I. -39 ' 4 II II * m V lecaj I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld po leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 2 kr za trikrat Ogl 5 kr. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača la (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 23. septembra 1892 -t 1 i Politiški oddelek. 2) = Verska šola bila je predmet, o katerem se je mnogo govorilo na katoliškem shodu in v odsekih njegovih. Pri tem se je pa stvar tako zavijala, da tisti, kdor se s politiko dosti ne peča, vse te stvari ni mogel prav umeti. Gospodje so slovenske politike, kateri ž njimi rotnike verske pred vsem skušali ne trobijo v jeden rog, lasiti šole. ta ali Seveda pravih uzrokov pa niso povedali, zakaj se ne ogreva za versko šolo, ker resnica tem oni gospodom ni vselej ljuba. slovesni seji je gospod govor o verski šoli, ki je bil kanonik Klun imel dolg precej podoben kacemu poročilu o njegovem delovanji v državnem zboru. Zaradi tega mi mislili da bi bil njegov govor umestnej na kakem volilnem shodu meten mož dobi edel Gospod kanonik je pa kot pa-zakaj je rajši ta govor govoril na shodu, nego bi ga bil pred svojimi volilci seji katoliškega shoda ni smel nikdo ugovar nikdo zahtevati kacih pojasnil. Na shodu volilcev pa bil kdo utegnil katero ziniti ki bila gospoda kanonika Kluna delovanje pokazala malo v drugačni luči in bi trpeti morda njegov čisto odno prepričanje utegnilo Gospod kanonik je še trdil, da verske šole zaradi tega niso dosegli, ker nekaterim sicer konservativnim po slancem ni dosti na njej ležeče. Potem je pa omenjal sam priporočal liberalca, nasprotnika versk šoli ko je kot urednik „Soče" pisal za gospoda dr. viteza Tonklija Iz tega bi se dalo morda sklepati da celo dr. Mahnič kak prikrit v nega katolika le hlini za dobrega in' odloc % K Pa pustimo šalo na stran. Če gospoda dr. Poklukar in dr. Tonkli nista hotela podpisati dotičnega predloga morala sta za to pač imeti tehtne uzroke, katerih pa se Jih ni upal. Mi-za- ker gospod kanonik ni povedal, govaij^o^Y£dno jkupnQ_postopanje vseh slovenskih slancev. Ot^ali_smo, da_gospoda sedanja istersl^ po po slanca hoditasvoja Naše mnenje je vedno bilo, da o vseh važnejših zadevah se morajo slovenski poslanci posvetovati in potem, se po sklepih tega posvetovanja ravnati. Predlog glede spremembe šolskega zakona je bil že tako ..važen, da bi se bili morali slovenski poslanci o njem posvetovati in se po teh sklepih ravnati. Zaradi tega pa odločno obsojamo postopanje gospoda kanonika Kluna, da je podpisal predlog slovenski poslanci. katerega bili dr Predlog, katerega je podpisal gospod kanonik je Tega predloga pa po- bil znani Liechtensteinov predlog. slanec Liechtenstein ni stavil iz svoje naklonjenosti verski šoli, temveč samo zaradi tega, ker je bil svojim volilcem obljubil, da bode dosegel namesto sedanje osemletne šestletno šolsko dolžnost in nekatere druge olajšave. Za Kranjce ta predlog že adi tega ni imel take važnosti ker pi osemletne šolske dolžnosti na kmetih itak ni. da je Knez Liechtenstein je pa svoj predlo or O jako zvito ko se je to vprašanje bilo sprožilo v državnem sestavil, ker njemirTTe^l5iro zboru, bil on izmej slov. poslance dotični predlog. Nekatei edini ki je podpisal niim so mu pa zamerili to svojo izjavo, je kan adi tega celo jako nekako hotel slo- Vmotal je vanj nekatere določbe, ki so spominjale na versko šolo, da bi zanj lahko glasovali koii- vativci pole g tega je podal deželnim zborom v šolskih venske poslance razglasiti za liberalce. Na katoliškenrBliodu zadevah veliko večji delokrog. tem je pa hotel za zbrano občinstvo mu van JI dr.'T^oklukai Po Klunovem modro- liberalec, predlo cr Ö pridobiti Poljake in Čehe, ki hrepene po vedno večji deželni avtonomiji. Da niso -imeli višji krogi po- Slovenec" priznaval, tSsi katoliški mož. mislikov proti njegovemu predlogu, pa bil zmagal še več, po Klunovem modrovanji je celo dr. Mahnič • • njim. v O L t imm Ves « » predlog je bil jako nejasen. ' Samo šestletna dr. Šušteršič šolska dol^;nost je bila jasno določena in ljudske šole odstranijo nekateri predmeti pa da. se iz stvar tudi omenil ovedal ani ovens mej drugim poslana izieme tudi risanje. Bil je govor o nekem cerkvenem sonadzor resolucijo ver solo. stvu ali kako bi bilo to sonadzorstvo mišljenji v • nasi predloga ni nič gotovega posneti. Vse je prepuščeno deželnim zborom. o tem pa iz vsega narodnosti nevarni Liechtensteinov predlog izginil z dnev- nega reda Mi pa moramo omeniti, da mi večjo važnost pripisujemo temu, kako so naši poslanci glasovali Y Bas to je pa tista točka, zaradi katere slovenski deželnem zboru in se izrekli na shodu pred dvema zastopniki niso mogli biti za ta predlog jenje pravic Vsako azšir- letoma v L;ubljani, nego pa temu. kar morda o verski deželnih zborov v šolskem oziru bi bilo nam soli piše kak slovenski list, ali kar se je o tem govorilo Slovencem v škodo. Pomisliti kako i, koroški in ure-, y kakem društvu. Preverjeni smo, da bodo vsi slovenski slanci brez razlike stranke za versko, šolo, ko se besedo sedaj ko delokrog deželnim zborom v šolskih zadevah jako ozek t deželni bor silno ajo tega je razvidno, da noben pi oj slovenskega šolstva avi slovenski zastopnik najde taka oblika da ne bode naši odnosti var bliki. m pride čas, da JO bode mogoče uvesti v Liechtensteinovega predloga pa v državnem zboru ni mogel glasovati za ta predlog in ga tudi ni mogel niso spravili z dnevnega reda slovenski poslanci, temveč podpisati ni hotel prevzeti žalostne vloge grobokopa avstrijski škofje s svojo izjavo v gospodski zbornici, s slovenstva na Koroškem skem Štajerskem in v Istr skem Predariskem in na Kranjskem katero so vprašanje o verski šoli tako rekoč vzeli v svoje Tirol- roke. Mi ,smo jim prav iz srca hvaležni, da so to storili, ker s tem so res naredili veliko uslugo naši narodnosti. (kvfinp celo ljudske skem oziru še slabše • če tudi so versko šolo baš s to izjavo odrinili Moravskem, v Šleziji in določen čas. na ne- iluzorično, da ver Gorenje-avstrijski deželni zbor pa Sedanja državna šola ima gotovo svoje napake želeti, da se bolj postavi na versko podlago. tej stvari tudi ne more kaj odločnega ukreniti je njegova večina odv popolnoma od dobi vsakočasne vlade. 9 precej dvomljiva in mi jako dvomimo, 3 šole ker volje m . . Naš bil proti novodobni šoli takoj s početka in tistega pri- je list je stališča, kakor tedaj, drži se še danes. Pa tudi to znavamo, da bi zastran srednjih šol bilo želeti marsikake V drugih deželnih zborih da pravljeni dosti storiti za zboljšanj v liechtensteinov bil torej nar je pa večina premembe. Ali gledati pa moramo, da si pri preosnovi bili pri- šolstva mi v šoli zagotovimo tudi svoje narodne pravice. zamudimo to priložnost smo izgubljeni, kajti bati se da nas nemški konservativci ne bodo več tako verno skem oziru. skrajno škodljiv, v vers Sicer je nedavno slovenski knez Liechtenstein bil obljubil predlog nekoliko premeniti. To , da je da je pripravljen svoj mi povsem verjamemo. odpirali. kadar jedenkrat dosežejo glavni cilj svojih Nikakor niso krivi slovenski zastopniki, če nimamo se verske šole. krive so neugodne politične razmere Naiveč nobene trdne konser Mož bi bil še precej njegov predlog rad predelal da bi vj^vne_^ine s skupnim programom. ovira izvršitev dosegel za njegove volilce okrajšanje šolske dolžnosti, narodn^jedna^^ Tako pa knez Liechtenstein ne svojega predlo da bil hotel premeniti bi ugajal tak nam. Tedaj je bil položaj 5 da bi zanj ne bil dobil večine, ko bi ne bil • • 11 delokroga deželnim zborom sovali Čehi in Poljaki. rodni jednakopravnosti pomagano. šolskem odseku t ker njim zanj ne gla- Resolucije L slovenskega katoliškega shoda. kako dvomljivo določbo o na- nam Slovencem ne bilo Sekcija 111.: Socijalne zadeve. A. Kmetsko vprašanje. pa Pi slovenski katoliški shod smatra kot najnujnejšo gospod Metoda Šuštei nalogo našega postavodajalstva, da se sklenejo take postave, po katerih bo mogoče zabraniti vedno hujše se razširjajoči propad kmetskega stanu in to že iz vzroka, ker je uprav ta pravi meno vodstvo, omenil stva bil odšel iz zbor stan najzaneslj zaslomba toliko našega državnega, kolikor osobito našega narodnega obstanka ko je prišla resolucija o verski šoli v kranjskem deželnem zboru na vrsto. Mi te stvari tako natančno n Pomisliti V ta namen priporoča prvi slovenski katoliški shod: Kmetovalci na,j se postavnim potom organizujejo vemo in ne bodemo rekli, da morda ni 1 kmetske zadruge b) postavnim potom se agotovijo kmetski res. pa moramo da je skor do domovi, ki naj bodo nerazdelni; c) tudi naj se postavno uredi azpusta dedinsko pravo prejšnjega državnega zbora se vsaka izjava za versko veljala za Liechtensteinov Eazbremeniti treba sedaj silno zadolžena kmetska tolmačila tako kakor bi posestva po načelih, kakeršna je kmetijski minister v državnem Zatorej pa ni čudno v ce kak slovenski poslanec hotel glasov.ati za tako resolucijo. Ko je že gospod zboru že naznanil; uvedejo naj se namreč 'okrajne kmetske zadruge, katere imajo pravno moč sodelovati pri razbremenja-vanji kmetskih posestev. V to svrho izdajejo naj se zadolžnice. t < 4 \ ^ '•i I { P \ 311 za katere prevzame vrhovno poroštvo država, ter naj se po stalno delo in upanje do boljše plače; kolikor mogoče od- zgledu sedaj v ze dogotovljene zemljiške odveze razbremenjujejo stranijo ženske iz tovarn; delavci, njihove vdove in sirote naša kmetpka posestva prehudih dolgov Ob enem pa se mora postavnim potom skrbeti za to, da primerno preskrbe za starost in slučaj bolezni. o Nova industrijska podjetja naj bi se postavno dovo- fee ne bodo mogla kmetska posestva čez gotovo mero cenilne Ijevala pod naslednjimi pogoji: Da sta podjetnik in poslo- vrednosti na novo zadclžiti. Prenarediti se mora domovinska postava tako, da vodja poštena in izvedena ; b) da je obstanek podjetja zagotovljen in delavci torej niso v nevarnosti, prej ali slej zgubiti delo bodo kmetske občine oproščene sedanjega velikega bremena, in plačilo, kakeišno morajo nositi za oskrbovanje v tujini živečih svojih bolnikov in onemoglih rojakov. 4. Deluje naj se na to, da dežele same prevzamejo v Maksimalna delavna doba naj se pri posameznih industrijskih podjetjih skrči. 4. Delavcem naj se zagotovi pravica, da iz svoje srede lastno upravo zavarovanje proti požaru, proti živinskim boleznim volijo zastopnike v sonadzorstvo pri izvrševanji zakonov v varstvo in vremenskim uimam. delavcev. 5. Skrbeti je za to, da se vsa javna uprava, sodnijska 5. Pri vseh večjih podjetjih naj se ustanove razso'iisöa in politiska. tako uredi, da ne bo predraga in da se je bode iz veščakov. ljudstvo lahko posluževalo; osobito je želeti, da se uvedejo Ponočno delo v tovarnah naj se za ženska* popol lem občinska mirovna sodišča ter da se odpravi prisilno legalizo- prepove, za moške pa kolikor mogoče omeji. vanje vsaj za manjše zneske. 7 V varstvo nravnosti naj se delavci v tovarnah kolikor Delovati je na to, da se uvede po ž-leznicah pra- mogoče ločijo po spolu. vična vožnja cena, da se odpravijo krivične refakcije ter sploh pospešuje izvoz naših pridelkov v daljni trgovinski svet Z ozirom na to, da se med delavci vedno bolj širi ceikvenemu in državnemu redu nevarna agitacija, izreka prvi Posebno naj naši zastopniki delujejo na to, da se južna slovenski katoliški shod svoje prepričanje, da se mora delavski V železnica, ki vozi skozi celo dolgo ozemlje slovenskih dež stan s primernimi sredstvi zopet pridobiti za krščanski red podržavi, ker le tako je upati, da se uvedejo enako, kakor ta namen naj bi se snovala katoliška delavska društva ter med na državnih žehznicah, pravični vožnji tarifi 7. Shod priznava nujno potrebo, da se davki preurav-najo, ter izreka nado, da se bo nova da^čna reforma izvršila kadar pride nadzorovat tovarne, tako, da bo po tem olajšano davčno breme posebno nižjim sam, a ne vpričo kakega druzega uradnika, ker le tako, ako delujočim stanovom, osobito pa, da se zemljiški in hišni raz- delavci z nadzorniki govore prosto in brez strahu, pride se na redni ter obrtni davek zdatno zniža. delavci razšiijali dobri in poučni spisi o socijalnem gibanji. 9. Slednjič je skrbeti za to, da bobe obrtnijski nadzornik» z dotičnimi delavci govoril B. Rokodelsko-obrtno vprašanje. 1. Prvi slovenski katoliški shod obsoja pogubni liberalizem, ker je ravno ta s svojo sebičnotjo na obrtno-rokodelskem polju razrušil veljavo kišcanskih naČel in kiščanske solidarnosti t(r s tem odstranil najtrnejšo podlago za občno blago- sled marsičemu, kar treba predrugačiti ali odpraviti. D. Nedeljski počitek in posvečevanje nedelj in % praznikov. * Prvi slovenski katoliški shod izjavlja da treba spopolniti sedaj veljavne odredbe glede na nedeljski počitek, oziroma pre-narediti, ker take, kakor so zdaj, nikakor ne zadostujejo v stanje obrtno-rokodelskih stanov. . Prvi slovenski katoliški shod je mnenja, državna oblast važno nalogo pri reš» vanju obrtno-rokodelskega vprašanja; zato z veseljem pozdravlja postavodajalne poskuse verskem, nravnem, gmotnem in zdravstvenem oziru. Le če se da ima postavno uvede nedeljski počitek in vestno izpolnuje povsod, kjer še ne obstoji, ali je na papirju, nadejati se je tudi, da se bodo jele posvečevati nedelje in prazniki. V to svrho v avstrijski državi, katerim je namen odstranjevati žalostne nasledke razjedajočega gospodarskega liberalizma; zlasti radostno pozdravlja snovanje zadrug, v katerih je v krščanskem srednjem veku cvetel rokodelski obrt, katerim naj se zagotovi potrebna samostojnost. 3. Posebej pa prvi slovenski katoliški shod. povdarja; Postavnim potom podeli naj se v zadrugah obrtnikom oni vpliv, kateri omogoči zadrugam vspešno delovanje; b) ustanove naj se samostalne obrtne zbornice, kamor naj pošiljajo zadruge svoje odposlance s pravico, javno zastopati koristi obrtnikov ; 1. Kar najpreje omeji ob nedeljah in praznikih trgovina, kakor tudi vsako obrtovanje, katero ni neogibno potrebno. 2. Preiskujejo in pretresajo naj se velikim obrtnikom toli radodarno podeljene izjeme od zakona o nedeljskem počitku. uradnikom in službujočim pri železnicah in drugih prometnih zavodih 4. Prepove naj se brezpogojno prodaja žganja od sobotnih popoldanskih ur do ponedeljka zjutraj. 5. Državni in drugi uradniki naj se oproste ob nedeljah Zagotovi naj se nedeljski počitek pridobitni in do- omeji naj se obrtno delo po kaznilnicah, niki-davkoplačevalci ne morejo tekmovati; hodninski davek naj se za obrtnike tako določuje, da bode za-branjeno vsako neosnovano ovaduštvo ter da se bode oziralo s katerim obrt- vsakterega posla, ki ni neogibno potreben. V kolikor je delo ob nedeljah dovoljeno, skrbe naj obrtniki, kar najbolje morejo, da se delavci primerno vrste, ali da bode vsakteri delal le sledno drugo ali tretjo nedeljo, na opravičene želje obrtnikov ; v pospeševanje krščanskega pa življenja in gmotnega stanja rokodelcev snujejo naj se po potrebi rokodelska društva mojstrov, pomočnikov in učenčev. C. Delavsko vprašanje. 1. Ker konkurenca, glavno načelo sedanje produkcije, ovira ugodno rešitev delavskega vprašanja, smatra prvi slovenski katoliški shod za potrebno, da se ta konkurenca od pol dn4 7. Jako škodujejo nedeljskemu počitku plesne veselice in je torej želeti, da se omeje. Politični pregled^. Katoliški shod. Slovenec" zatrjuje, da ni bilo zvunaj omeji z mednarodnimi pogodbami in primernimi zaščit- nobenega slovenskega shoda še, ki bi se bil tako odločno i> nimi carinami, doma pa z uredbo domače produkcije; v ta rekel za narodne pravice To zatrjevanje je pač smešno, če shod namen naj se napravi prava razmera med produkcijo in ni niti upal proti volji višjih oseb izreči svoje obsodbe proti potrebo; b) zabrani posameznikom monopol produkcije, zato nepostavni vredbi šol na Koroškem. Poleg tega še shod tudi ni se zahtevaj dokaz vsposobljenja pri tovarnarjih ; pravično ižkoriščevanje delavskih močij ; prepreči ne- izrekel, da se morajo za Slovence na Štajarskem, Koroškem iu zagotovi delavcem Primorskem osnovati srednje šole s slovenskim učnim jezikom. \ 318 Tacih stvarij bi ne bil smel opustiti, če je ne pa samo katolisk. Poleg tega pa „Slov sploh bil slovensk, jako resni izgredi Dela katoliški trdi da hod izrekel za načela hod enskih poslancev 230 ljudii izumili kolero. Napali so bolnice so se uprli ▼ V Oes da o zdravniki dne 20. oktobra 18.90. leta. To je pa pač več kakor predrznost lov^enskih poslancev v Ljubljani se je bil izrekel za slo- Shod vensko , 100 moralo umakniti poz pa težko ranili. Domače več poslop ojaštv m se če, oziroma silili pravno akademij v Ljublj ali da so se udali. olucijah katoliškega shoda smo zastonj iskali te zahteve je z resnico pri zago stalno odstopil Nj ojaki došli od drugod so jih ;ter Višnjegrads ubili se jim je Finančni pi mini čitatelji pač sedaj lahko ornikih katoliškega shoda. Sklicuj idijo, kako 1 m eno v pa „Slovenec" zopet na an je Anglij Inik je Witte in namesto te» O je komunikacijskim ministrom Krivošaj Radikalni odj Labouchere se je pismu pokojnega Bleiweisa. Kdor ie poznal načela očeta slovenskega adresovanem na nekega odličnega liberalca mej drugim izrazil, naroda manjše pravice sklicevati da se gospodje pri „Slov a pač nemajo naj- sedaj ko so zatajili celo slo- da hoče radikalna ralnim ministerstvom ka složno postopati s sedanjim libe da pa zahte i ministerstva, da vlada potegoval v vensko vseučilišče, za katerega se je dr. Bleiv\ besedi in pismu. Sploh se prireditelji katoliškega shoda ne morejo in ne smejo identifikovati z nekdanjo staroslovensko v demokratskem duhu in da se ne sprijazni s trocarsko zvezo. stranko, kateri ie bil članka „Narodnost odj pokoj Blei^v pa „Slov vzlic našemu odločnemu pozivu Sedaj bi njegovi čitatelji Vsebine našega priobčil svojim čitateljem, i. da Umrl je kardinal Howard in je bil zadnji britanski gleška sedaj nima E^okojnik rojen bil je to pni k v svetem kolegiju. ne edli vse resnice. da se boj stone dela tudi na to poseben homerule. N nobenega rojaka več kardinala 1829 An- Grlad- da se tudi za Škotsko zda in uveljavi sploš adost (jlaistoneov obudil je na Škotskem Kranjska gimnazija je baš konservativni klub v zaradi kranjske gimnazije Jako nas razveselilo, da nazij Kakor idimo, se je res gospod na čelo tej akciji. Želimo, da bi tudi delo deželnem zboru sprožil interpelacijo n prenapolnjenja ljubljanskih gim- kanonik Klun postavil ......................................... I «H« I ^ Obrtnija. j »^M | p h-i deželnem zboi se v državnem adalj konservativci lahko popravijo slab vtis, katere se je začelo v tem posebno Bolgarska razstava. pravili s katoliškim shodom ko 6 so na- šo postavljali ima ozadj narod odno vprašanje nekako IV. Nikakor pa ni moč opisati ženskih Krila kratiti zaslug, ki če se gospod nem zboru Mi nobenemu nečemo bodemo gotovo z veliko radostjo poročali kanonik Klun ali pa gospod Po vse oglasi v dr- so jako različnih bar Pole te o --ga pa ženske navadno nosijo jopiče z rokavi ali pa tudi br okavov v Ljublj ali vseučilišče ali pa pr akademij bolgarska kmetska žena ali pa devojka pa ima Vsaka težek pa za slovenske tudi z veseljem storili, ko toliškem shodu. se bila ednj kakor za to oglasila že na bi bili ka- predpasnik (prestilka), ki je jako lepo pisan. Okrog pasu imajp pasove usnjene ali volnene. Poslednji se modri Nemčija Jako Čika v iJiRagu. Ta vest se sedai' od verodostoj obišče razst strani ne potrjujejo za resnično. Pričelo oriti o drugem potovanju cesarjevem ehko se je pisalo, da cesar Viljem i ali pasovi imajo kovinske, včasih celo srebrne zaponke. Na glavi pa udeči, včasih pa tudi s srebrom pokriti Ti se je pa edaj nosijo žene jednobarvaste t dekleta namr udeležbi lova, obce (krpe) ali pa hodijo gologla pa mnogobarvaste kojega priredi vsako leto naš presvitli cesar Fran Jožef ženske nosijo bele fese Rodopskih gorah čeznje pa bele robce, v nekaterih na Stajarskem Bo se ta bližnj prihodnjost prihodnjem zasedanj Vojaška predlo •resviui cesar i*ran Jožei na —pa ucic luuce, v neKacerm est obistinila, lioče pokazati v Južni Bolgariji pa bele turbane. Mnogo drže baj na da se aktiv to. Cesar hoče na vsak način, pride vendarle Bolgarke na lišp. Uhani rstne koralde steklene ojska poveča, kar zahteva ravno predloga. Ce zbornica predloge ne bo vzprejela bo zpustil vojaška sar isto Po za 95.000 mož Srbija ojaški predlo se aktiv bilo za 100 milij Nasprotstv mej liberalci vojska povečala več stroškov. in radikalci je krogljice, pa tudi denarji, zlati in srebrni, kovinske zapestnice so stvari, s katerimi se lišpajo Bolgarke. Barva ženske obleke je jako različna. V Lompalanki so ženske belo v pri v Srednj gori črno, v Rodopskih gorah modr edno huje. Obe stranki agitujeta strastno. Liberalna vlada Kestendilu pa zeleno napravljene. Predpasniki postopa brezobzirno. Gode se resni obe stranki. Radikalci zahtevaj nove volitv bolj ko mogoče zavlačuj gredi, katere provzočujeta liberalci pa sovi so največ rudeči in pa- razpisa potem naj bodo te prej ali slej, bo hud dobe baje svojega škofa. Mej srbsko vlado in Vatikanom že vrše pogajanja zaradi ustanovitve škofovskega sedeža Belemgradu. Dosedaj bili so srbski katoličani pod škofijo jakovsko, pod Strossmayrom torej. Bode se li pa ta vest tudi kmalu obistinila, o tem je prav dvomiti, kajti razmere v Sr bij i olitev Boj pri volitvah in Katoliki v Srbiji se v di Po zimi nosijo Bolgari in Bolgarke kožuhe razne dolgosti. Iz povedanega je razvidno garskih noš jako zanimiva, tembolj zanimiva je je vse to, kar vidiš v tej stroki tukaj doma narejeno Dosedaj so Bolgari za obleko da je razstava bol- pa, ker malokatero stvar bivali iz inozemstva do dospeti do kake popolnosti Da je pa bilo mogoče v tem oziru so v vseh okrajih delovale so ravno zdaj tako zamotane, da ni verjeti da Vatikan s srbsko vprašanji. Rusija se lado pogajal ravno zdaj o tako važnem jako zanimal, dobi posebne komisije. Narod sam se je povsod za razstavo vedoč da gre za njegovo veljavo jesenskim vojaškim Car Aleksander III. prisustval je zadnj rom jako povoljno h vedniku ruskih azil čet 3 dni na ruskem Poljskem. Car se je Ves razstavini prostor obsega 80.600 Glavni pavilijon Potem pa imajo posamični okraji ima pod seboj 2.500 m o stanju armade. Generalu Gurku zap o svoje pavilijone Posebno na „Srečen sem, da Zdravje ministru vnanjih obrnilo. Poljskem, se je zahvalil in rekel nenski lepi so pavilijoni tatarpazardski, ruščuški, karlovski sofijski idim svojo armado v tako lepem stanu in slivenski stanimaški Giers Vseh poslopij je 43. Razstavljavcev V jekaterinoslavski guberniji bili so minole dni se je zopet na slabeje Bolgarije je 5664. Zastopani so vsi okraji ••• m • t • ^ m ^ ^ __ J Naj vse raz- stavljale v se je oglasilo iz plovdivskega okraja, namreč i 319 715 1 potem pa iz tatarpazardskoga 594, najmanj pa iz še ni drugih mrčesov. Stvar pa vendar ni še popolnoma razgradskega 36. Po vsej deželi se za razstavo jako za- dognana. Skoda, katero napravijo ti tiči, pač tudi ne bode se govori, pride iz vsake občine nekaj posebno velika. Ker so pa ti tiči jako koristni kmetijstvu, nimajo. Kakor mož ogledat razstavo. Bolgari, kot praktičen narod, pa razstave ne zmatrajo za kako veliko zabavo, temveč jih bilo čebelar pač ne ^bode pobijal. Ko teh tičkov ne gosenice objele vse rastline in potem tudi za se od nje res hočejo kaj naučiti. Zatorej lahko rečemo, čebelarja bila slaba, da se ž njo začenja za Bolgarijo nova kulturna doba. Neprizanesljivo naj pa čebelar preganja srakoperja, ki se tudi rad naseli blizu ulnjaka. Ta ropar ne polovi v takem kraju na sovražnike čebel med živalstvom. Sicer jih je še ali bi bilo preobširno, ko hoteli vse natančno Kmetijske raznoterosti. Umetna barva ptic. Dr. Samerman se je mnogo Prepričal se ako se jim daje kajen- popra. Kure dobe celo rudeča jajca. Ko je . pa te M ra leco korenino", so pa dobile Kdaj naj se seka les ? Li'stiiate to ]e v ze davno dognano. lesove je najbolje Smrekov les je pa se ga loti črv. Poučni in zabavni Obrtnijske raznoterosti. ^ Tf sit lovi in natika na suhe vejice. Blizu uljnaka ga torej Kako se da biserom lesk? Bisere, ki so vsled p^ pustiti da nošnje izgubili lesk, kuhaj 15 do 20 minut v mleku, kateremu [ ' . , ' i • i i -t •si dodal nekaj sprašenega mila. Potem bisere izplakni v sveži svoje gnezdo. Tako smo sedaj ob kratkem opisali vodi in jih obriši z belim mehkim robcem. Tako dobe lesk, razne in se ne ločijo več od novega blaga. več, Konjsko žimo očistiš, če je kuhaš v vodi, kateri si opisati, mnogi pa tudi še niso tako natančno znani. Pri-pridejal potošlja (pepelike), pri čemer jo moraš s palico dobro ^akujemo pa, da bode tudi ta opis nekaj koristil našim obračati. Potem jo pa spiraj na rešftu s Čisto, vodo in dobro v , Jar'em ■osuši. ; J • ' - ^ .............................I ^ 41 l l^mof licfwn ^ = ¥ ^ E mfe^ = ivmetijst vu. = ^im^^m^) = p ^ ......................................................................................................•••••••■I - ^ ^^^ kako krma vpliva na barvo ptic. Črtice za čebelarie. ^^ ^^^^ Y skega kure krmil s tako imenovano starem satovji se pa semtrja pokažejo različni vijolčnato barvo, inajhni črvički. S tem, da narede mnogo lukenj, pospe- kujejo plesen in posušenje satja. Teh različnih črvičkov gekati' pozimi, večkrat tudi. mnogo opaziš v razsipini. Proti tem sovraž- bolje po leti posekan. Hitreje se posuši in manj nikom je najboljši pomoček snažnost v panjih in pa to,