Koncert učiteljskega pevskega zbora v Kranju. Povodom ppkrajinske skupščine Udru; ženja Jugoslovenskega Učiteljstva je prire* dil učiteljski pevski zbor v zelo akustični sokolski dvorani v Kranju v sredo, dne 6. julija t. 1. zvečer odlično uspeli koncert, ki so ga posetili vsi sloji meščanstva in seveda tudi udoleženci učiteljske skupščine. Zelo posrečena je bila misel, da se je določil koncert po dveh dneh intenzivnega notra* njega stanovskega organizačnega dela kot nekak duševni odmor tik pred zaključnim manifestacijskim dnevom. Prostrana dvorana in galerija sta bili popolnoma razprodani. Mešani zbor je štel okrog 60 tehnično prav zadovoljivo izvežbanih pevcev in pevk. Soprani in alti so lepo ubrani, basi impo« zantni in polno zveneči, tenorji pa šibkeji. Zaradi maloštevilnosti prvih tenorjev je skoro gotovo izostal edini na sporedu se na= najajoči Žgancev moški zbor »Zibu haju«. f^ooru se ni poznalo utrujenosti, Četudi je ]mel pred koncertnim nastopom dvadnevno I2crpno pevsko vajo. Vse umetne in narod* "e pesmi iz slovenske, hrvatske in srbske vokaine glasbe, so bile podane sigurno, vsebinsko in glasovno hvalno naštudirane, izgovarjava je bila pravilna, intonacija pa točna in čista. Mešani zbor je pričel koncertni spored s prikupljivo in vabljivo narodno po E. Adamiču harmonizirano pesmijo »Vsi so prihajali«, ki je tesno objela z ljubkimi akordi in takoj očarujoče pritegnila nase hvaležno poslušalstvo, zato nam ni bilo žal za iz sporeda odmaknjeno narodno popev* ko »Maro«. Prav tako nam je sredi kon* certa posebno prijala tudi njegova »Vipav* ska«. Res, vsi so prihajali, le našega Ada^ miča ni b'lo, dasi prihaja sicer v Kranj tako rad. Najučinkoviteje je bila prednasana »Vragova nevesta«, kjer je zbor pokazal veliko izurjenost in mogočen polet, v ff vso svojo pevsko silo, v pp pa čustveno milino. Tudi ostali mešani zbori so ugajali vsled pestrih melodij in našim ušesom še ne prav vajenega izrednega besedila. Izmed teh je prednačila »Jadovanka za teletom«, ki se je morala na splošno željo ponoviti. V pesmi »Težko travi« se je odlikovala solistka go= spa Bajukova, dasi ta mala vložka ni taka, v kateri bi mogla izšolana pevka pokazati svoj ipolni razmah. Ženski zbori s spremljevanjem klavir* ja, ki so bili zaradi raznoličnosti programa umestni, so dosegli v vsakem oziru prav lep uspeh. Pri klavirju je bil gospod Svetel, ki je že znan kot izurjen spremljevalec. Koncert je vodil temperamentno. z za* nosom, samozavestno in s finim občutkom gospod profesor Adolf Grobming. Zbor mu je poslušen in mu disciplinirano sledi. Kolikor nam je znano, ima zbor v gospodu profesorju Baju-ku še drugega pevovodjo. Za zbor, ki bi ne bil dovolj \z.vežban in splošno muzikalno spreten, bi lahko postala taka izmenjava ob pevovod=> skem pultu mestoma pri težjih skladbah riskirana in mnogokdaj na kvar dotični pesmi. Toda inteligentni pevski družini, kakor je ta, je to samo v spodbudo, da ne poje priučenih pesmi nikdar šablonsko, ampak da trajno pazi na vsak gib vodečega dirigenta. Dobra, a ne lahka šola pa je to tudi za vsakega izmed pevovodij, ker se mora nehote prilagoditi dobrim svojstvom, ki jih ima njegov sodrug, zakaj vsak diri* gent si zamisli izvajanje skladbe po svoje. Mešani in ženski zbor ter pevovodja so bili opravičeno deležni iskrenih in burnih ovacij za izreden glasbeni užitek. Ker pevci in pevke ne morejo imeti vsled oddaljeno« sti dovolj rednih skupnih vaj. ki so zdru« žene še po vrhu z gmatnim požrtvovanjem, so vredni tem večjega občudovanja in pris znanja. K sklepu še to4e: Slovenski učiteljski zbor je zamišljen po vzoru pevskega zbora moravskih učite* ljev. Ta pa ima to zavidanja vredno pred* nost, da njegovi člani krajevno niso tako oddaljeni drug od drugega, kakor so raztre= seni po krajih pevci in pevke slovenskega učiteljskega pevskega zbora, ki je šele na pohodu. Tudi se od prvih zahteva, da na» študirajo določene pesmi sami doma do zadnje natančnosti, pevovodje skrb je le, da pri skupnih vajah vse izgladi in združi v harmonično enoto. Do enakosti je iz navedenega ob sebi umevno še dolga pot, toda zbor je tu in njegov pričetek ima v glavnem vse dobrine, ki nam vzbujajo najboljše nade. Naj se zbor glasovno čim hitreje izpopolni, zlasti naj se pritegnejo k zboru sveži prvi tenorji, ki jih z dobro voljo ne bo težko dobiti. Po= zneje ne kaže članstva izpreminjati, ker je za eliten pevski zbor potreba stalnih pev« cev in pevk z gotovim številom. Le kadar kdo iz utemeljenega razloga odpade, naj se vrzel izpopolni do določenega števila z najs boJjšimi izmed najboljših, ki pa morajo biti za vstop že izbrani. To bi bil nekak zbor nesmrtnih. Vsega ostalega slovenskega učiteljstva. ki vsled česar koli ne more v ta pevski zbor, je pa tovariška dolžnost, da ga gmot== no podpirajo, zakaj iz nič še nikdar niče» sar ni bilo. Pevski zbor naj učiteljstvo v to sam zainteresira s tem, da prireja od časa do časa turneje po vseh okrajih obeh oblasti. Je prav gotovo, da kdor to vse« stransko idealno ipevsko četo čuje samo ens krat, ne bo odtlej več stal nem in mrzel ob strani. V Kranju, meseca julija 1927. —s.