1039
o! kam si šla
Franc Čemigoj
TO CINCANJE TVOJE
da ne. da ne. to cincanje tvoje, ujeto v tvoje ime. je smrt. da ali ne. da ne. da ne. z ne. kot tvoje ime. igra presahne.
tako stojiš ob hublju. zreš v penasto vodo. in tržeš venčne liste beli roži.
tako stojiš pod goro. zreš proti vrhovom.
z visoko nad glavo dvignjenimi rokami tržeš venčne liste beli roži.
si ali nisi. gora. si ali nisi. voda. sem ali ne.
da ne. da ne. da.
z da. kot pol tvojega imena se daritev konča.
:
kot razbito tvoje ime. ki le celo svoj začetek zanika, razbiješ ga. in zamešata se da in ne. da da. res je. raztreseno odgovarjaš.
Danilu  Lokarju
1040
Franc Černigoj
in sključen nekaj neseš. globoko v udrtih prsih. v tla zazrt, proti vajinemu stopnišču, o! kam si šla! kam si šla.
VEČNI LUČI     večni luči nasproti, z dlanjo nad očmi. da manj skeli. NASPROTI     sključen, hitro stopaš.
kaj vidiš zroč v požar luči.
o! se čudiš, presunjen si.
ker luč tako dolgo plemeniti temo.
ne more! ne more umreti, zliti se s temno lučjo.
ko se vračaš, v tla zazrt. proti vajinemu stopnišču, te noter peče. ogorek z neba. o! kam si šla! kam si šla.
SONCE TONE sonce tone. ti tečeš za njim z dlanjo nad očmi. TI TEČEŠ in luč te svetle smrti se meša s tvojim duhom. ZA NJIM     v dveh skledicah iz porcelana, ki so tvoje oči.
naenkrat sonca več ni. so le sledi na nizkem nebu. na robu skledic. in na dnu. je sled odmrle luči. porcelan je nažrt. ti. poln dvoma, vase in v smrt.
se sključen vračaš, v tla. nazaj zazrt. v daljno nizko nebo.
predolgo si zrl v večerni soj. ne smel bi črnega spektra čakati, ne reši te dan. ne loka jutranja, ne misel v zapredku luči. tistih dni. ko si begal po sebi. in jo iskal.
o! kam si šla! kam si šla.
KO SE     ko se nad loko zbuja dan. v noči zaprasketa od pretegovanja. NAD LOKO     luč mu brizgne iz ust, ko zazeha. ZBUJA DAN     nad lokavo zrak vztrepeta. mrak je otrok, ki se zdaj rojeva.
o! moja loka. o! ali bediš v očeh za spuščenimi vekami, glej. na nebu lučce ugašajo, na nebu se luč prižiga.
1041                                                                                                                         O! kam si šla
izpredi se iz noči. ovij se v belo jutranje krilo, lokavec si v nedrih poišči, v dlan zame roso prestrezi.
in sprejmi vase moje belo telo.