Gospodarske stvari. Uravuavanje grnntnega davka. (Izv. dopis iz Ptuja. — Dalje.) Dobro si poglednite izkaz čistega prihoda pa če se osvedočite, ka se Vam je v resnici previsoko naračunil, onda reklamirajti proti vcenitvi, k čemur je časa še do konca meseca maja. Vzrok previsoko naračuDJenega prihoda pa je največkrat eden od sledečih ali pa več njih vknp. 1. Mogoče je, ka je komu kaka tuja parcela pripisana. Te nevolje rešiti se vendar ne bo pretežko. Motil pa bo se, kteri si morebiti misli: no, če bom od Dje plačeval, bo zanaprej tudi moja lastnina. To bi bilo krivo! 2. Morebiti se je pri merjenji kaka pomota zgodila, ter se Vam je njiva, travnik, šuma ali vinograd znatno večji vknjižil, kakor jeste, pa bi zategadelj morali več plačevati. Tudi taka pomota dala b<> se 'n s'cer D1'ez stroškov popraviti. 3* Dobro odprite oči pa pazite, kajti toseje bržčas pogostno zgodilo, ce se Vam je kak del ograjene trate okoli brama, v kterem se morebiti par posušenih jablan ali kake stare slive nahajajo, od kojib pa malokedaj ali nikoli nikakega baska nimate, postavil v visto sadovnjakov. Sadovnjaki so v visokej taiifi, take dvorske ograje pa so dače proste. 4. Morebiti se je komii slabo zemljišče v previsoko tarjfno vrsto porinnlo pa bi njo rad znižal. Kako se pri takej okolunsti ponasati, to Vam je dobro razložil ,,SIov. Gospodar" v svoji piilogi štv. 41 na strani 159 in 160. Tain še je vrb tega razloženo, kako se da pieceuiti čisti dobodek. To pa bo lastnik zemljišč vsak saui tudi zmogel. Posebno dobro prcgledniti pa si ti ludi število 40. Tam je pod naslovom: nKako se gospodarjem vesti, da reklatnacije ali ugovore zoper vcenitev svoje gruutne dače dobro opravijo" prav na tenko razloženo, kaj vse je pri reklamaciji vedeti treba, čega se držati in kako postopati. 5. Tudi ee Vaiu zemljišče ni v previsoko tarifo postavljeno in če je glede veliko.sti in razvr.stjenosti vse v redu, itak se pri izračunjenji čistega prihoda uiogla feaka pogreška uapraviti. Po sledečem uavodu bo fi tako pogreško lebko vsak sam popravil, kdor še lunožiti in deliti ni do eista pozabil. Če sc ve, koliki je čisti [piibod od edne jolie, je za vsakega lehko zračuniti si, koliki je po takcm od dveb, tieh štireb job. Ali kako onda, kedar gie na sežnje? Tudi to si zračuniti ni pretežko. Pomnoži si broj čistega prihoda od jobe, izražen v krajcarjib, z brojem sežnjev; koliko to zadcne, razdeli na 1600, kaj Ti po takem izide, je pribod od duib sežnjev v krajcarjib. Na primer: Jakob ima ujivo v ,,Oblotih'' 3 jobe 480 sežnjev veiiko; postavljena mu je v drugi red ali nklaso". V ljutomersUeni ccnilnem okraji preiačunjeu je čisti pribod od johe v drugi red uvrstene njive na 12 fl. ;")0 kr.; koliki je po takem čisti piibod od cele njive? Odgovor. Od treb joh trikrat 12 fl. 50 kr., tedaj 37 fl. 50 kr. od 480 sežnjev pa 1250 kr. x 480 = 600000 kr.; daljc 600.000 kr. : 1600 = 375 kr.; tedaj vsega 37 'fl. 50 kr. + 3 fl. 75 kr., to je 41 fl.' 25 kr. Dmgi prirner: Andraševa njiva ,,Giebljica" meri 1024 sežnjev, je v tretjem redu, od kojega je čisti pribod 9 fl. 25 kr. od jobe; koliko je od te njivice čistega priboda? Opet kakor zgoraj. 925 kr. X 1024=947.200 kv.; dalje 947.200 kr. = 1600 = 592 kr. Na 1024 sežcjev veliko njivo v tretjera redu je čisti pribod v okrajuem glavaistvu Ijutoiuerskeni navj/,eu na 5 fl. 92 kr. Po tem navodu ne bode Vam težko s pomočjo sledeče tablice veljavne za Ijutcmerski vceuilni okraj osvedočiti se, da-li Vam se eisti prihod od vseb poedinih zemljišč bez pogreska izraounil. Razredi ali Klassen. I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. Njiva 15-50 12-50 925 6'25 4-75 3 50 2.50 — Travniki 22'00 16 50 13-00 950 7'00 425 300 — Sadovniki 1950 14-50 1100 — — — — — Vinogradi 3850 3100 24 50 18 50 14'00 10.50 7 00 525 Pašniki 7-00 425 2 80 — — — — — Lesovje 5 25 4-00 2.G0 200 T30 0-90 — — Živiuska kupčija. (Spisal A. Folakovski deželni, okrajni živinozdravnik.) I. Kedar živino kupujemo, treba je močno paziti, da nas zvijačuiki ne ukanijo. Vzlasti nam je oprezniin biti, da bolene živali za zdravo ne kupimo. Pogosto je žival na videž zdrava na sejmi. Ko jo pa domov priženemo, nam naglo zboli in konec vzame. Škoda je djana in se ne da popraviti, če si ne znamo bitro pomagati, ali če smo na sejmi brez vsega pomislika in pogojev kupčijo završili. Odvrnoti zamoremo skodn, ako vemo, kar § 925 občnega državljauskega zakonika zaukazuje. Navaja namreč več boleznij, za katere prodajalec več ali menje do posebič določenih dnij poroštvo prevzame ali dober stoji. Postava imenuje ove bolezni, ki storjeno kupčijo razdirajo in nastalo škodo na prodajalca zaviačajo, uemški ,,Gewahrsfebler". Slovenci jih imennjejo zavarovane bolezni navadno pa ,,patentne tadle", ker so s cesarskim patentom ali pismom bili proglašeni. Ako živinče na takšnem ,,patentneni tadlu" zboli v določeaem času, je kupčija razdrena in vsa škoda zadene prodajalca. To je velika dobrota poštenim kupcem. Toda vedeti jim je treba, katere so one zavarovane bolezni in kako dolgo traja zavarovani rok. To je pa različno pri razni živini in boleznih. A. Pri konjih je 8 zavamvanib boleznij ali ,,patentnih tadlov", — tioje jih je na 15dnij, pet pa na 30 dnij. Zavarovane na 15 dnij so: 1. smrkelj (Rotzkiankbeit), 2. kužna smolika (Verdacbtige Ditise), 3. naduba (Dampfigkeit); zavarovane na 30 dnij pa so 4. opornost aii ,,štatljivost" (Stiitigkeit), 5. črna slepota (Schwarzer Staar), 6. kožna črvivost (Hautwurm), 7. tišeavka ali ,,neumni kolar" (Duiunikoler) iu 8. mesečno oko ali mesečuost (Mondblindbeit). B. Pri goveji živini je samo pojatnica ali ,,francoz" (Perlsucht, Franzosenkrankbeit, Mouatsreiterei, Stiersucbt) zavarovana bolezen in sicer na 30 dnij. C. Pri ovcab zavarujejo 1. gaije ali grinte (Raude, Kriitze, Scbabe), 2. osepnice ali koze (Pocken ali Blattern) do 8 dnij po storjeni kupčiji, 3. metljaji na jetrib (Egelwtirmer) pa iu 4. metljaji na pljučih (LungenwUrmer) do 60 dnij. C. Pii svinjah je satno ena zavarovana bolezen, namreč: ikre ali pšenečljivost, po nekod pravijo tudi: šeaki ali stroge (Finne). Ta bolezen zavaruje ua 8 dnij. Vrbu tega je še pomoiti: da vsakojaka bolezen razdere kupčijo ali menjavo, ako kupec v 24 nrah potein, ko je kupljeno živinče prevzel, zapazi, da je boleao ter to bitio naznani prejšneinu gospodarju ali od gosposke potrjenemu živinozdrarnikn ali svojemu županu ali pa gosposkej samej. Če v 24 urah kupljena ali zaraenjetia žival tudi pogine, zadene vsa škoda prodajalca ali prejšnjega gospodarja, ker se sme misliti, da je živina uže pri njem zbolela. Le takrat, če prejšnji gospodar spriča, da je kupec kriv, da ježivinazbolela ali poginola, zamore škodo zavaliti na kupca. Knpčija gre nazaj, če je prodajalec vpiičo dveh svedokov ali pismeno se zavezal, da stoji toliko in toliko dnij dober pa je med tem žival res zbolela. Isto tako zgubi kupčija veljavo, če kupec dokaže. da je žival za polovico predrago plačal. Ker je iz navedenega jasno, da jetukajjako važno poznati naštete živinske bolezni, zato jih bodemo zaporedom razlagali. (Dalje prih.) Sejmi na Koroškem. 27. marca Velikovec, 28. marca Ukve, Špital, Pliberk.