http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si t6d D Ì K ČETRTEK, 8. OKTOBER 2009 / ŠTEVILKA 828, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 828 SINCE 1984 ~25 Cžijžp/1 GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN S»Pt unh).dlpLinž.gradb. gsm 041 633 987 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 05 s'mobil lko n o bai lor\ona Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Revha /zde/ki za zdravo življenje Tel. 05/64 040 64 Kristanov trgi - tržnica URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sieda: 8.30 -15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 Odpadanje listja je naraven pojav, padanje dreves pa je pojav nasilja Pred dvajsetimi leti si gotovo ne bi mislil, da bom kdaj pogrešal Franeta Goljevščka in Tihomirja Stepanova. Takrat sta mi šla na živce s svojim glasnim izražanjem stališč do vsake spremembe v našem okolju. Danes, ko nihče več ne izraža ničesar ju, pogrešam, in se posipam s pepelom. Pika nogavička Je vražja Pika Nogavička, vzgojiteljicam pokazala jezička one pa so ji sledile, da bi še koga razveselile. Saj veste, jezik je čudež narave zato ga nimajo le krave, ampak skoraj vse živali, da z njega bi lahko spoznali, če je kaj kislo ali sladko, potem bo na jeziku gladko, in če je grenko ali slano je na jeziku razkopano. Gotovo pa je najbolj zdravo, ko imamo jezik za zabavo. iN iillKO LT 6E.KCJvMJCCN3IU0t’,0MINUM TEitRL INSULE. CONGRÈGA! O AD SONČIM CAMTANL ETVOCEtRFCONIS UTMOKiSLST, INSULE SLI5 LOGIA COMCMS Zapis, ki priča, da je Izola, 2. oktobra 1419 (pred 590 leti) dobila svojo javno šolo. (Mef) Mlajšim bralcem sem dol- Tako so v Izoli izginili zeleni, sku- žan pojasnilo, kaj sta Frane in Tihi paj z njimi pa je začenjalo izginja- sploh počela. Med drugim sta v ti tudi vse, kar je bilo zelenega, začetku devetdesetih nasprotovala Gradbinci, ki so ugotovili, da je podiranju dreves v parku Arrigoni v Izoli najvišji dohodek na meter in eden od njiju se je celo privezal zazidljive površine, pač niso imeli za eno od velikih tis, ki so jih na- nobenega razloga, da bi skrbeli za meravali takrat posekati. zeleno. Sicer so v vsak načrt zapi- Takrat so zeleni, kot stranka in kot sali, da bodo tam, kjer bo padlo gibanje, še nekaj pomenili v tem eno drevo zasadili dve novi, a tega našem okolju in tudi tiso so pose- ni nikjer opaziti, kali šele potem, ko je njuna borbe- Pa niso padale le nepomembne nost popustila. Obupala sta v boju ciprese ali topoli nekje bogu za z mlini na veter, naslednikov pa, hrbtom. Padale so tudi zaščitene kdo ve zakaj, tudi nista imela. pinije iz drevoreda na Prešernovi cesti, padala so drevesa na svetilniku, po naravni in po nenaravni poti, padala so drevesa v Arrigoni-ju, pa v Simonovem zalivu in zdaj tudi v parku ob starem zdravstvenem domu. Menda so bila stara, bolna, s slabimi koreninami, tolkla so ob polkna, se nevarno upogibala in se včasih tudi zlomila. Tam, kjer je evtanazija ljudi že dovoljena o njej odloča strokovna komisija. O evtanaziji dreves pa odloča človek z motorko._________________________________________________________ Zato ju pogrešam. tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola NOVO Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05/64 01 300 _ URNIK: vsak dan, tudi v sredo: 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 12.00 l\/l 0X0 IX/IAXX JJEEF2EEE3 AVTO CENTER m @ BANKA KOPER Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba V DELOVNEM ČASU - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA - TEL.: 041/ 650 882 komunala izda -isola PONEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO ■ ur) tel: 041/ 650 375 \i \\ im\f 2 ------------------------------------------ Obletnica Pred 590. leti smo imeli javno solo Izola je bila naseljena že v bronasti in železni dobi, leta 178 pred našim štetjem je območje prešlo pod zasedbo Rimljanov, v 6. stoletju je verjetno nastalo prvo naselje na otoku Izola, potem so prišli Goti, nato bizantinska oblast, v 7. in 8. stoletju so se v Istro začeli naseljevati Slovani, v 10. stoletju so Izolo dobili v dar Benečani, ti so jo podarili oglejskim patriarhom, potem je Izola spet priznala beneško nadoblast in v tistem času je tudi dobila prvo javno šolo. Zgodilo se je natanko 2. oktobra 1419 oziroma pred 590-timi leti, kar je seveda spoštovanja vredna obletnica, ki smo jo počastili prav v petek, 2. oktobra s slovesnostjo v Manziolijevi palači. Bilo je tako kot se za takšno obletnico spodobi: uglajeno, svečano in ponosno hkrati. Slavnostna govornica je bila državna sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport, Alenka Kovšca, seveda pa ni šlo brez pozdravov župana Tomislava Klokočovnika, italijanskega ambasadorja v Sloveniji, Alessandra Pietromar-chija in predsednika Skupnosti Italijanov, Silvana Sau-a, ki je verjetno tudi najbolj zaslužen za to, da smo se sploh spomnili te pomembne obletnice, ki nikakor ni pomembna zgolj za pripadnike italijanske narodnosti, saj gre vendar za dogodek, ki sega v čase nenehnega spreminjanja oblasti. Tudi zato je brošura, ki je izšla ob tej priložnosti dvojezična, saj gre vendarle za pomemben del naše skupne zgodovine. Prvi dokazi Izola je bila skozi stoletja vedno v senci Justinopolisa, Kopra. Mesto je bilo večkrat predmet prodaje in izmenjave, življenje v njem pa prežeto s trpljenjem. Že v letih pred Beneško oblastjo lahko predpostavljamo, da so obstajali statuti, ki so urejali izvršno in zakonodajno oblast v občini. Namreč, Komuna Izola je prvikrat omenjena v dokumentu iz leta 1189. V listini iz 1220 zaznamo, da občina že obstaja, da slabo prenaša meniško jurisdikcijo in se čuti dovolj močna, da se ji zoperstavi. Očitno je občinska moč v porastu, medtem ko fevdalna oblast obtiči v okovih iz prejšnjega stoletja. Izjemne vrednosti je pergament iz leta 1253, ki daje jasno sliko o obstoju municipalne organizacije, in nudi dokaz o osvoboditvi izpod samostana. Ta dokument morda označuje resnično rojstvo izolske svobodne komune - libero Comun de Isola. Ta dokument navaja občinsko palačo, generalni svet, veliki in mali svet, občinskega varuha in skrbnika, nuncije, nadzornike, odvetnike in prokuratorje, ter notarja, ki je pri tem sodeloval. Veliki svet je zastopal celotno ljudstvo. Prav znotraj norm, ki jih je odobril ta svet, najdemo glavno potrditev o ustanovitvi javne šole v Izoli, ko so drugi dan v mesecu oktobru 1419, pod občinsko ložo prebivalci Izole sklicani z zvone-njem zvonov. Ta ustanova, ki je bila dejavna tudi v prihajajočih stoletjih, je prispevala k uveljavitvi vidnih osebnosti iz kulture in umetnosti, tudi Antonia Pesara, ki je kakšno stoletje kasneje ustanovil Gimnazijo. Vendar je bilo tudi pred letom 1419 življenje v Izoli intelektualno živahno. To velja pripisati vezem z Beneško republiko in inovativnemu duhu, ki so ga prinašali podestati iz Beneške republike. Brez šole ni mesta Izolani se radi pohvalimo, da sta bila proti koncu 14. stoletja v Izoli napisana dva Dantejeva kodeksa (takrat pač ni bilo tiskarn in so jih prepisovali) po nepreverjenih virih pa je Dante leta 1308 na potovanju od izvira Soče do Reke tudi prenočil v Izoli. Menda je spal v hiši kjer je danes uredništvo Mandrača, vendar tega ni mogoče resno dokazati. Šola je nedvomno omogočila, da je mesto v naslednjih desetletjih in stoletjih gostilo nekatere pomembne znanstvenike in umetnike, kot so bili: kartograf Pietro Coppo, zgodovinar Nicolo’ Manzuoli, sloviti helenist Francesco Egidio, zgodovinar in kanonik Antonio Pesaro, pesnik Pasquale Besenghi degli Ughi, eden največjih italijanskih romantičnih pesnikov. Izolani so se takrat zavedali, da kolikor znaš toliko veljaš in zato so pošiljali odposlance v razne italijanske pokrajine in najemali najboljše vzgojitelje in profesorje. Javna šola je imela nižji oddelek, kjer so se učili branja, pisanja in računanja, ter višji, latinski oddelek, kjer so se učili leposlovja, filozofije in retorike. Nato so študij lahko nadaljevali na univerzi v Padovi. Izobraževanje je bilo dostopno vsem, le če so plačali 2 dukata letno za latinski oddelek in en dukat za nelatinski oddelek. Glede na to, da je bil marca leta 1630 izolski podestat obsojen na kazen v višini 500 dukatov zaradi nespoštovanja sodnikovih odredb v zvezi s sodbami, ki jih je bil izrekel, je šola stala starše približno toliko ali celo manj kot danes. Šola skozi stoletja Antonio Pesaro je leta 1794 uredil obstoječo šolo. Izobraževanje je razdelil na osnovno, gimnazijo in filozofsko na osnovi načrta reformatorjev iz Padove. Uredil je tudi redno financiranje šole: Beneška republika mu je odobrila 300 dukatov letno in to za plačilo treh učiteljev, ureditev hospica in za učiteljska stanovanja. Šola je imela tudi knjižnico. Izolani so po končani šoli ali obiskovali semenišče v Kopru, če so želeli postati duhovniki, ali pa univerzo v Padovi. Šola je kmalu po smrti Pesara prenehala delovati. Tako imamo od leta 1885 v Izoli moško javno ljudsko šolo s tremi razredi, razdeljenim v oddelke, s tremi zaposlenimi učitelji. Šolo so obiskovali učenci od 6. do 14. leta; od 400 vpisanih jih je javno šolo obiskovalo 300. Nepismenih je bilo vsega 30% Izolanov, kar je za tisti čas zelo nizka stopnja nepismenosti. Kakšni smo Izolani? Leta 1888 je prof. Luigi Marteani zapisal, da se večina prebivalcev Izole ukvarja s poljedeljstvom in da predvsem gojijo oljke in trte. Tako moški kot ženske so krepke in lepe rasti, skladnega telesa in polni moči, mirni po naravi, polni vere do gospoda Boga ter zvesti njegovem Princu in Beneškemu gospodarju, ki se je v preteklosti naslonil prav na njihovo zvestobo za zatiranje sporov z nekaterimi sosedami kakor v nedavni vojni proti Turkom, kjer so se vredno izkazali. Ženske, krepostne tako v besedah kakor v dejanjih, ljubijo svoje izbrance brez nezvestobe in spletk. So učene upravljavke in upravljajo s hišo varčnejše kot ženske iz drugih krajev. Najbolj zahvaljujoč klofuti, ki jo nevesta dobi pri oltarju po izmenjavi prstanov in po poljubu. Enaki v različnosti Čeprav so bili Izolani poljedelci, je bila v Izoli venomer živa želja po izobraževanju in je skupnost vedno plačevala slovite profesorje iz leposlovja, iz retorike ter iz jezikoslovja. Izola je bila tudi mecen umetnosti in je okrasila cerkve s slikami priznanih1 italijanskih umetnikov, ter skrbela za moralno kulturo prebivalstva. Zavzemala se je za javno zdravstvo in najemala zdravnike in kirurge. In kot je v svojem govoru povedala Alenka Kovšca, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport, je ta živahnost in skrb za mladino, izobraževanje, kulturo in umetnost, Izoli lastna še danes. “Izola je prostor, kjer so se srečevale različne kulture, jeziki, nacionalnosti in vere in oblikovale edinstveno identiteto prostora, v katerem še vedno sobivata dva uradna jezika. Barvita družba različnih nacionalnosti, ki so se oblikovale v času industrializacije pa je dodala še več posebnosti, ki se odražajo n turistični in kulturni ponudbi kraja. Znanje, ustvarjanje, sodelovanje in spoštovanje so ključni sopotniki izobraževanja, zato ni naključje, da je prav uvedba javne šole tisti pomembni mejnik zavedanja sebe in porok za preživetje naroda, jezika in kulture.” ur Četrtek, 8. oktober 2009, št. 828 -----------------------------------------------------Težave občinskega proračuna Proračun je kot biblija. Če verjameš je vse v njej prav napisano, če nočeš verjeti so vse samo pravljice. Takšen je državni proračun, ki doživlja že drugo temeljito korekcijo, podobno se dogaja izolskemu proračunu, ki je napovedoval 42 milijonov prihodkov, se streznil pri 29 in bo (morda) dobil 19 milijonov. Izolski proračun je tak, kot je občinski proračun v času recesije in takrat, ko ni mogoče prodati nepremičnin niti pod realno ceno. V občinski upravi pravijo, da že pripravljajo korekcije oziroma rebalans proračuna, vendar ne na tak način, da bi bistveno spreminjali postavke posameznih rednih porabnikov. V prvi vrsti so se začasno odrekli nekaterim investicijam za katere je bilo jasno, da jih ne bodo uspeli “pokriti” s prihodki tega in verjetno niti naslednjega leta. Tudi novih naročil ne sprejemajo ampak želijo le dokončati tista dela, ki so že v teku. Ko govorimo o težavah s prodajo zemljišč in nepremičnin je treba spomniti na to, da brez kupca ostaja objekt na Velikem trgu (nad Ribičem), ki ga občina prodaja že za res smešno ceno, zavlačuje se z odkupom zemljišča za izvoz hitre ceste, saj dogovor s Stavbenikom oziroma Primorjem še ni dosežen, pri delu že prodanih nepremičnin še ni bilo pritoka denarja, saj so nekateri kupci naleteli na recesijske težave s krediti, težave so pri plačilu komunalnih prispevkov itd. Težko bi rekli, da občina zapravlja, čeprav je res, da se tudi tokrat ponavlja večna zgodba o tem, kako velike vsote bežijo mimo, majhni zneski pa so deležni tehtanja z lekarniško tehtnico. Neglede na vse je treba priznati, da občina dokaj redno in korektno izpolnjuje svoje finančne obveznosti, kar ni bila vedno njena vrlina. Kljub vsemu pa večina političnih strank in svetniških klubov pričakuje, da bo župan na naslednjo, oktobrsko, sejo občinskega sveta uvrstil tudi točko dnevnega reda o proračunu občine in o ukrepih za normalno delovanje vseh inštitucij občine. Ker je zelo verjetno, da bodo prav proračunske težave ena od predvolilnih tem za naslednje lokalne volitve, smo stranke in liste povprašali, kako bi ravnali oni, če bi se znašli v koži sedanje občinske oblasti na čelu z županom Klokočovnikom. Dobili smo nekaj zanimivih odgovorov. Zares - nova politika Zelo drzen ali pa šaljiv odgovor na vaše vprašanje bi bil, da pač ne bi bilo težav s proračunom, če bi bili mi na oblasti. Ampak sedaj ni čas za šalo. V Zares nova politika Izola menimo, da gre v bistvu za dve težavi. Prva je skrajno nizka realizacija, druga pa kar visok proračunski primanjkljaj . Nizka realizacija zagotovo izvira iz prevelikih pričakovanj in posledično previsokega proračuna. Nerealno je bilo postavljati tako visoke cilje. Predvsem na prihodkovni strani, saj je neverjetno, da smo v prvih šestih mesecih tega leta uspeli realizirati le 1,1% predvidenih letnih prihodkov od prodaje stavbnih zemljišč in le 4 % predvidenih letnih prihodkov od komunalnih prispevkov. Tu se lahko res vprašamo, na podlagi kakšnih pričakovanj so bili predvideni tako visoki prihodki. Druga težava je proračunski primanjkljaj. Kakorkoli obračamo besede ali številke, dejstvo je, da smo glede na prihodke porabili preveč. A ta trenutek bi bilo predvsem nujno ugotoviti, kakšno je bilo stanje konec 3. četrtletja. So bili v tem času že sprejeti in upoštevani kakšni ukrepi? Predlagamo, da se v celoti upoštevajo priporočila Nadzornega odbora občine, ki so bila soglasno sprejete na 8. redni seji dne 18. septembra. Županu priporočamo, da s ciljem povečanja stopnje doseganja ciljev in rezultatov posameznih programov ukrepa v smeri izboljšanja načrtovanja pri tistih porabnikih proračunskih sredstev, ki izkazujejo nizko stopnjo doseganja ciljev in rezultatov. Sicer verjamemo, da bomo na naslednji seji občinskega sveta obravnavali tudi rebalans proračuna, dobro pa bi bilo skupaj razmisliti, kako (poleg rebalansa) ukrepati, da se do konca leta sanira nastala situacija in da v bodoče do takih težav več ne pride. Poleg rebalansa proračuna za leto 2009 bo seveda treba čim hitreje pripraviti tudi rebalans za leto 2010. SD - Socialni demokrati Socialni demokrati smo že pred dvema tednoma župana pozvali, naj se v občinski upravi nemudoma lotijo priprave rebalansa proračuna za leti 2009 in 2010. Finančno stanje v občini je že po vseh kazalcih alarmantno, tudi nadzorni odbor je soglasno sprejel sklep, da je stanje občinskih financ nevzdržno. Zato toliko bolj ne razumemo skorajšnjega pričetka obnove promenade na Sončnem nabrežju, za katero smo mnenja, da je sicer potrebna obnove, a v teh časih vsekakor ne more biti izolska prioriteta. Na drugi strani imamo veliko bolj nujne investicije, kot so nova sle-menska cesta Jagodje-Šared, novi vhod s hitre ceste v Izolo, reševanje pereče stanovanjske problematike ter problematike parkirnih mest, da številne druge, za občane pomembne projekte, niti ne omenjamo. V tem trenutku, ko so občinske finance v globokem minusu, ocenjujemo tako igranje s proračunskim denarjem za neodgovorno in neresno. Od župana zato pričakujemo, da bo začasno zaustavil vse investicije, ki niso nujno potrebne, in da bo vendarle občinskemu svetu predlagal rebalans proračuna, s katerim bomo vsaj delno sanirali nevzdržno finančno stanje občine.« SJN - Slovenija je naša Če gre verjeti Županovim službam, razloga za paniko ni, zato na vprašanje praktično ne bi bilo potrebno odgovarjati. Vsekakor pa pregled šestmesečnega poročila o izvrševanju proračuna razkriva podatek, da je občina porabila približno tretjino več sredstev kot jih je imela na voljo (šestmesečna realizacija prihodkov je bila 18%, odhodkov pa 25%). Podatkov o tem kako je primanjkljaj zapolnila nimava, zato o njem ne moreva soditi, dejstvo pa je, da bi v takih časih veljalo razmisliti o slehernem evru. Tako nekako kot doma, čisto preprosto, ko premislimo ali je v nekem trenutku vredno zamenjati kak kos pohištva, avto ali porabiti denar za nekaj brez česar smo že in bi lahko še shajali, medtem ko je hladilnik vedno bolj prazen Tako presojo lahko seveda opravi župan in jo v obliki rebalansa proračuna predloži občinskemu svetu. Da bi mu bilo lažje, mu morda svetujeva, da oblikuje delovno komisijo nekaterih svojih ožjih sodelavcev (Vite-zica, Ostrouška, morda še kak strokovnjak z ekonomskega področja), ki bi mu bila v pomoč pri presoji odhodkov, predvsem pa pri obravnavi prihodkovne strani in njene realizacije, ki sodeč po šestmesečnem poročilu ni dobra. Svetnika meniva, da je v teh časih, ko denarja ni in ga bo morda še manj, nujno razmisliti o tem, kako narediti čimmanj škode tistim, ki proračun tudi polnijo. V mislih imava predvsem gospodarstvo, obrt, turizem in ostale, med katerimi je prav kričeč primer ravno podjetje K.M.K. Box d.o.o., ki bo zaradi pohlepa občinske blagajne morda celo moralo zapreti svoja vrata. To pa bo slaba popotnica za boljše čase. SDS - Izola Ob začetku tlakovanja Sončnega nabrežja se glede na trenutno gospodarsko stanje v državi med nekaterimi političnimi strankami in listami v Izoli pojavljajo dvomi o upravičenosti te in drugih investicij v občini. Zelo lepo je slišati, kako je zdaj potrebno zaustavljati investicije, ki za občino niso nujno potrebne. Eden izmed problemov, ki se tu pojavi, je definiranje nujno potrebne investicije, saj, če dobro pogledamo, v Izoli \i \Yim\