vratove, razstrHe v črne kose in jih razmetavala okolo. Snkurajevo moso zadene nebroj majhnih razstrelilnih kosov, hrepeneč pričakuje poštenega strela, ki konča njegovo trpljenje. "Vsak treno-tefc sem pričakoval, da me požro lačni psi in vokkovi polja; napol mrtev, napol živ, aili vendar nezmožen, da bi kljuboval usodi." Berite katerekoli zapiske vojne, Če pripovedujejo čisto, nepo-bsrvano resnico, oznanjajo isto. Vse strasti nečloveške narave ae razklenejo, strahote najteiuuej-ših «toletij se dvignejo iz grobov preteklosti. Človek je izgubil lice človeka. Če je vojna potrebna, zakaj potem tudi n« sodišče, kjer so zločincem trgali z razbeljenimi kleščami meso s telesa t Ae pred 130 leti je veljalo tako «odišče za neobhodno potrebno, da se je pravo in pravica ščitila. Brez njih izhajamo sedaj. In če je vojna ideal najvišjega razvoja človeštva, zakaj ne hrepenimo po razmerah, ko je bila vojna glavno o-pravilo barbarskih rodov in je bila krvava glava ob pasu zmagovalca najvišja trofeja, ki je za-mogila poplačati in venčati človeško delot SEBIČNI OBER Oskar Wilde. Vsako popoldne so hodili otro-vci i>o šoli na obnov vrt in se tam igrali. Velik vrt je bil in lep. Z mehko zeleno travo. Tu in tam so bile med travo posejane lepe rože kakor zvezde in dvajnajst breskev je bilo na vrtu. pomladi z nežnim, rdečebelim cvetjem posutih in jeseni obloženih s sadovi. Ptice so posedale po vejah in prepevale tako sladko, da so otroci časi »redi igre obstali in poslušali. "Kako smo srečni!" so govorili drug drugemu. Nekega dne se je vrnil ober. Obiskal je bil svojega prijatelja, olbra, v Gorjancih in je ostal pri njem sedem let. V sedmih letih mu je vse razložil kar mu je imel povedati, zakaj njegova zgovornost je bila zelo omejena, pa je sklenil, da se vrne na svoj grad. Dospevši domov je zagledal otroke na vrtu. "Kaj ongavite tukaj?", je vprašal srdita In otroci so se razpršili na vse strani. "Moj vrt je moj vrt," je dejal ober, "to je jasna in samo jaz se smem igrati v njem," pa je zagradil vrt z visokim zidom in postavil tablo: Vstop na vrt je prepovedan! Bil je zelo sebičen ober. Ubogi otroci niso vedeli, kje bi se igrali. Poskusili so na cesti, ampak cesta je bila prašna in ka-menita in jim ni bila po godu. Romali so okolo visokega zidu po šoli in se menili o lepem vrtu, ki je bil za zidom. "Kako smo bili srečni!" so se pogovarjali. Potem je prišla pomlad in v vsej deželi je bilo polno cvetja in ptic. Ijc na vrtu sebičnega obra je bila zima. Ptice niso iinele veselja. da bi pele, in drevje je pozabilo eveteti. Knkrat je pač pomolila lepa roža svojo glavico iz trave. Ali opazivši prepoved na deski so se ji otroci tako zasmilili, da je smuknila nazaj v zemljo in zaspala Le sneg in mraz sta bila zadovoljna. "Pomlad je f>ozabila na vrt." sla vzkliknila, "vse leto bova živela!" Sneg je zagrnil travo z velikim zelenim plaščem in slana je s «rebrtim prevlekla vse drevje. Potem sta povabila sever \ \ v«« i»m »e prišel. Ves v kužoho-! v t os »t bil zavit in ves dan se je 'H |r» vrtu m dimnike preobračal «tr~h Tuknj nam je prijetno," ,r «iejsi. ** |h»v abimo še točo v | " In toča je tudi prišla. Vsak dan po tri ure je bila po «rrehi hiše. «hi je zdrobila vso opeko. in potem je divjala po vrtu, kur «o jo nesle noge. Sivo je bila < t»rav lj«*iia iu led je dihala. "Ne vem, kaj se j»* pomlad leto« tako zakasnila." je dejal sebič ni ober. sedeč ob oknu in zroč na hladni, pobeljeni vrt. "IToain. da se vreme kmalu izpremeni." Ampak pomlad ni prišla in tudi jesen je izostala. Jesen je obdarila vse vrtove z zlatim sadjem, a na orjakrtvem vrtu ca ni bilo. "Tako sebičen je." je dejala jesen. In tako je bila na vrtu zini-rom zima in sever, toča in sneg so plesali pod orevjem. Nekega jutra je ležal ober bdeč na svoji postelji, pa je zaslišal čudežno godbo. Tako sladko je donela na njegovo uho, da se mu je zazdelo, kakor bi godli kraljevski muzikantje. Amnak bil je le vra-bič, ki je prepeval pod oknom. Ali že tako «tolgo ni slišal Ptice na svojem vrtu. da se mu je zdel vrabcev glas kakor nailepša godba na svetn. Potem je ponehalo mjanje toče in sever ni tulil več in čudežen vonj je prihajal skozi odprto nfeno. 'Mislim, da se vrača. pomlad!" je dejal orjak. Sko- ADVERTISEMBNT Avstr. Slovensko UaUMvliMM M. jMuvmrja laai Bol. Pod, Društvo lakorpMirmn« H. f atara vir Ja IMS v StUtI Sedež: Frontenac, Kana. GLAVNI URADNIKI: Predaednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana. Podpreda.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kana Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana. Blsgsjnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Ksns. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kaaa NADZORNIKI: PONUÄAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kaaa. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna priatojbina od 16. do 40. leta znaša same edea Dolsr. Vai dopiei ae naj blagovolijo pošiljati, fl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. VABILO NA SLAVNOST RAZVITJA NOVE DRUŠTVENE ZASTAVE, ki jo priredi Društvo Prostomisleci št. 87S.N.P.J. ——" V HEBMINIE. PA. —-—-— DNE 4. JliLLIA NA PRAZNIK NEODVISNOSTI Najuljudneje vabimo vs slovenska društva v okolici, kakor tudi drugo slovenske občinstvo k udeležbi v polnem številu. <- Začetek je ob desetih dopoldne v Slovenski dvorani. — Pevsko društvoN'Sokol" bo pelo izvrstne slovenske pesmi. — Za dobro zabavo in najbolifto postrežbo jamči 01 Jugosl. Soc. Udruženje, broj 35. PRIREDI SVOJ LETNI 66 PIKNIK 99 v nedeljo, 6. julija v Taska s Grove. ^ Začetek bo ob lOih dopoldne. Svirala bosta jugoslovanska soc. tamburaška zbora "Proevjeta" in 4,Nova Slo-boda. Vstopnice so po 10 centov. Žene in otroci so -vstopnine prosti.-— Preskrbljeno bo za ples in razne druge zabave, kakor tudi za dobro postrežbo. — Vzemite si Buvnham St. West AUis karo do 61. Ave., od tu i-mate ie 10 minut na jugo-zapad do parka. Zm *rir*»«v*i«i odbor, s. Colich. t«i Slovensko Svo Podp. Društvo mi naznanja (po "Proletarcu" zaradi prepozne sklenitve) vsemu slavnemu občinstvu in vsem tukajšnjim bližnjim društvom in klubom (kakor iz: Witt, III., Tailor-Spring, III., Stauton, III., Livingston, III., St. Louis, Mo. i. t. d.), da priredi društvo št. 88. S. S. P. Z.—4. julija—zopet skupno veselico z italijanskim dr. "La Foresters of America". Začetek bo točno ob 7. uri dopoldne. Igral bo orchester iz Stauten, III. Za vse potrebno (sladoled, dober prigrizek, sveže i pivo i. dr.) bo preskrbel skupni odbor. Na svidenje! F. Petrlč. ("•il je iz postelje in pogledal skozi okno. In ksj je ugledali Nekaj čudežnega je ugledal. Skozi malo luknjo v zidu »o se prikradli otroci na vrt, pa so sedeli po drevju. Na vsakem drevesu, kar jih je videl, je ugledal o-troka. In drevje se je tako * veselilo otrok, da se je zo|>et odelo s cvetjem in lagodno gibalo svoje roke nad glavami otrok semintja. Ptiee so letale po vrtu in žvrgD-lele vse zamaknjene in rože so kukale iz zelene trave in se smejale. Krasen prizor! Le v enem kot ie ku vrta se je ie stiskala zima. V najoddaljenejšem kotu vrta, in tam je stal majhen deček. Tako majhen je bil, da ni dosegel vej, pa je tekal okolo debla in bridko jokal. Drevo je bilo Se vse s snegKSn in ledom pokrito in sevpr je žvižgal in tulil okolo njega Le splezaj kvišku detek, je jemalo drevo iu pripogibalo,tfvoje veje 'na vso inoc. Ampak/ deček je bil premajhen. X l|i obnovo srce se Ae oltajalo ob pogledu na vrt. "Kako sebičen sem bil!" je dejal. "Zdaj vem zakaj ni bilo pomladi Malega dečka i>osadim na vrh drevesa in vse zidove podrem in moj vrt\ bodi na večne čase igrišče." V resnici žal mu je bilo, da je „bil tako sebičen. Splazil se je po stopnicah navzdol in prav potiho odprl velika vrata in stopil na vrt. Ali ko so ga otroci opazili, nm se ga prestrašili. da so takoj poakakali z dreves in zbežali in zima ae je vrnila na vrt. Le mali deček ni zbežal, zakaj njegove oči so bile vw» v solzah, da ni videl orjnka. In ober se mu je orivzad potihoma približal, ga rahlo prijel za roko in posadil na drevo. In naenkrat se je drevo ogrnilo a cvetjem in \ HOL1TAIKC ptice so priletele in prepevmle in mali deček je razprostrl obe roiki, jih ovil okolo obrovega vratu in ga poljubil. In oatali otroci, videči, da ol>er ni več hud, »o se vrnili in z njimi pomlad. "Vaá je vrt, otroci moji!M je dejal ober in vzel veliko sekiro in podrl zid. In ko so ljudje opoldne šli na trg, so videli, kako se ober na svojem vrtu igra z otroci, in vrt je bil najljepši na vsem svetu. Ve» dan so se igrali otroci in zvečer so se veselo poslovili od obra. "Kje pa je vaš mali tovariš t" je vprašal, 'deček, ki sem ga posadil na drevot" Od vseh ga je imel najrsjše, ker ga je bil poljubil. 44Ne vemo," so dejali otroci, 44odšel je!" 'Recite mu, da naj se jutri zanesljivo vrne." Ampak otroci so rekli, da ne vedo, kje stanuje, in da ga niso nikoli popreje videli. In ober se je močno razžalostil. Vsako ponoldnc po šoli so prihajali rjtroci in se igrali z obrom. Ampak malega dečka, ki ga je ober ljubil, ni bilo več. Vse otroke je imel rad. pa vendar je hrepenel po svojem maličku in pogosto govoril o njem. 4 4 Kako rad bi ga videli" je večkrat dejal. Leta so minula in ober se je postaral in oslabel. Nič več se ni podil okolo, pa je sedel v svojem orjaškem naslonjaču, gledal otroke pri igri in občudoval svoj vrt. 44Mngo lepega cvetja imam," je govioril, 44ampak otroci so najlepše cvetje od vsega." Nekega zimskega jutra je pogledal skozi okno, ko se je oblačilo. Nič več ni sovražil zime, zakaj vedel je, da pomlad dremlje in da mu cvetje ne ¡odide. Naenkrat si je ves začuden otrl oči in strmel in strmel. Glej čudo! V najoddaljenejšem ko^u vrta je stalo drevo, vse posuto s krasnim ^ belim cvetjem. Njegove veje so % bile iz samega zlata in srebrni sadovi eo viseli na njih in odspod je stal deček, ki ga je imel tako rad. Ober je tekel ves veael po stop-njicah in tekel na vrt. Hitel je po travi in se bližal otroku. Ali ko je bil že čisto blizu, je zardelo njegovo obličje od jeze in je dejali [ 44Kdo se je predrznil in te ranil?" i Zakaj na dlaneh otroka so bili sledovi žebljev in sledovi žebljev so bili na njegovih nožicah. 4 4 Kdo se je predrznil in te ranili" je zaklical orjak. 44 Povej mi. da vzamem velik meč in ga ubijem!'* 4 4 Ni kar," je odgovoril otrok. 44zakaj od ljubezni sem ranjen." 44Kilo pa sit" je vprašal ober in čudna bolest ga je premagala in pokleknil je pred otrokom. In otrok se je nasmejal in dejal: 4 4 Na svojem vrtu si me pustil igrati, pojdi danes z menoj na moj vrt, v paradiž." In ko so otroci popoldne pohiteli na vrt, so našli obra mrtvega pod drevesom, vsega posutega z belim cvetjem. Iz stare domovine —* Predrzno izzivanje. Deželni kristjani na Kranjskem, imajo teh „tep.yzro!:. da sramežljivo povesijo svoje glave in premišljajo o svojem nemarnem deželnem gospodarstvu, predrzno nadaljujejo s Svojimi teorističnimi in izzivajo-čimi grožnjami. V pobožnem "Slo vencu" ponavljajo precej očitno svojo grožnjo, da gasilska društva, ki se ne zapišejo klerikalcem, ne dobe niti vinarja podpore iz fonda, ki je kranjskemu deželnemu odboru aupan. Ta gospoda misli, da ljudska potrpežljivost nima kraja da bo na vse večne čase prizanašala klerikalnim gospodarjem in \ dala od njih terorizirati. Po vsej%deželi viada neje" ' volja proti deželni kliki in celo iz klerikalnih vrst prihajajo trpke kritike na naslov klerikalnega deželnega odbora, ki je brez obotavljanja zabil v zidove deželnega dvorca šestdeset tisoč kron na stroške bankrotnih deželnih financ, samo da ustreže prevzetnim muham 44 deželne materesestde-settisoč kron samo za adaptacijo glavarjevega stanovanja. — Iz Žirov. Da Se živi med na-šimi kmeti duh ssmozavesti in u-pornosti, so lepo pokazali Ledinski kmetje; zloglasni žnpnik Jelene, ki za vsako stvar sitnari in se rad toiari iz same zlobe in ikodeželj-nosti, je sklicsl ns ta dan "kon- kurenčno obravnavo": debelušni župnik je zahteval, da mu siromaš ni kmetje in bajtsrji poprsvljsjo in olepšsvsjo farovi, ki je že itak najlepša stavba za stanovanje v Ledinah, poleg tega še cerkev, mežnarijo in drugo. Toda ledinski kmetje, od katerih so mnogi tudi rudarji ter hodijo v bližnjo Idrijo na delo, so dali ta dan duška svojim čuvstvom nad nesramnim početjem tega farja, ki je najbrže mnenja, da naj njegovemu saiuo-ljubju streže vsa župnija. Kakor vihar so doneli klici iz vseh pljuč: Do zdaj si nas, za naprej pa nas ne boš več odiral! ako ti ni všeč, poberi se, pa pojdi proč; saj Te ne maramo- Saj te ne rabimo! Mi naj poginjatno od lakote, samo da se boš ti debelil! Nič, niti vinarja ti ne damo! Proč z pijavko! Faj-mošter Jelene ima sicer trdo kožo, vendar ga je pa ta soglasni protest, ta splošna obsodba popari-la; videl je, da se mu majajo tla pod nogami, da se ovčice ne puste striči s kožo vred. Videl je, da ne pomaga draga državna komisija, da je odvisno le od volje ljudstva. Ako bi bili vsi kmetje tako odločni jn samozavestni.kakor so bili ta dan kmetje v Ledinah, pa bi bilo na mah konec tiranstva in despo-tjzma tako od strani duhovništva kakor od državne birokracije. Pri tem lepem in krepkem protestu je bil navzoč tudi žirovski župan Petrič, on bi se bil gotovo rad izkazal in 44pomagal" popu, pa je videl, da vspričo splošne razburjenosti to ne gre in bi se mu kaj lahki pripetilo, da bi bil moral ja-ko hitro odnesti svojo "brihtno" glavo, ako ne bi molčal; zato je rajši stisnil rep in miroval. — Aretiran župnik — slepar. Iz Pariza javljajo, da so aretirali na Francoskem bivšega župnika in strastnega klerikalnega agitatorja J. Muenstererja, ki je strigel ovčice v Pondorfu ob Donavi. Bavarski klerikalni listi potrjujejo vest o aretaciji. Pogajanja za izročitev sleparskega duhovnika nemškim oblastim se bodo pričela v kratkem. Obravnava o župniko-vih goljufijah bo za različne 4 katoliške' može kaj neprijetna. Muensterer je sredi februarja 1910 odnesel šila in koipta, ko je revizija dognala, da je pokradel visoke svote pri rajfajznovki, ki jo je upravljal. Za beg so mu pustili mnogo časa. Da bi mu ne bilo predolgočasne, je vzel s seboj tudi svojo ljubico, iftletno kuharico. Pri rajfajznovki "je nakradel Čez 135 tisoč K. pri cerkveni blagajni je izginilo 2400 do 3600 K in lahkovernim kmetom, ki so mu dali shraniti svoj denar, je odnesel 60 do 72 tisoč kron. Muensterer je dopisoval v klerikalni list 44Bayrisches Vaterland" in preskrboval je list z najgnusnejšimi napadi na socialno demokracijo. Muensterer je živel silno razkošno, župnišče je bilo kakor grad in po gostilnah je pridno plačeval pijačo in razdajal s polnimi rokami —- ukraden denar. | — Sv. Duh v gorttki politiki. O bin košt iti ae je manrikak voditelj vladiajoeih političnih strank spomnil, kako se je pričelo eate-danje prejšnjega deželnega zbora, kateremu moramo sedaj oskrbeti naslednika. Šli so k maši, da pokličejo sv. I>»ha na pomoč. Tega je bilo rea treba. Slo je za dežefc-noodborniška mesta, šlo je za e-giptovake lonce večine in zato, kdo 1k> pobiral kot Iaizar opozicijske drobtine. Pri6k> je nekaj laških liberalcev^ nekaj slovenskih klerikalcev, maševal vseh večjih mestih mogočne demokracije po cestsh. IVote-tarci se niso zmenila za groižutje in ao prvega maja; 15. maja po našem koledarju) a svojo veličastno manifestacijo pokazali, da so izvesti mednarodni socialni demokraciji. V Peterburgu je pktfivalo tri četrtine vseh obratov in nad 150 tisoč fbdaveev je sta vikalo. Delavci so prišli ob navadni uri rv tvor-nice, naznanili vodstvu, da bodo prazntTvali 1. majnik in odšli so iz delavnic, prepevajoč revolucionarne pesmi. Nekateri pod jetniki so bili toliko previdni, da so sami od sebe dol volili delavstvu praznovanje. Ali večina j>odjetui kov se je pridružila "konvenciji", izdani po «vezi delodajalcev, »ki ukazu je, da mora podjetnik ob stavki odpustiti vse delavce, osta li podjetniki e*noat vlade, ki je tedne in tedne teorizirsla delavstvo po vsej državi n hišnimi preiskavami in aretacijami. V Peterburgu, Moskvi, Odesi, Nikolsjevu itd. ao de- Stran Ka i: Licem biro socialistične stran ke je postal vsled sklepa osrednjega odbora, da se nadaljuje, če dobi 600 kontraktov do 1. septembra, zoj>et aktiven. Kakor jjozdaj, tako ho tudi v bodoče treba khi-bu, ki -f.Air prirediti proda vanje potom tega departmenta^ predati za $100 vrednosti po $1.50 in 25 c naročilnih kart, afi pa če plača 50 dolarjev v gotovini brez naročilnih kart. Predavanja se vrše v angleškem jeziku. Pojasnila za te prireditve daje sodr. L. K. Katerfeld, 111 N. Mar-ket St„ Chicago, lil. NAROČITE SE NA DNEVNIK 4' ZARJA'' 1 Kdor Želi čitati podučne članke o socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "ZARr JA." 'Zarja' izhaja v Ljubljani, 6e-lenburgove ulice štev. 61 II in stane za Ameriko $6 sa celo leto. PRIPOROČILO. Upravnik "Prolstarca", lodrug Frank Podboj je šel na daljšo agitacij sko potovanje po vshodnih državah. Najprvo obišče rojake po .Indiana Ohio. Pennsylvania in West Virginia. Sodrug Tt. Podboj ima polno pravico pobirati naročnino, oglase, ustanavljati novs 1 i 1 T t T 1 i i X t T 5 f t f T T 1 ❖ t ? ? t T povzroča prepogosto izpraznjen je črev. Ako imate drisko, imate gotovo krč. Odpravite njega vzrok te*- s tem tudi uredite čreva vživajoč Severovo Zdravilo Zoper Drisko* (Severn's Diarrhoea Remedy) Priporoča se za zdravljenje kolere mor-bus, krča, kolike, poletnih pritožb in Y vnetje črev. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena 25 in 50 centov. JL V W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA carl strover Attorney at Law Zsstspa M nú ttdiičik. St. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Tslsfon: Main 3989 M, A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1842 So. Ashland avs. Tel. residence: Lawndsle 8996. ........... tmmmmm GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža ns dom. G. Mamčllovlch & Co., 331 Greeve St, Oonemaugh, Pa. Tel. Con. 4050. LOUIS RABSEL moderno urejen salun IA 460 6RUD AVE., ««OSHA, VIS Telefon 1199 SALOON i biljardom In kegliličes Poleg saloon a dvorana za drufttvene seje, veselice itd. «Jotin Stražlšar 611 Market St.. Wiuktfta. III. I1h>m it. S71. M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA SlFKARTE. Pošilja denar po posti in brzojav no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. _ EDINA HRVAŠKO — SLOVEN SKO — SRBSKA AGENCIJA. TUJCEM priporočam svoje do bro urejeno prenočišče in restav racijo, domačinom pa svoj salooa vsem skupaj pa vse. IG. KUŠLJAN 229 1st Aye. MILWAUKEE. WIS Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik ca notranj« boleanl ln ranocainlk. -isdravnlika proiskara breaplaia«—pla ftati j« 1« cdravila. 1924 Blue IalaaS Ava., Chicago. Uredaj« od 1 do 3 po pol.; od 7 <10 9 tvotor. Itron Chieag« ftivoti bolniki naj pilejo •lovenako «JOS. A. FISHER Baffst Ima aa raapolafo v§ak*vr»t«o piva, vlao, «Bedke, L 1 i Izvrstni prostor sa okrspfilo. 37SS V asth St., Chicafe, JJL Tal. Lawadal« 17«! klube, sploh za vse posle, kar spada v področje "Proletarca" in Jugoslovanske socialistične zveze. Slovenske delavce pa prosimo, da naj gredo iodr. Podboju kolikor mogoče na roke. Začasno upravništvo "Proletar-ca" prevzame sedaj sodrug Još« Zavertnik mlajši. Kadar nemore-te dobiti pravi Richter painex-peller pri vašemu lekarnarju pišite na F. A4. RICHTER 74-10 Visbiiftis Strni, IEV TOKI, I. T. ALOIS VANA — Udelovatelj — sodovice. miaeralne vode ln rti- nib neopojnlb pijač. 1837 So. Pisk Si. Tel. Canal 14M AVSTRO -AMERIKANSKA Črta. NIZKE GENK. Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna knhinja, vino zastonj, kabine tretjifa razpreda na parnikn Sledeči pamiki odplujejo ob 3 uri popoldan iz New Yorka: Argentina ... - 28. ma|a Oceanic 7. junija Martha Washington ., 14. |nni|a Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6ti'l Ad's, 2 Washington St., Ni« Yirk. ali pa na dmge uradne zastopnike v Združenih državah in C s nad i. POZOR! SLOVENCI! POZOR» SALOON s modernim keffljittes SvaSs pivo v aodSkik in buteljka* is druf* rasno vratne pijato ter anijstes snnodka. Potniki éobe éodno Postres ba točna ln laterma. Vostn Slovencem in drugim SI MARTIN POTOKAR, 1620 Se. Cen trs Avs. Ohioafs L STRAUB- URAR 1010 W. 18th st Chi caga, M lasn voA> aaJofo nr, veriüe, pni» im feagik 20'/» Grow rt "lm ozabni Kranjski Janez Janezovič Sinrcovnki alias Janko Makako de Afinja etc. etc.) in z drugimi čiči, ki dišijo po žo-letu. Jaz bi ti svetoval, dragi maj editor, da se malo čuvaš teh ljudi, kajti ti Janezi so grozno silno učeni —c nezaslišano strašansko odprtih glatv so! Hodili so na m m* . v silno viiiüke — visoke visoke šole, višje kot je Janezov turn v Žoletu,, bečjur svit lajf . . . Skratka, tako so tile Janez asid Janezi učeni, da same učenosti kar pihajo kot polanski gadjv; od same učenosti jrh vsak dan sedemkrat glava boli, t» pa zato, ker je preveč notri in ker učenost na vseh krajih sili -ven . . . Najbolj sihio in">rozno uren iz med vseh je pa seveda on — Kranjski Janez Makako de Afinja etc. etc. Pravijo (in se ne lažejo), da on ima toliko učeniofcti v svoji glavi, da si jo mora vsak dan devet iiufevetri«set-krat — puščati (namreč učenost.) in sicer jo pušča na svoj — nos, kjer jo vjame v avliki plavi fa-oanetl, katerega potem dobi miss kjuharca — ja dem1 ... Du ju get mi? Jes — klobuk, kapo in slamnik doJ pred takim kupom u-čenosti! Oni — Janez and Janezi — so namreč hodili, kakor rečeno, v šole, kar ti morda «e ne ves — veni pa jaz. On, Kranjski Janez ¿k Polanski f*ič Makako de Afinja etc. etc., je namreč hodil v utii-verzo na -- Klekut, )cjer se učenost za jemlje na čebrc. Šot ! Ni čuda, da je potem tako učen. Sprva je učenost od njega kar kapala v latq in iz blata se je razvil črv in pri črvu je ostalo dolgo, dolgo. "Človek, ti si črv" — pravi sveto pismo. "Stri bom sovražnike in pogazil kakor črva v prahu!" grozi se bog nekje drugje v svetem pismu. Torej po naukih Uviete-ga pisma je človek iz blata postal črv. Iz črva se je razvil v ovooi. (Kakra-bomboni! Čudovita so bila pota tega božjega evohaina!) To zopet dokažem iz svetoga pisma, katero pravi, da je sin boga rekel: "Pojd Peter in pasi moje ovce!' 'S tem je mislil ljudi, ali ne! In papež se Še danes zove pastir in vsi katoličani so .ovce. Tako se je torej po naukih svetega pisma človek razvil iz boga v blato, iz blata v črva, iz Črva v ovfo — in pri tem je ostalo. Človek je še vedno ovca, ponižna in potrpežljiva ovčica — namreč po naukih blažene rimske cerkve. Izjema je le za poredne ovce, katerim jo de-voljeuo, da se smejo razvijati na-prje v — kozle . . . Now, can you beat this? Ampak, dragi moj, ta božji evolušn velja le za "koinon folk" — le za črve in ovce. Paj>ež ni ovca, cesar tudi ni ovca in ostali maziljeni, ocilindrani, ofraka-ni in orokavičeni *gaspudje niso ovce. Oni so "ta žlahtna roba v vinogradu Gospodovem". So you see, po naukih nezmotljivega sv. pisma je za "žlahtne gaspude" ekstra evolušn, kajti oni so iz blata takoj postali "ta velika zverina" — med tem ko je "komon folk" ostal ori ovcah, ki smejo samo kimati in tiho biti. . . So it goes. Toliko v inforinešu, da se boš znal vladati napram Janez & Janezom v Žoletu. Kadar bodo spet čivkali o afnah. le zabrusi jim blato, črve in ovce povrh in Janez & Janezi & Kranjski Čic Makako de Afinja bodo imeli kmalu dovolj. — Zadnje čase se mi je nabralo nekaj telegramov in pisem; obelodanim jih prihodnjič. Vse. kar pride na Pihlerjev kevder, gre takoj "via wireless" za menoj, tako da moja pošta se nikoli ne zgubi. Zato le brez skrbi nišite, fantje, kdor ima kaj važnega sporočit i v Oood bve! Vas Jaka. PONIŽNO VPRAŠANJE? Ali bi nam napol svetnik in urednik "Ain. Sli." pojswiil, Žfc se izročajo katoliški "Orli" in katoliške Marijine "device" v domovini, ko časniki iz domovine prinašajo o teh vzvišenih katoličanih škandale dan za dnem? Se li vrši poroka teh vzorkato-ličanov v cerkvi, pri sodišeu ali za irrmom? Aliase pri sklepanju zakona govori: In nomine patee, vzeinijo na ftvatre, ali pa buče orgije ob navadnem rokisipokusu, ki prihaja počasi iz ust modernega čarovnika. Krajnskemnčiču, Izrabi iue« I barabami, izvržkii človeške družbe. izurjenemu» plesalcu s štiro-no-zci v jolietskih salonih, se sedaj kot pokornemu shi/ahniku sv. (?) očeta, celijo sline i*) Petrovem vinarju. V zadnji številki "Slovenskega Ameriške«" Rimskega Katolika" milo zdi bitjo, da1 bi bilo najboljše, ako bi se vest denar rimsko kat. cerkve Mt^knl v njearovo nenasitno bisago. da bi tem ležje prirejsl bakanale iu s«* kot pijana baraba valjal t»o cest-nem jarku. Pobožni gospodje v svojem glasilu, kateri ni ničesar itruzevra kvrt filiaMca "Oser vat tore Rom* no trdijo, da se soeialisti poročajo za "grmom". Well, trrmi so več vrst. Mi ne vemo. za kateri "grm'' Vi mislite. Mi ne trdimo, pač pa vprašamo, ako so se Kranjskih (So. Oiea^ro) So-Tarac in Poljskičn- katerikrat za "grmom" poročili??? Drobtinicam v album. Čevljar se mora učiti najmanj tri leta, ako hoče narediti količkaj udobne čevlje. Kavnotako ae mor& svojega posla izučiti kovač, kolar itd. Smešno bi bilo, če bi trdfl kovač: "Jaz znam boljše hlače narediti, kakor ti, ko ti je tjvwj i »oklic krojaiki", ali pa, bi pek) trdil, da je 011 Hjmaoben na praviti trdnejšo podkev, kakor kovač. Da je to del resnice, pa tudi del nevednosti — »gnorance, hočem razložiti, da ne bo. urednik A. S. mislil, da znajo saino druklica tako, — potem ga pa drugače spremeniti 01 delati dmgoY! Nič kaj čudovitega ni, ako trdi kovač, da ana boljše blače narediti, kot krojač. Se morali iauče ni kovač vedno bav it i samo s ko-vaštvom, krojač s krojaštvom itd. ? I>an»*s se zelo malo vpraša po poklicu. Vpraša se temveč po vnetju do tistega dela, ki ga ima dobičkalovec na razpolago. To siaj velja tudi uredniku A. S . da' v»\ da nam 1 rprzmm, BMV dem itn sužnjem praf nič ne velja filozofija, teologija in vsi učenjaki, ki hočejo s svvojo modrostjo držati del ljudstva tudi v miselnem suženjstvu. • Še manj nam iiniponira tisti vi-sokošolec in modroslovec, ki hoče "pitati" nas. delavce z lažmi in nam jih vriniti kiar po sili v glavo. Li misli uradnik A. S., ako si je glavo belil po visokih šolali, da si jo j«> zato. da bo zapovednik \»e4i delavcev, da s*' morajo vsi priklanjati njegovi modrosti, da ne sinejo drugače ukreniti, kakor patentiranec zaipove??! Ako 011 to v resnk-i misli, |*>tem |va rnaiično strelja kozle kar čfjz streho. Zapomni si modrijan, da Je lahko imeti za norva del »lelaveev in le nekaj časa; nemogoče pa je vleči za nos vse in vedno. S«» stare ženice so male, da ima ki/nik vnakega človeka za lažni-ka Istotako misli tudi urednik A. S., da je vse laž. kar se napiše izven 44 Ju leta". Samo v "Jule-tu" pri uredniku A. S. je vse brez laži. Obratno je pač bolj resnično. Največji čudež je, a.ko se človek uči veliko let znati tolmačiti ljudstvu resnieo, potem pa dela olrratno. Resnico zakriva. lji*lsti\ni sili -- nevednost. Ki-« i«\ da so hodili ljudje v šolo in bi lahko tudi kaj znali in. — recimo, tudi nekaj znajo. Le to je škandal; ker bi oni radi. da bi drugi nič ne znali. Radi tega se š»> oni naredijo raj ši nevedne o tem. kar drugi pi^e-jo. lTrednik A. S. naj nikar ne ki-ha nad socijalisti. ako jih ne more irci'.KÜ * konj; rog in. nu iuore vleči vs««ga ljudstva, kakor sinjemu zdi. Nikar naj tudi ne misli, da ne sme nihče ničesar vedeti. ako ni dobil poprej pafeéita od inaziljeneev — za laži. Obžalovanja je vredno, ako se ^.selm muči 20 let po šolali in ie ne ve, kako lepo življenj«» imajo delavci okoli plavžev, premofoko-pov, rudnikov in drugih industri-jalnih podjetij.. Kaj naj pa store eni. ki so trgali hlače samo .V—4> let po šoli, pa hočejo vseeno nekaj verto pismo na ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Najznačilnejši odstavki se glase: "Teden dni je tefpi, da sem pod naslovom: "PuKten-jak fcusteršič, ali kako ^vstane človek hitro bogat" izrokla v tean listu proti gospodu deželnemu glavarju na Kranjskem dr. Ivanu Slišteršiču žaJjrv« besede. V zgoraj omenjenem članku sem dolži-la gospoda dr. ftušteršiča, da si je kot načelnik "Ljudske j>osojilni-ee" iz njene lldagajne izposodil znatne zneske, da je z njimi na lasten račun špekuliral, katera špekulacija s tujim denarjem je vir njegove današnje imoivitoati. Dallje sinu na istem mesto obtožila gosjsida dr. ftušteriiča. da je "Ljudsko posojilnico" kot odvetnik izkoristil iu sem trdila, da je pri najmanjši kirpčijski transakciji "Ljudake posojilnice" za posredovanje svoje pisarne profiti-ra). .laz nisem tega članka samo s svojim polnim imenom jsnlipisa-la in s tem dokazala, da sem pripravljena nositi odgovornost aa žaljive dolžifve, ki so v njem izrečene, jaz sem gospoda dr. &ušter-šiča celo naravnost pozvala, naj me zaradi njih toži in mi s tem da priliko doprinesti za svoje trditve dokaz resnice. Gospod dr. šteršič ni do te ure na moje oImIoI-žitve odgovoril, ne me toiil in s tem mojo trditev, da ni poštenjak in nevneden, stati na čelu deželne uprave na Kranjskem, molče na znanje vizel . . . Samo «k>-sledno je torej, če se z«laj obračam do Vaše ckselence s preciznim vprašanjem: Kaj misli Vaša ekselenca storiti glede na moje ža lji ve obtožite proti deželnemu gla varju na Kranjskem dr. Ivanu Snšteršiču? AH misli Vaša ekselenca pustiti tudi še nadalje na odošteino mesto pristnega. Bodite torej pašni in ne tvegajte svojegs zdravja še manj na svojega življenja. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je res dobre sredstvo v mnogih boleznih želod ca ¡11 brodovja, ako se ga rabi po navodilih. Kedarkoli želite telo povse izčistiti ne da bi ga 0-slabili. — dobiti dobro slast in dobro prebavo brez neprilike, poskušajte to zdravilo. V lekarnah. J os. Triner. 1333—1339 So. Ashland Avc., Chicago, IU. Ker je Trinerjev liniment zelo močan, sega dalje kot drugi pri zdravljenju oteklin, revmatičnih in neuralgiČnih bolečin, izvinjenj in okorelosti. Advertisement. Kasparjeve Državne Banke |e Da|ceae)e la aalbal| slguria. Naia parobrodna poslovnica j« največja na Zapsdu in ima vse najboljša oceansks črts (linije). Sifkarts prodajamo po kompanl|skili cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT PO&TA. KsSpsr Državna Bsnka kupu|e In prodala In samcn|n|s denar vssh držav ■veta. — Pri Ksaparjovi Državni Banki s« izplača za K6 $1, bres odbitka. - Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje 8% obresti. - Slovenci postra-ienl v slovenskem |ezlku. - Banks ims $6,118,821.66 premoženja KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blut Island Ave., CHICAGO ILLINOia i i CLEVELANDČANI POZOR! Belaj & Močnik 6205 ST. CLAIR A VE., CLEVELAND, OHIO. i KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo : i; moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo, i Izdelu|eva obleke po na|nove|dI modi. Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue , vogal Loomls ulice Chicago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000 00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA blagajnik . Nafte podjetje je pod aadsoretvom "Clearing Houaa" čikaSkih bank, torej j« denar popolnoma sigurno naložen. Ts banka prevzema tudi vloge poitne hranilnice Zdr. držav. Zvr&uje tudi denarni promet 8. N. P. J. Uradne nre od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne. Denar vložen v nažo banko noel tri procente. Bodite uvejertnl, da Je pri nas denar naložen varno in doblčkanomo. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna == 2146-aa Bine Island Avenue. Chlcngo. HI. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, SlovaSkem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni Restavracija in kavarna "Jugoslavija". 1134 — VV. 18 Str., CHICAGO, ILL. j i — Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijake cigare! — <» J E. RICHTER, lastnik. Conemaugh Depostt Bank 54 MAIN STR. C0MFMMGH. P*. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti. " CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER blagajnik. , Dobra domača kuhinja. éé Odprto po dnevi in po noci. BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldruga^ 1816 So. Centre Ave. 1.) Rodovitna wmlia; 2.) *<1r»va, Ji»tn »tudei»čna voda; 3.) Zdravo podnebje, ugo.lna klima in prijazen kraj; le/niAke «veze * velikimi indastrijelnint meeti; .>.) Nir.ke rene, lahki obroki ter nobene Mfntnrije. «e ie prostor» n 1R0 rojskov. Pridite in o^lednjte si to wmljo in kraj se.laj ko vidite kaj rsste in kako raste. — Tu bodo sami Hlovenei, t«><,*v n* bo mt* nimL V8B TO )e vzrok, da Pro<,>i oci *"®rra naprej naober trg doma in dobre ie- A. MANTEL. 0. o. O^MMM LAND CO, Washington St., CHICAGO, ILL. t-