POLOŽAJ OZD lesno—predelovalne industrije v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1.UVOD V lesno predelovalni industriji Slovenije je zaposlenih 39.277 delavcev, kar pomeni 5,7 odstotka vseh delavcev v gospodarstvu Slovenije. Organizirani so v 147 organizacij združenega dela in 22 delovnih skupnosti, ki so samoupravno organizirane v 62 delov-nih organizacij. Celotni prihodek, ki ga je ustvarila slovenska lesno predelo-valna industrija v letu 1988, predstavlja 4,1 odstotka celotnega prihodka slovenskega gospodarstva. Značilnost te panoge je, da je delovno intenzivna in izvozno usmerjena. Delež prihodkov, doseženih na tujem trgu je znašal 26,7 odstotka. Delež kompenzacij, regresov in premij v izvozu pa je znašal v letu 1988 4,3 odstotka, v letu 1987 pa 11,0 odstotkov. Stimulacije za izvoz so se torej več kot prepolovile. Lesna indu-strija je izvozila 6,8 odstotka celotnega slovenskega izvoza. Deleži lesarskega izvoza v izvozu slovenskega gospodarstva kažejo v daljšem obdobju tendenco zmanjševanja. Po posamez-nih dejavnostih je največ izvozila proizvodnja pohištva. Leta 1988 je v proizvodnji žaganega lesa in plošč glede na leto 1987 upadel fizični obseg proizvodnje za 0,8 odstotka, v proiz-vodnji končnih lesnih izdelkov pa se je povečal za 1,5 odstotka. Zaloge gotovih izdelkov so se zaradi zmanjšanja povpraševanja, predvsem na domačem trgu, povečale. Povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega na mesec je v letu 1988 znašal 600.425 din ali 157 odstotkov več kot v letu 1987 ali 87,5 odstotka povprečnega čistega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu. Ob 199,6 odstotni rasti cen življenj-skih potrebščin to pomeni, da so bili realni osebni dohodki leta 1988 v povprečju za 14,3 odstotka nižji od osebnih dohodkov leta 1987. Osebni dohodki so posebno nizki v proizvodnji končnih lesnih izdelkov. Obseg akumulacije je v letu 1988 manjši kot v preteklih letih. Če pri tem upoštevamo še deleže, ki so namenjeni za posojila nerazvitim, za infrastrukturo, za rezerve, za kritje izgub drugih organizacij in za odplačila za dolgoročne kredite, potem za vse navedeno še zdaleč ne zadostujejo niti reprodukcijska sredstva, še manj seveda sredstva akumulacije. Prihaja do nenamenske uporabe amortizacije, kar pomeni, da nimamo niti enostavne reprodukcije obstoječega premoženja. To trditev dokazuje dej-stvo, da se je npr. sedanja vrednost opreme v primarni proizvod-nji znižala v zadnjih desetih letih od 38,4 odstotka v letu 1979 na 13,1 odstotka v letu 1988. V občini Ljubljana Vič-Rudnik je le ena delovna organizacija s področja lesno - predelovalne industrije (00 Hoja) ter pet manjših organizacij, ki spadajo v področje obrti (DO Pohištvo, Rožna dolina, Mizarstvo Ig, Mizarstvo Vič, Mizarstvo Trnovo in Obrtno podjetje Podpeč). V teh organizacijah je zaposlenih 930 delavcev, kar predstavlja 6,1 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu občine. Celotni prihodek, ki ga ustvarijo te organizacije, predstavlja 3,3 odštotka celotnega prihodka gospodarstva občine. Organizacije precej svojih izdelkov izvozijo na konvertibilna področja. Njihov izvoz predstavlja 12,6 odstotni delež konvertibilnega izvoza oz. 8,4 odstotni delež skupnega izvoza občine. Obseg akumulacije je v letu 1988 slab, saj so organizacije dosegle le 1,8 odstotka skupne akumulacije gospodarstva občine. Sredstva ne zadoščajo več niti za enostavno reproduk-cijo. To je toliko bolj zaskrbljujoče zaradi zastarele in odpisane opreme. Povprečni osebni dohodek na delavca na mesec je znašal 533.791 din, kar je za 25 odstotkov manj od povprečnega oseb-nega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu občine v letu 1988. Najnižje osebne dohodke so imeli v DO Hoja (495.630 din), povprečje gospodarstva so presegli le v DO Mizarstvo Trnovo (720.052 din).Osnovni finančni podatki za organizacije so raz-vidni iz tabel 1. in 2. Tabeli li Osnovni finaneni kazalci CELOTNI PRIHODEK IND PORABLJENA SRED3TA IND DOHODEK IND 6ISTI DOHODEK IND 1988 1988 1988 1988 DO HOJA 41.721 271 30.094 256 11.627 322 8.003 309 HIZARSTVO VIB 4.218 253 2.039 233 2.178 280 1.799 297 OBRTNO PODJETE P0DPE6 1.112 392 622 350 430 276 392 298 HIZARSTVO 16 3.973 273 2.353 284 1.620 257 1.283 268 POHIiTVO ROIHA DOLINA 1.424 285 939 322 485 233 319 238 HIZARSTVD TRNOVO 1.635 253 955 262 679 242 546 259 SKUPAJ 54.083 271 37.043 260 17.040 300 12.345 295 DELEž OZD V BOSP. (V l) 3.3 2.9 4.6 4.4 5TEVIL0 ZAP. IND 1988 AKUMULACIJA IND AKUMUL./DOH. IND AKUHUL./PUPS INO POP.OD/ZAP.NA HES. IND 1988 1988 1988 1988 DO HOJA 690 93 422.277 9200 3.6 3600 2.6 2600 495.630 239 HIZARSTVO VI6 83 88 442.390 390 20 133 17 142 696.428 236 OBRTNO PODJETJE PODPES 25 125 34.710 127 8 47 11 79 658.980 258 HIZARSTVO 16 95 100 152.103 184 9 69 8 80 555.590 252 POHIŠTVO ROŽNA DOLINA 28 93 59.116 174 12 75 31 91 553.696 232 HIZARSTVO TRNOVO 35 103 39.580 84 6 35 5 35 720.052 247 SKUPAJ 956 94 727.899 235 4.3 80 3.3 89 533.791 243 DELEž OZD V SOSP. (VI) 6.1 1.8 10.5 6.1 75 Tabela 2: Konvertibilni in klirinjki izvor OZD lesno predelovalne 2. OSNOVNEZNAČILNOSTI POSLOVANJA V DO industcije v letu 19BB HOJA v 000 din 1=1 26303 din Osnovna dejavnost delovne organizacije je proizvodnja žaga- ______m_____________________________ ' nega lesa, proizvodnja in montaža gradbenih in stavbnih elemen- ... tov \z lesa, proizvodnja in montaža končnih lesenih izdelkov ""' (lesno pohištvo in oprema, lesna galanterija, lesna embalaža, konvertibilni konvertibilni klirinlki jtcj j .--------------------------------------------------------------------------- Rezultate DO Hoja bomo primerjali z DO Lesna industrija Litija DO HOJA 3.813.14B 1.191.645 1.248.714 in Gorenje Glin Nazarje. DO Lesna industrija Litija je imela v svoji MIZARSTVO VI6 - —.s .....;.. »;.'-,,. sestavi 4 TOZD in DSSS do konca leta 1986. V letu 1987 je postala OBRTNO PODJETJE '.¦¦ . . enovita organizacija. DO Glin Nazarje pa ima v svoji sestavi PODPEfi - - ' •-.-.'". ¦ - ^ TOZD in delovno skupnost. Primerjava teh treh organizacij je MIZARSTVO IG 72.011 9 213 2C 539 realna, saj so si proizvodni programi podobni, organiziranost D0 P0HI5TV0 ^2*985 - ' 1' delovnih organizacij pa je prav tako enaka. HZARSTVO TRNOVO - 22.24? Tabela 3: Osnovni finančni kazalci v letu 1988 . SKUPAJ 3.089.336 !.226.10S 1.45!.253 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ................................................................. D0 0 podsk. Skupaj občina Eleitnt inoti Hoja LIL 8LIN v SRS konvirtibila 31.089.336 48.067.132 8.081.018 ------------------------------------------------------------------------------------------ ..............................................-...........•¦...... Celotni prihodek lio din 41.720 33.689 136.017 659.925 Delež 0Z0 v Por.sredstva tio din 30.093 25.194 110.975 492,384 konvertibiine« Oohodvk lio din 11.627 8.495 25.042 167.541 izvo:u obJine v X 12,6 2,6 17,9 Izguba iio din 1.234 2.103 ................................................................. Doh/zap. 000 din 16.850 17.959 20.442 19.260 Del« OZD v ttev.zap. itev. 690 473 1.225 8.699 skupne« izvozu Doh/PUPS I 70,9 87,9 61,4 54,6 obiine v » 8,4 2,18 2,6 pov.fiOD/zap. din 495.629 541.372 595.311 576.465 DO Hoja največ celotnega prihodka ustvari s prodajo na doma- Organizacije bodo v letošnjem letu dokončale oz. pričele čem trgu. Struktura celotnega prihodka se je leta 1986 in 1987 z izgradnjo naslednjih naložb: poslabšala, saj se je znatno zmanjšal delež prihodkov, doseženih - DO Hoja - dokončanje izgradnje žagalnice in infrastruktur- na tujem trgu. Do konca leta 1986 se je povečal tudi delež nih objektov na Škofljici prihodkov od obresti, vendar so bili v vseh opazovanih letih - Mizarstvo Ig - povečanje sušilnice ter posodobitev strojne prihodki od obresti veliko manjši kot so znašale obveznosti za opreme plačilo obresti. Med primerjanima organizacijama je struktura - Pohištvo, Rožna dolina - dokončanje proizvodne hale in celotnega prihodka še najbolj ugodna v Lesni industriji Litija, saj obnova ter modernizacija proizvodnje je dosegla v opazovanih obdobjih zdaleč največji delež prihodkov - Mizarstvo Trnovo - zamenjava strojev in računalniške natujem trgu. Prihodki od obresti so bili tudi pri primerjanih dveh opreme organizacijah v vseh letih manjši od obveznosti za plačilo obresti. Tabela 4: Struktura celotnega prihodka DO HOJA LIL SLIN Eleient S4 85 66 87 88 84 85 86 87 88 84 85 86 87 88 Prihodki ustvarjeni 67,5 67,5 76,9 83,5 75,6 65,8 63,3 64,3 57,0 64,1 85,0 80,0 83,1 78,4 80,0 s prod.na doa.trgu Prih.ustvarjeni na 22,8 18,9 10,0 13,1 21,1 29,2 30,3 27,4 36,9 33,7 10,5 10,8 8,1 13,8 16,8 tujei trgu Prejete obresti 1,5 1,6 2,3 0,5 1,0 0,8 1,1 2,3 0,6 0,4 1,2 2,9 1,4 0,1 0,5 Ostali prihodki 8,2 11,9 !0,7 2,9 2,3 4,2 5,2 5,9 5,5 1,8 3,2 6,3 7,3 7,7 2,7 CP 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Razmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi je Tabela 6: Znesek izgube bilo pri DO Hoja najbolj ugodno v letu 1984, najslabše pa leta v >io din 1987. V letu 1987 so na 100 din porabljenih sredstv ustvarili 131 . ................... din, leta 1988 pa 139 din celotnega prihodka. D"Q" ™......^T""^^"""^ 1988 Doseženi dohodek na delavca je bil v letu 1984 in 1985 najvišji---------------------------------------------------------------------------------------------------- v DO Hoja, v naslednjih treh letih pa najnižji med primerjanimi Hoja - 87 128 339 organizacijami. Tudi doseženi čisti dohodek na delavca kaže na [_IL 28 - - 1 234 enako razmerje med delovnimi organizacijami. ...^ - 282 - Tabela 5: Produktivnost dela Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je bil v DO Hoja v letih 1984 in 1985 največji med primerjanimi organizaci-Doh/de! v din jami v |etih 1937 jn 1988 pa najnižji. Povprečni izplačani čisti -------------------------------------------------------------------------------------------------^. 0Sebni dohodek na zaposlenega je bil v letu 1988 v DO Hoja za 30 D0 198» 1985 1986 1987 1988 odstotkov nižji od povprečnega v gospodarstvu občine in za 27 ---------------------------------------------------------------------------------------------------- odstotkov nižji kot v industriji občine Ljubljana Vič-Rudnik. "uf '¦!!!:L 1S !:S:S iS:S L55:5 '"•'¦" *— «* ¦ ¦•»"•-" , „. Borenje -GLIN 1.022.719 1.195.998 3.232.427 7.822.707 20.442.448 JJ ™ ™ J~ ™J JJJ 0 podsk. vSRS 981.513 1.351.731 3.211.565 6.619.000 19.260.000 ^, ^ ^ ^ m]m ^ p LIL 25.038 42.507 87.000 211.929 541.372 vSFRJ 564.223 836.278 1.829.288 3.783.000 11.513.000 flL,N „_„, ^ ,7i255 ^^ 393.3tt .................................................... 0 ^^ v 8RS 25.528 46.696 100.028 296.602 576.456 cisti dohodek/ del. v din . j ^ ;;;;.........^'"^'u^t^:^^ v 8frj '. .i9-°99 j?-™ ™z m-™_.4ou6:..... LIL 605.724 816.537 1.832.056 3.771.134 14.399.006 » . Kadrovska struktura zaposlenih je bila v letu 1988 naslednja: ritn Ufl ha W9 101 1 g« p« 4 i77 m n pn i-»a nekvalificiranih in priučenih je bilo 49,1 odstotka, kvalificiranih BLIN 448.130 bOVAib 1.839.858 4.437.334 1..S...4.8 6,8 odstotka, visokokvalificiranih 24,8 odstotka, delavcev s sred- " P0('5l!' njo izobrazbo je bilo 16 odstotkov, z višjo 0,9 odstotka in z visoko vSRS 376.059 895.801 2.136.448 4.119,000 13.072.000 izobrazbo 2,4 odstotka zaposlenih. 0 podsk, Fluktuacija zaposlenih je bila v letu 1987 in 1988 zelo visoka v SFRJ 354.796 611.023 1.315.561 2.341.000 7.769.000 zaradi nizkih osebnih dohodkov. V delovni organizaciji imajo že ------------------------------------------------------------------------------------- več let pomanjkanje kadrov z visoko in višjo izobrazbo. Ureditev ustrezne kadrovske zasedbe je torej eden izmed glavnih pogojev Da bi organizacija dosegla čimvečjo izkoriščenost vloženih za uspešnejše poslovanje. sredstev, kar je tudi osnovni cilj vsake organizacije, mora zagoto- viti dobro ekonomičnost in produktivnost dela. Ker pa je DO Hoja TabeU 8: Stevilo zaposlenih imela v zadnjih treh primerjanih letih nizko produktivnost dela, je ___________________________________________________ tudi izkoriščenost poslovnih sredstev najslabša med primerja- . ¦ nimi organizacijami. V vseh opazovanih letih je imela najboljšo .. „. .. ... .... ... izkoriščenost poslovnih sredstev Lesna industrija Litija. DD 1?" ^85 ^86 1YB7 '™8 _ Leta 1987 je DO Hoja (TOZD Stavbno mizarstvo) zaključila HOJA 723 818 .805 740 690 z izgubo v znesku 339 mio din. Ta temeljna organizacija je imela m 535 531 559 455 473 izgubo že leta 1985 in 1986. V mesecu oktobru 1987 je bil gLjN j ^j jjj4 j^j ^45 j_22S v temeljni organizaciji uveden ukrep družbenega varstva. ________________'________'_________'_........_'____...... 5 V organizaciji že imajo program dokvalifikacij in prekvalifikacij delavcev. Na podlagi Zakona o podjetjih v DO Hoja še zaključujejo aktivnosti, da se s 1.1.1990 organizirajo vdružbeno podjetje.Po-djetje bo poslovalo kot enovita delovna organizacija z enim žiro računom in bo imelo več dejavnosti (sedaj TOZD). 3. OSNOVNE ZNAČILNOSTI POSLOVANJA OSTALIH ORGANIZACIJ DO Pohištvo izdeluje individualno pohištveno opremo po naro-čilu za znanega kupca. Količinski obseg je nemerljiv, vsak izdelek zahteva svoj proizvodni program. Izdelava notranje pohištvene opreme predstavlja 80 odstotkov in zunanje (okna, vrata) 20 odstotkov proizvodnje. V organizaciji je zaposlenih 37 delavcev, od tega 57 odstotkov kvalificiranih mizarjev. Glede Zakona o podjetjih bodo spremembe le v nazivu podjetja ter notranji samoupravni organiziranosti. Mizarstvo Ig Proizvodni program obsega izdelavo opreme za gostinske lokale in knjižnice, regalov po naročilu, okvirjev za slike in okvir-janie slik, raznih vezanih lesnih elementov ter druga mzarska dela in žaganje hlodovine. V letošnjem letu se je zmanjšala proizvodnja stenskih oblog in letev za okvirje, povečala pa se je proizvodnja okvirjev za izvoz. V organizaciji je 92 zaposlenih, predvsem polkvalificirani in kvalificiranih delavcev. Strukturo zaposlenih izboljšujejo s šti-pendiranjem novih kadrov in študijem ob delu. Na podlagi Zakona o podjetjih bo organizacija poslovala kot družbeno podjetje v isti obliki in sestavi kot sedaj. Mizarstvo Vič Proizvodni program temelji na izdelavi opreme po naročilu. Izdeluje pohištveno opremo in stavbno pohištvo (oprema za recepcije, hotele, bolnice, trgovine, šole). Struktura zaposlenih v organizaciji je ugodna, saj je od skupno 69 delavcev samo 7 odstotkov z izobrazbo, ki je nižja od zahte-vane. V zvezi z Zakonom o podjetjih organizacija predvideva registra-cijo za družbeno podjetje do konca leta 1989. Mizarstvo Trnovo V organizaciji po naročilu izdelujejo opremo za lokale, pohi-štvo, okna, vrata in individualne storitve.V mesecu oktobru so že sprejeli sklep, da se delovna organizacija preoblikuje v podjetje v družbeni lastnini. Nov statut bo pripravljen do sredine meseca novembra 1988. Obrtno podjetje Podpeč Proizvodni program obsega izdelavo gostinske opreme in opremo po naročilu. Razrezujejo tudi hlodovino. Več kot polo-vica proizvodnje obsega izdelavo lesenih delov in kosov pohištva za kompletiranje v DO IGO Ljubljana in Kovinastroj Grosuplje. V organizaciji je zaposlenih 22 delavcev, v večini kvalificiranih mizarjev in priučenih delavcev. Strukturo zaposlenih želijo izbolj-šati predvsem v prid kvalificiranim in visokokvalificiranim mizar-jem, ker je vedno več specialnega individualnega dela. Ob uskladitvi z Zakonom o podjetjih želijo ustanoviti družbeno podjetje. 4.ZAKLJUČEK: Gospodarski položaj večjega dela lesne industrije ni dober. Njeno pešanje se nadaljuje že nekaj let.bolj izrazito poslabšanje pa je nastopilo v letu 1986 z uveljavitvijo nove zunanje trgovinske zakonodaje in s pričetkom močnejšega padanja vrednosti ameri-škega dolarja nasproti drugim konvertibilnim valutam. Vzroki za slabe poslovne rezultate so predvem v: - poslabšanju splošnih pogojev gospodarjenja predvsem na področju ekonomskih odnosov s tujino - nerazvitem marketingu - pomanjkanju dodatnih sredstev - neurejenih odnosih med proizvodnjo in trgovino - odnosih med dobavitelji reprodukcijskih materialov in fina-listi - neučinkoviti organizaciji poslovnih sistemov - nezadostno razviti razvojno raziskovalni dejavnosti in prepo-časnem prenosu raziskav v proizvodnjo - prevelikih in neusklajenih zmogljivostih - zastareli tehnologiji Lesna panoga je bila vedno nemočna, da bi se uprla cenovnim pritiskom dobaviteljev surovin in reprodukcijskega materiala (gozdni proizvodi, laki, lepila, tekstil, okovje in drugo), ki so kljub ugodnejšim rezultatom dosti hitreje povečevali svoje cene, kot jih je lesna panoga prenašala na prodajne cene svojih izdelkov. Vzrok za to je v monopolnem položaju dobaviteljev z reprodukcij-skimi materiali, pa tudi slaba povezanost lesarjev. Odnosi med proizvodnjo in trgovino niso ustrezno urejeni, pa ne toliko glede skupnih medsebojnih vlaganj in proizvodnih programov kot predvsem glede dohodkovnih odnosov. Medse-bojne odnose je potrebno urediti predvsem glede plačilnih rokov kreditiranja. Tehnološki razvoj na področju proizvodnje lesnih končnih izdelkov je v svetu v zadnjih letih močno napredoval. Uvajajo se predvsem računalniško krmiljeni stroji in oprema, ki močno povečuje produktivnost in kvaliteto. Svetovni in domači trg zahte-vata vse bolj kvalitetno oblikovano pohištvo manjših serij in po individualnem naročilu. Iz podatkov, izkazanih v periodičnih obračunih pa lahko povza-memo naslednje: fizični obseg proizvodnje je v primerjavi z gospodarstvom zadovoljiv, z visoko rastjo cen so bili lesarji solidno udeleženi v primarni delitvi in delež izvoza je porastel. Vse ostalo pa je slabo: delež akumulacije je padel, osebni dohodki v primerjavi z gospodarstvom se zmanjšujejo, odlivi denarja iz lesarstva na račun obresti so ogromni, delež trajnih virov sredstev je daleč pod povprečjem gospodarstva, oprema je bolj iztrošena kot v gospodarstvu. Razbremenitev stroškov z obrestmi in negativnimi tečajnimi razlikami je večja kot obreme-nitev z revalorizacijskimi učinki na porabljena sredstva. Vse to torej pomeni, da je finančni izid lesarstva (in ne samo lesarstva) napihnjen in prikriva (tudi s pomočjo zakonodaje) neko dejansko, verjetno veliko bolj porazno stanje.