JOSIP STARE:
Verstvo starih Slovanov.
f/^        jOi^N   ta!r' Stovanr so oboževali prirodb. Po nUihovi veri je
(    f             IjM           bili svet pofo višjifa bitij, ki so narejala raiznei pri-
V V         /rf\         kazni in iizpremembe V; prirodi   Razlikovali so
^¦-^^rr^-A         dlobra in haidobna bitja. Dobra so zvaM bogove,
W\     V ^\/\     hudobnai pa bese.    Bogiovi so bili moffočnejši od
-,>/W\l?z0 I   ]    besov, ki so le tediai smieli svoja hudobna dela izvr-
r/ilšSMJPfa   j   j    ševati. kadar so jiim dovoliH bogovd. Kar j© dohreffa
^^^Lj^t^^/     na svetu, ie vse oidi bogov; a kar 'ie S:labeg:a, to so
naredlHi besi.   Bogovi so človeku dlaijali zdraivje,
Dlalginjo. srečo v rodovkii, ¦z.miago na voinii, sploh vse telesne m duševne
dobroite; besi pa so troSiM bolezni zbujali ratepore in soVraštva. protvz.ro-
čali siiromiaštvo in vse. kar ie slalbega med1 ljiudmj. BoKoivi so aospodorvali
od poimiadi do- jeseni,   tu pa so ih premiaKalii besi ter- obdinžaJi čez zimo
oblast nad1 prirodb.    Stari Slovanii So mislili. da nekidaj ni hilo suhega
sveta, amipak da je bilo Je veliko moirje, Iz tesfa je bog vizel peska ter na-
redlil trdo skorio, t. j. našo zemljio, ki je1 natO' plavala po vtodii.
Ziv^enijie bogov so Slovani primerjali človešketnu življenjiu. Kak« so si lijudje medl sefooj v r>odu. tako ie tudi v nebesih veliika družina bogov, ki irrDaiio vsi eneaa skupnega očeta in najvišiega giospodarja. Ta fe bil SvaroK, stvarnik nebes in zemilije. svettobe, toplote, blfeka in grotma. Njemu so izkazovali Slovani niajVeč časti ter rnu darovali vofe ini druge žrtve. Grški pfsatedi Prokopiii iiz Cezairafe (urrtri okoto leta 558.) prarvi ceiio, dla Slovani spo^naivajo samo ene^a edinega bcga. ki ga z^ovejo Svaroffa. Ta bo,g, ki so moi nekate>ri Slovani rekli tudi Perun. ie bM oženjen in imied! več otrok, ki so jih po očetu zvali Svarožiče. Najstarejši sin je bil Daždbog a:li Soilnce, njegova mJiajša brata pa sta bilai Ogenj in Mesec. Od dirugih ime-
—•   226   .«—
mitnih1 bo&ov je Veltes bl bog čredi. Vesna boginja pomlaldi, Živa in Lada boginji rodovitnosti, SVetovit bog vojne. Radlegost bog gostoiljiubnosti in zemielfske roldJovitnosti. Triglav bog zemJje, miorja iw zraka. Od besov je bilial Mwan.a goisipodarjcai zime in smrti. Trjas gospodatr strah«. Stribog gospoidiair nevihte, Kurent bog razuzdanosti.
Stari Slovanii so veroivali tudi še v dru^a bitia. ki so bila mianjšai od   ¦' botgiorv, pa so tudi imellai velikO' moč v prirodi Nekatera teh bitif ao1 biila lfudem prijaizna, dirusfa Pa sovražna. Najbolj znane so bile viile. kii so sta-novale po »ozdih in v vodah. Rojenice so vSakemiu človeku pri porodu doifočevale niitegoivO' usiodb. Hudobni duhbvi so bjld škrati. zloidejii. hudirji,   1 miore, valkodlaki in <fc\i%L V zemilii so bivaJe vede. ki s»o nareiaile po-mrčaBje sofoca in mesecai Potsamezne rodovine pa so tudi svoie pradede oboževiafe kot bišne varuhe.
Vsi Slovani so1 verovali. da je človeška duša neumrjoča. Ko se je duša ločila od telesa, je letala tolikb1 časa po^ dteviju okolo, dokler ni bilo telo sežgano ali pokopano. Nato šele se jle preselila na drugi svet. ki so ga Slov&ni zvali n:av. NaV je bil kraj, poln prelepih gozdoiv in zelenih trat, kjer s'o rajnki nadaljevali isto življenje, ki so ga bili navajeni n>a zeirtfi1. KaT je kdo bil na tem, to je bil tudi na drugem svetu. Če je mož prej umrl, nego ostala njegova roidovina, je bil v navu tako dolgo sam, dokler ni nekdo od njegovih prišel za njam. Zato so se večkrat dale vdove sežgati z mrtvimi svojiini možmi. Tudi so časih na isti grmadi sežgali dom^ače in gozdne živali, k<i jih ie umirli posebno rad imel. V nav, v katerem so go-spodarili bogovi, So dchajali samo pravični ljudje. Grešniki so morali iti v neki temen prostor ali v takozvano črno noč, kjer so bivali skupaij z besi.
Posebnega svečeniškega stanu stari Slovani sprva niso imeli, kakor niso imeli iriti svetišč, ampaik rodovinski starešine in plemenski glavarii so sami opravljali sJužbo božjo ter raznim bogovom darovali v svetih gozdih, na holmdh ali na drugih posvečenih mestih, kje'r so navadno bilc pdstavljene božje podobe ali kaka druga njlim posvečena zniamenia. Med darovanjem je zbrano Ijudstvo cd nekdaj prepevalo sveie pesrni. Pozneje pa so tudi Slovani imelj svečenike ter so bogovom zidali svetišča. Prazniki so se strinjali s prirodnimi izpremembami v raznih l&tnih časih. Tako ie na pr. praznik boga Radegosta bil jeseni. Takrat so mu svečeniki svečano dafovali pred njegovo podobo ter mu v rog, ki ga je imel v roki, nalivaH novega vina in novega medu. Pri tem> so tudi prorokovali o rodovitnosti priihodtijega leta. A'ko je bito v rogu še kaj od prejšnjega leta, je bila to veisela prikazen, ki je obetala gotovo srečo tadi za drugo leto; ako je pa rog bil prazen, je to pomenilo nerodovitnost v prihodniem letu, in žalostn« se ie razšla po darovanju množica.
Najimeratnefši praznik vsega leta je bil ob času z.imskega kresa ali po našem o božiču. Ti dnevi, ob katerih so naši predniki darovali pozemisikim in vodnim bogovom, so se zvali ikračuni. Pred pustomi so prazrtovali Ku^
—-   227   —
rentov god z nrnogoiterimi burkami in veseilicanu. Kakor hitro je sneg skopnel, so sežgali podobe boginje Morane od veselja, da je konec nje-nemu vladaniu. t. j. da je konec zime; obenem pa so v svečanih obhodih podobo bogfinie Vesne nosiii ckolo. Potem šele je bil pravi pomladanski praznik, ki so ga začell s ponočnimi igrami na grobih svojih rajnkili. Poleti o kresu je bil god Solnca in Ognja, ki so jitna na čast po holmcih \n gorah zažigalt gnnade ali krese. To so bili največji prazniki starih Slovanov, ki so pa razen teh imeli še nrnogo manjših.
Slovanski maliki so bili navadno~velikanske postave ter so imeli več glav in drugih členoiv, ki so izražali nadčloveške njihove telesme in du-ševne moči. Tako n. pr. so Triglava kot gospodarja treh kraljestev — zemlje, nTtvrja iti zraka — delali s tremi glavami in zagTnjenirrr obličjem. Svetovit je imel glavo s štirimi obrazi, kj so bili obrn^jeni na štiri strani sveta, da ie mogel pregledovati stvarjenie1 in početje vsega človeškega rodu.