V"-vASORjEVA H ™ CITAL SNIC* INTEUER d.o.o.. trgovsko pod/et/e KOko, Aškerčeva I. Slovenko. tel./lax: 0608/21-876. 21-861. 22090. 22 064 AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, f ax: 61 -588 60270 : KS Brežice w Želja po večji urejenosti nekaterih stavb (Stran 11) Odprte strani Našega glasa Brane Jane brez'dlake na jeziku: • Odmevni zmagi. Tudi občina se je premalo vključevala. • Nekoga bo treba vprašati po zdravju. • Smo Krčani berači s klobukom v roki? • Cestni križ je aktualen pred volitvami. • Izgnancev je iz dneva v dan manj. • Komu pripeti medaljo za dom upokojencev? KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 Krška pošta ima nova oblačila 'Kakovost ostaja ista kot doslej", pravi upravnica, Karmen Samboi, zagotavljali jo bomo v sodobno urejenih prostorih nekoliko lažje." 'le j J J Ji. J\i T'fl t*W~6 BRLŽKX Trtj tzgnancav la ttL oeoe G2-Z36. ta*, oeoa i taL OS Q3-i^S tax. OS B3-13-37 Dunajska cesta 22 tat OS BW»-77 MARIBOR CELJE Partizanska c 34 gubljanska c 3a ta OG2 2S-4SO M. OE3 28-936 fax 06S 29-SCO f3x 063 4-4t-62S Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8'do 19* In na vseh enotah poštel !%f *BT ^ : ty^f^ ^ POOILAKENA INVEITKUSKA Diulu Otvoritev obnovljenih prostorov krške pošte bo v soboto, 3. februarja, ob 10. uri. Dolenjka ponovno zahtevala krvni davek Krško - Pošta se bo te dni iz avle Kulturnega doma preselila nazaj, v svoje prenovljene prostore. V nekaj mesecih, ki jih je krški kolektiv poštnih uslužbencev preživel v domu, je delo sicer potekalo na skrajno tesno odmerjenem prostoru (pač v skladu z možnostmi, a upravnica Karmen Samboi je prepričana, da njihovih strank prostorske zagate niso preveč prizadele, saj so se vsi delavci zelo trudili, da bi vse potekalo normalno. Več o novostih v prenovljeni pošti na strani 11. ISSN 131A-7711 ¦il Kaj je novega v športu? • Košarkaši Interi-rierja se bodo borili za v Evropo • Odmevni zmagi krških in dobovskih rokometašev. • Velemojster Ser-mek okrepil ŠK Triglav Krško. • Novo vodstvo NK Krško. • Tek prijateljstva tudi skozi Posavje. , Agonija Vidma se še kar nadaljuje Stečaj se mora končati takoj! u lam tEgftfor. trgovino in storitve d.o.o., hfsko Računalniško izobraževanje, svetovanje in inženiring, Bohoričeva ulica 17, 68270 Krško Slovenija V vsakodnevnem življenju se pojavljajo razne težave. Žal pa, včasih tudi upravičeno, zanje krivimo nekoga drugega, še posebej pa je priljubljena država oz. njena politika, ki ji mnogi očitajo, da je nesposobna, neorganizirana in še kakšna. V primeru krškega Vidma pa se je zagotovo upravičeno obrniti na državo, ki bo morala v najkrajšem času odgovoriti na vprašanje: "Zakaj se že tri leta zavlačuje stečajni postopek Vidma, podjetja, ki je bilo nosilec ekonomskega razvoja in socialne trdnosti občine Krško?" Dejstvo je, da stečaj tudi po treh letih še ni končan, da Videm kljub trem natečajem ni bil prodan, da je stanje opreme kritično oz. da so nujni investicijski posegi, da najemniku stečajna uprava omejuje možnost posodabljanja proizvodnje in investiranja vanjo, da proizvodnja in proizvodi vse manj sledijo zahtevam trga in še bi lahko naštevali. Rešitev omenjenih težav bi bila zagotovo pogoj za rešitev sedanjih tisoč delovnih mest v Krškem in posredno še 3.000 povezanih v verigi. Za krško področje je pomembno tudi to, da se skozi plače zaposlenih obrne mesečno več kot 90 mio tolarjev ali milijon nemških mark. Na podlagi zapisanega je potrebno kot najvažnejše izposta- viti neizpodbitno dejstvo: stečaj se mora zaključiti, ne čim prej, ampak takoj! Le tako bo mogoče preprečiti propad drage proizvodne opreme, ki mora pri priči dobiti znanega lastnika oz. svež kapital za vzdrževanje njenega funkcionalnega stanja in za posodobitev tehnologije, kajti sicer proizvodi ne bodo več tržno sprejemljivi. Spomnimo se samo leta 1993, ko je Vitacel z velikim strahom in poslovnim tveganjem zagnal proizvodnjo celuloze ter reševal status odpuščenih prej, kot so razmišljali o dobičkonostnosti podjetja. Žal pa v Vitacelu dolgoročne strategije ne morejo več nadaljevati, saj doživljajo zavlačevanje stečajnega postopka pa tudi blokado stečajne uprave, ki dovoljuje vlaganje le v toliki meri, da lahko ohranijo proizvodnjo od danes do jutri, ne dovoljuje pa temeljnega posega za dolgoročno rešitev in obstoj celulozne in papirne industrije v Krškem. Če bo država še naprej dopuščala zavlačevanje stečajnega postopka in dajala prednost lagodnega življenja peščici ljudi v stečajni upravi, ne pa ohranitvi proizvodnje na tržni in tehnološki osnovi, ne glede na to, kdo je lastnik, je proizvodnja obsojena na propad. (Gaiex) Tek prijateljstva na dolge proge Mravlje in Dragojevič izpolnila svoje poslanstvo V petek sta se ob 4. uri zjutraj slovenski in hrvaški ultramaratonec Dušan Mravlje in Sladjan Dragojevič odpravila na 160 km dolgo pot od Ljubljane do Zagreba in obratno z namenom, da predsedniku vlade sosednje države izročita poslanico svojega premiera. Maratonca sta ob ,20. uri izročila poslanici prijateljstva in tako opravila svoje poslanstvo. Sladjana Dragojeviča in Dušana Mravljeta smo lahko pozdravili tudi Posavci, in sicer ob 7. oz. 15. uri pred stavbo dobovskega podjetja AFP, ki je bil tudi pokrovitelj Teka prijateljstva na dolge proge. Maratonca sta se v Dobovi nekoliko odpočila, preoblekla in okrepčala, opazili smo ju tudi v prijetnem pogovoru z vodstvom družinskega podjetja AFP. Pogovor z Dušanom Mravljetom pa v naslednji številki. (Galex) (M RAČUNA.NiŠki TEČAJi Dos 6.22, Windows JI, Wo»d 6.0, Exctl 5.0, OlaiiroPro 5.0, slovenski Whdows 95 .... tel. 0608/22-240,22-220 CKŽ 7, 88270 KrSko Osibal aTč77JlMlTČ«~43rT« Ptailua: Zllo uqod*[ CEnC i* MOiftOS! AAkt,f)A NA obaOkE 9771318779018 DRUGA STRAN NAŠ GLAS, 4-1. FEBRUAR 1998 SKD vabi na javno tribuno Brežiški občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov bo v ponedeljek, 5. februarja, priredil javno tribuno, na katero so zaradi aktualnih vprašanj v zvezi z neposredno bližino državne meje, slabo cestno povezavo in podobnimi težavami, ki tarejo tukajšnje prebivalstvo, povabili notranjega ministra Andreja Štera, državnega sekretarja na Ministrstvu za promet in zveze Marjana Dvornika ter sekretarja stranke Načeta Polajnarja. SLS v parlamentu? Sevnica, janurja - Slovenska ljudska stranka je v Sevnici na zadnjih volitvah dobila kar 26,7 odstotka glasov, kar je glede na število aktivnih članov veliko. V tem mandatnem obdobju jo vodi Alojz Androjna s Primoža pri Studencu in k tem podatkom dodaja: "Svoje svetnike imamo v vseh krajevnih skupnostih razen v Sevnici, v občinskem svetu pa jih je sedem. Vsi člani in njihovi predstavniki so zelo aktivni, saj preko svojih svetnikov predlagajo in tudi uresničujejo kmetijsko politiko v sevniški občini. Največ pa sodelujejo pri problemih gradnje in vzdrževanja cest, napeljav vodovodov in telefonov, kjer jih še nimajo. Zadnja takšna akcija napeljave telefonov je bila na Studencu." V tem volilnem letu si bodo najbolj prizadevali aktivirati članstvo v Tržišču, Krmelju in Šentjanžu, ki nekoliko šepa. Želijo pa doseči, da bi imeli v državnem zboru svojega poslanca, ki bi jih polnopravno zastopal. Se- daj to vlogo opravlja poslanec Alojz Metelko iz Trebnjega. Svoje predloge in pobude, ki se nanašajo na politiko stranke, tako v državni zbor prenašajo le preko njega, (ksenija) Načelna in preudarna odločitev! Združena iista socialnih demokratov, kot tretja najmočnejša stranka v Državnem zboru, je svoj vstop v t.i. "veliko koalicijo" utemeljevala z možnostjo, da uresničuje svoj program gospodarsko uspešne in socialno pravične države. Zadnji dogodki, zlasti namere drugih dveh koalicijskih strank, da se bistveno poslabša položaj upokojencev, ob sicer stalni njuni usmerjenost!, da se reševanje sedanjih gospodarskih razmer prevali na hrbet delavcev in mlade generacije, in ob nebrzdanem - cesto tudi nezakonitem - bogatenju manjšine, so poglavitni vzrok izstopa ZLSD iz vladne koalicije. S to odločitvijo je ZLSD ostala zvesta svojim načelom, za katera si bo tudi v bodoče vztrajno prizadevala. predsednik območne organizacije ZLSD Krško Silvo Gorenc Društvo podeželske mladine Krško na občnem zboru izvolilo program dela novo vodstvo in predstavilo za letošnje leto Podbočje, 27. januarja -Člani Društva podeželske mladine Krško na čelu s predsednico Karolino Požun so v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Krško pod vodstvom svetovalke Branke Ra-dej- Koren pripravili občni zbor za vse člane in tiste, ki bi to želeli postati. Izvolili so nov vodstveni odbor, novi predsednik pa je postal Janez Barbič. Njihov program dela za letošnje leto je kar obsežen. Najprej bodo izvedli tečaj kletarjenja, ki bo potekal od 30. januarja pa do 29. februarja, ter občinski kviz. Marca bodo sodelovali na regijskem kvizu, aprila pa bodo odšli na strokovno ekskurzijo v Francijo. Junija bodo izvedli kmečke igre, ki bodo najverjetneje v Podbočju, nabavili pa bodo tekmovalni plug. Julija se bodo udeležili državnih kmečkih iger na Gorenjskem, v avgustu imajo predvideno strokovno ekskurzij? po Štajerski, septembra srečanje z drugim društvom (pobratenje), leto pa bodo zaključili z decembrsko zabavo. Po dogovoru bodo organizirali še razna predavanja. Branka Radej-Koren: "Z mladimi uspešno sodelujemo in želimo, da bi se nam pridružilo še več novih članov, saj bi se na ta način izkazale njihove potrebe. Upamo, da bo letošnje leto za naše delo še uspešnejše." (Lea) j«. Na sestanku KO SKD Podbočje Obravnavali projekt o razvojnih možnostih do leta 1998 Podbočje, 27. januarja -Rednega sestanka KO SKD Podbočje so se udeležili Danilo Siter, župan občine Krško, in predsednik OO SKD Krško, Mirko Kužnik, predsednik smučarskega kluba, Anica Žu-gič, ravnateljica osnovne šole Podbočje, predstavniki strank in simpatizerjev ter gostje iz KO SKD Kostanjevica. Medse so povabili tudi državnega sekretarja za ceste Marjana Dvornika, vendar se sestanka ni mogel udeležiti. Glavna obravnavana zadeva je bila predstavitev načrta razvojnih možnosti KŠ Podbočje do leta 1998, o čemer tekla je tudi diskusija. Justina Colner, predsednica KO SKD Podbočje: "Za cilj razvoja do konca leta 1998 smo si zastavili normalno preživetje vseh krajanov na našem območju, zvišanje življenjskega standarda, popolno odpravo brezposelnosti ter ureditev okolja. Z zemljepisnega stališča je KS Podbočje izjemno razgibana, saj zajema vse od ravninskega, pretežno hribovitega pa tja do hribovskega terena. Prebivalstvo se tu ukvarja predvsem s kmetijstvom in obrtjo, nekaj pa jih odhaja na delo v druge kraje. Razvoj naj bi šel v štiri smeri: razvoj športa in rekreacije, turizma, usmeritev in razvoj kmetijstva ter razvoj malega gospodarstva." Martin Kodrič, občinski svetnik: "Zaradi dobrih naravnih pogojev za šport in rekreacijo smo se odločili poiskati vse možnosti za izgradnjo regijske- ga zimsko-letnega športnore-kreacijskega središča Podboč-je-Planina. Povečati bi morali že obstoječi objekt, urediti parkirišča, nuditi najosnovnejše gostinske usluge, po potrebi pa tudi prenočišča. Za potrebe šolskih otrok, ki prihajajo na to smučišče iz bolj oddaljenih krajev, bi bilo treba obnoviti staro šolo v Brezju in urediti cesto do smučišča. Za izgradnjo središča za letne športe bi morali dokupiti še nekaj zemlje pri osnovni šoli. Rekreacija bi bila mogoča po poteh in stezah, ki vodijo v različne smeri od Podbočja do Planine. Vključiti želimo tudi vinsko cesto. Lepe možnosti za razvoj športa in rekreacije daje reka Krka in področje ob njej, vendar jo je potrebno očistiti, prav tako termalna voda v okolici. Z vsem tem bi prišlo do razvoja turizma, tako pa bi se bolje razvijalo tudi kmetijstvo, saj bi zaradi povečanega dotoka ljudi kmetje lahko po primernih cenah prodali svoje pridelke. Razmišljamo tudi o programu CRPOV, končno podobo KS pa naj bi dal razvoj malega gospodarstva." Razvojne projekte do leta 1998 naj bi večinoma financirala ministrstva, saj je KS Podbočje obmejna krajevna skupnost, sofinancirala pa naj bi jih občina. Občinski upravni organi naj bi vodili vse postopke z republiko oziroma z ministrstvi. Člani KO SKD Podbočje so izrazili željo, da bi se povezali s člani KO SKD Kostanjevica, saj bi skupaj lažje sodelovali in dosegali boljše rezultate. (Lea) Vsak študent svoj želodec brani Revolucije so bile skoraj vedno posledica praznih želodcev. Povedano drugače, začenjali so jo tisti, ki so občutili lakoto in poznali tudi vzrok zanjo. Lakota, začinjena z željo pustiti neizbrisen pečat v zgodovini ali jajčni madež na pročelju hrama naroda oziroma uniformi varuhov javnega reda, pomeni v Sloveniji upor študentov, ki pa, žal, niso pokazali ne vem kakšne študentske izvirnosti. Prav posrečeno je njih dela označil publicist F. Rudolf, ko je zapisal: "Študentje se niso razburjali lani, ko sta jih Univerzi na vpisu razvrščali in preseljevali na kriminalno "šlampast" način. Tudi ne, ko so jih skoraj pol vpisali samo izredno, tako da lepo plačujejo težke denarce ... Zdaj pa vpijejo zaradi toplih obrokov. To so generacije z motnjami v vedenju." Zaradi jajc, jogurtov in ostalih prehrambenih artiklov, ki so kot priponke viseli na pročelju parlamenta in kot ordeni na uniformah policije, se je javno mnenje množično obrnilo proti študentom. V tem trenutku so postali samo paglavci, katerih protest je izražen skozi slabo sindikalno predstavo. Predsednik študentskega parlamenta ljubljanske univerze A. Prepeluh, je po demonstracijah povedal, da so apolitični, zato njihovo poče- tje ni bilo povezano s širšim političnim kontekstom. Pa vendar - sprašujem se, od kod izvira jajčna simbolika, ki jo nekateri vseskozi imajo, drugi pa spet ne? Politiko so citirali z najslabšim kar ima ali nima - jajci. Študentje so imeli priložnost, da postanejo pozitivno družbeno gibalo, celo civilno-družbeni mehanizem kontrole oblasti -pa tega niso znali izkoristiti. Brez jajčnih namazov bi lahko državnim poslancem, ki so s podeljevanjem privilegijev samim sebi zrevoltirali množice državljanov, dopovedati, da niso edini, ki so upravičeni do subvencioniranih kosil v veličastno prenovljeni menzi. V trenutku organiziranja in izvedbe demonstracij študentje niso uspeli pogledati preko svojih želodcev, pa čeprav di to pomenilo spogledovanje s politiko. Boljše to, kakor pa da so sedaj v položaju, ko se morajo opravičevati za svoje početje in iskati neke "provokatorje, menda policiji znane iz navijaških vrst". Da bo ironija še večja, so vprašanja zapletenosti štipendiranja, kreditiranja, subvencioniranja stanarin ostala nedotaknjena. Mogoče zato, ker je zahtevati pest moke veliko bolj preprosto in nekoliko bližje univerzalnemu otroškemu dodatku. Tako bomo vsi enaki, pa vendar nikoli 'enakopravni. Škoda, imeli so priložnost. Damjan LAH Nove volilne prevare levice ZL in LDS Dragi državljani, če se sprašujete, zakaj je ZL (bivši komunisti) izstopila iz vladne koalicije, se ne dajte prevariti, to je politični manever levice bivših komunistov v novi preobleki ZL in LDS. Zelo čudno je, da tik pred volitvami pride do razkola in medsebojnega obtoževanja na račun drugega, a je to zgodba o uspehu, gospodje, ki ste jo obljubili na zadnjih volitvah, da vas samo spomnim -120 tisoč novih delovnih mest, blagostanje, pravno državo. Sedaj pa imamo 120 tisoč nezaposlenih, blagostanje samo par izbranih, korupcijo... G. minister Maks Tajnikar je s svojim podpisom dovolil, da se je opravil nečedni posel, škodljiv za TAM in njegove delavce. Tako je bil omogočen iznos denarja nas davkoplačevalcev iz države, na kateri končni račun, in za koga. Sprašujemo se, ali ima kdo dolgove ali obveznosti do K.P.J.? Čeprav je bil obveščen od strani vladne obveščevalne službe, kdo je Vukman Za-rič (pripadnik srbske obveščevalne službe), kakšne so medsebojne vezi teh gospodov? Resor, ki ga je vodil g. minister Tajnikar, je delal slabo, to je ocena pozicije in opozicije, razen ZL, ki misli, da je delala dobro. Nesporno je TAM utrpel škodo, ki bo težko popravljiva, delavci in njihove družine bodo ostale brez dohodka in zaposlitve. LDS ne ZL v tem primeru sploh ne omenjata delavcev, saj jim niso važni, važno je, kdo od njih dveh ne bo kriv, saj plačali bomo že mi davkoplačevalci. Slab izgovor ZL, da so odšli iz koalicije, ker jim je mar za pokojnine upokojencev, socialdemokrati se sprašujemo, kolike so pokojnine bivših prtijskih funkcionarjev, a so okoli 35.000 SIT kot navadnih garačev? Figo jim je mar za upokojence, mar jim je le za naše glasove, dragi upokojenci, a ni čudno, da je ZL najprej podpisala amandma o pokojninskem in invalidskem zavarovanju skupaj z LDS, še večji absurd je, da je ta isti predlog podal resor, ki ga vodi ZL, nato so glasovali proti svojem predlogu, kar ni logično, in zaradi tega odšli iz koalicije, seveda užaloščeni, potihem pa se smejijo. V tem primeru je potrebno povedati, da g. Drnovšek tudi nosi isti del odgovornosti. Zakaj je odstavil ministra Tajnikarja, zato, ker se je bal interpelacije, ker bi bila dokazana tudi njegova krivica, tako se je izognil nevšečnosti ob interpelaciji. G. Drnovšek je bil s strani vladne obveščevalne službe obveščen o namerah in ozadju nesporno, ker ni reagiral in je vedel, zato je kriv, čudno je tudi to, da je čakal z odstavitvijo do konca, komaj pred samo interpelacijo ga je odstavil. Gospodje, izgovori so vam slabi, to so samo politični manevri ter mešanje štrene opoziciji. Vedno vam je šlo za oblast, ker ste hoteli privilegije. Prava opozicija smo drugi (SDSS, SLS), ki se borimo VtV proti korupciji in smo ves čas op-zicija. Reševati s sestopi v opozicijo, ko vam paše, ko pa je potrebno odgovarjati, odstopite. Če ne znate ali ne zmorete, gospodje iz ZL in LDS, se umaknite drugim, ki to hočejo in znajo na pošten način!! Socialdemokratski pozdrav! Preds. občinskega odbora socialdemokratov Brežic Milko Veršec Pogovori brežiških obrtnikov z občino Brežice, 22. januarja - V prostorih Doma obrtnikov so se sestali predstavniki obrtne območne zbornice s predstavniki občinske vlade in obravnavali tematiko možnosti in težav na področju malega gospodarstva. Imenovali so iniciativni odbor za ustanovitev Sklada za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Beseda je tekla tudi o sejemski aktivnosti, ki jo podpira in pozdravlja tudi občina, o "šu-šmarstvu" in o prednostih domačega obrtnika pri oddajah del v primeru konkurenčnosti. Se isti dan so se sestali tudi člani zbornice, ki se ukvarjajo z vulkanizersko dejavnostjo ali prodajo gum. V pogovorih z ob- činsko viado, inšekcijskimi službami in Komunalnim obrtnim podjetjem Brežice so spregovorili o odvozu in deponiji gum. V občini še vedno ni nikogar, ki bi pripravil odlagališče gum in organiziral odvoz, zato je mogoče opaziti mnoga divja odlagališča. Ker je sežig in deponija gum vsesplošen državni problem, je brežiška zbornica zahtevo po ureditvi naslovila na OZ Slovenije ter Ministrstvo za okolje in prostor. Ob zaključku seje so se prisotni dogovorili, da Komunalno podjetje Brežice čim prej pripravi več različic izračuna za začasno deponijo in odvoz (vlak, tovornjak ...). Tako pripravljen izračun bo posredovan vulkani-zarjem v občini. (Galex) NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. NAŠ GLAS, 4-1. FEBRUAR 1996 IZ NAŠIH OBČIN Podsreda, 26. januarja -Grad Podsreda je bil mesto svečane seje OS Kozje, s katero so počastili prvo obletnico delovanja. Na uvodni svečanosti so predstavili simbole Občine Kozje, v nadaljevanju so svetniki in gostje poslušali poročila o dosedanjem delu, sledila pa je podelitev prvih občinskih priznanj. Slavnostna seja OS Kozje Novi simboli in podeljena občinska priznanja V notranjem dvorišču gradu Podsreda se je zbralo več kot 80 udeležencev in gostov prve slavnostne seje občinskega sveta Kozje. Prisostvovali so predstavitvi novih simbolov, zastave in grba Občine Kozje. Zastavo z vgrajenim grbom sta družno razvila predsednik OS Mihael Zakošek in župan dr. Božo Sok. Prisotne je nagovoril avtor simbolov in celostne podobe akad. slikar Peter Krivec. Predstavil je zgodovinske in heraldične vidike nastanka simbolov. Grb: na ščitu so narisani trije grički, ki dajejo temelj grajskemu stolpu, na katerem stoji zmaj. Uporabljene so štiri barve - rdeča, črna, bela in zelena. Zastava je sestavljena iz treh vzdolžnih pasov zelenega, belega, zelenega, kar naj bi predstavljalo neokrnjeno naravo in lepote kozjanske pokrajine. Po odkritju simbolov so vsi odšli v grajsko dvorano, kjer jih je pozdravil direktor Kozjanskega parka Franci Zidar, po nagovoru pa so poslušali poročila predsednika OS Mihaela Zako-ška o delu občinskega sveta in župana dr. Soka, ki je predstavil svoje delo in delo občinske uprave. Oba govornika sta pohvalila svetnike, ki so kljub različni strankarski pripadnosti (štiri stranke) zmogli dovolj razuma in moči in vse svoje sile posvetili utrditvi in življenju nove občine. Ugotovila sta, da so vsi skupaj uspešno izpolnjevali svoje naloge. Zadnja točka svečane seje je bila podelitev občinskih priznanj za leto 1995. Denarni priznanji sta prejela MPZ Kozje in KD Zagorje. Priznanje občine so prejeli: Pavlina Cepin, ravnateljica Oš Lesično, Franc Černelič predsednik KS Podsreda, in Veterinarska ambulanta Kozje. Najvišje priznanje, plaketo Občine Kozje, je prejel Jože Hribemik, župnik iz Pilštanja, za uspehe pri ohranjanju sakralne kulturne dediščine. V kulturnem delu so sodelovali Dobovski rogisti, šolarji OŠ Kozje. MPZ Kozje, kvintet Veseljaki in harmonikar Franci Raj-gelj, ki je tudi v nadaljevanju skrbel za dobro razpoloženje. (Toni) Jože Hribemik je prejel plaketo Občine Kozje. Seje krškega sveta po trajanju najdaljše V povprečju traja seja krškega občinskega sveta skoraj osem ur Občinski svet občine Krško, ki ga sestavlja 31 svetnikov, se je v lanskem letu sestal na 12 rednih sejah, skupaj pa je bilo 15 sklicev. Sedem jih je opravil v celoti v enem dnevu, za pet sej pa je bilo sklicano nadaljevanje. Tudi zadnjo, 12. sejo so svetniki morali prekiniti zaradi nesklepčnosti, vendar so jo dokončali v začetku letošnjega leta. Sestali so se tudi na dveh izrednih sejah ter na eni slavnostni. Udeležba svetnic in svetnikov na sejah je bila 88-odstotna, seje pa so trajale od dveh pa tudi krepko preko deset ur. V povprečju 7 ur in 50 minut. Poudariti pa velja, da so bile vse seje ob pričetku sklepčne. Tudi delovna telesa občinskega sveta bila dokaj aktivna, saj so opravila 72 sej, od tega komisije 25 in odbori 47 sej. Sej kolegija predsednika (v tem primeru podpredsednika) občinskega sveta kot posvetovalnega organa pa je bilo 10. V šestih primerih, kar je 8,3 odstotka, pa so bile seje odborov ob pričetku nesklepčne. Krški občinski svet se lahko pohavli z mnogimi sprejetimi akti, vendar ne smemo mimo dejstva, da je krška občina dobila statut med zadnjimi v Sloveniji. Tudi predsedovanje svetu še ni popolnoma dorečeno, kajti občinski svet še ni imenoval predsednika občinskega sveta. Sicer pa delo teče nemoteno, kajti predsedovanje je v rokah podpredsednika Roberta Kerina, ki je svoje delo v lanskem letu dobro opravljal. Vseeno bo v kratkem potrebno le imenovati predsednika, glede na veliko število svetnikov pa celo še enega ali več podpredsednikov. Pa tudi podžupane. Sicer pa je občinski svet sprejel že omenjeni statut občine, začasni statutarni akt, začasni poslovnik občinskega sveta, odlok o zaključnem računu proračuna občine za leto 1994, odlok o proračunu za leto 1995, izvolil podpredsednika sveta, sprejel vrsto prostorskih dokumentov, odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah, odlok o začasni organizaciji in delovnih področjih občinske uprave ter spremembe odloka o ustanovitvi, nalogah, sestavu in številu članov sveta za varstvo pravic najemnikov, odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin ter odloka o ustanovitvi javnega dobra PCPI Krško, p.o. Občinski svet je sprejel še vrsto pomembnih odločitev, in sicer sanacijski program za varstvo zraka, program za čiščenje odpadnih voda ter mnoge sklepe, s katerimi so svetniki določili javno infrastrukturo na področju kulture, razne prenose lastninske pravice in pravice uporabe, prenehanja javnega dobra. Sklepali so tudi o podelitvi občinskih priznanj za leto 1995, o vstopu občine v SKLS, o medobčinskem sodelovanju in usklajevanju občine v regiji Posavje. Od-prodali so stavbo na CKŽ12 (so- dišče) in osnovno opremo Geodetski upravi, izpostavi Krško. Obravnavali so še vrsto zadev ter sprejeli sklepe glede plačevanja nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, o dodatni obremenitvi podjetij Vitacel in Videm papir, o odpisu iz naslova previsoke dodatne obremenitve podjetij, pa tudi sklepe glede Rudnika Senovo, novega srednješolskega centra in športne dvorane. Občinski svet je sprejel tudi mnoga imenovanja, kot so direktorja PGE Krško, petih komisij in enajstih odborov občinskega sveta, nadzornega odbora, tajnika občine, sekretarja občinskega sveta, delovne skupine, predstavnika občine v sosvet načelnika upravne enote, člana upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in ugotovitveni sklep o prenehanju mandata ter sklepe o izdaji soglasij k imeno- vanju direktorjev oz. ravnateljev javnih zavodov in mnenje k imenovanju načelnika upravne enote. Svetnice in svetniki so v lanskem letu obravnavali še delovno gradivo poslovnika občinskega sveta, izdajo soglasja Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica, romsko problematiko, odlok o spremembi odloka o stanovanjskem skladu, odlok o rebalansu proračuna občine Krško, prejeli pa so informacije o izgradnji srednješolskega centra s športno dvorano, o poslovanju pravnih oseb s področja gospodarstva, o aktivnostih glede zapiranja rudnika RRP Senovo ter poročilo načelnika upravne enote, nadzornega odbora, o izvajanju proračuna, delovne skupine za spremljanje in izvajanje aktivnosti v zvezi s problematiko Rudnika Senovo v zapiranju. (Poročilo zbral Tomaž Petan, sekretar občinskega sveta, zapisal Galex) Izgnan skoraj vsak peti Brežičan Brežice, januarja - Sprejetje t.i. vojnih zakonov je za vseh 58 slovenskih upravnih enot pomeni nekoliko večje aktivnosti v začetku letošnjega leta, predvsem zaradi sprejemanja zahtevkov, ki jih vlagajo žrtve vojnega nasilja. Ko bodo sprejeti še ustrezni podzakonski akti, pa bo na vrsti tudi postopki. V brežiški občini po nekaterih podatkih živi še okrog 4.500 izgnancev, kar pomeni, da je bil skoraj vsak peti občan med vojno izgnan. To pomeni, da na brežiški upravni enoti pričakujejo tudi tolikšno število vlog, vendar so zaenkrat prejeli le okrog 2.250 zahtevkov. Delo poteka normalno, saj so se za to ustrezno pripravili, vseeno pa prosijo za strpnost, kajti reševanje zahtevkov bo mogoče le po sprejemu še nekaterih podzakonskih aktov. To pa naj bi se zgodilo po 1. aprilu. (Galex) Svetnik Peter Žigante odgovarja Dobro vprašanje na nepravem naslovu (Nismo vprašali časopisa in novinarjev!) MHx Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Tele«ax:+386 68/342 094 čas oddajanja: >j| Ob sobotah oddajamo doklar nas bost* klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. S tem kratkim odgovorom želim obvestiti javnost, da ne obstaja nobena polemika, še manj pa kakšno politično nesoglasje glede izrečenih in zapisanih dvomov v to, da krška javnost in politika z odhodom sedežev podjetij izgubljata možnosti za vpogled in vplivanje na gospodarstvo. Med mano in svetnikom Šer-bcem kljub različni strankarski pripadnosti ni nesoglasij, še več, strinjava se, da je imelo na seji občinskega sveta postavljeno vprašanje dober namen. Osebno sem bil zelo zadovoljen, da ga je postavil. Ostajam pri trditvi, da so v Krškem le še štiri podjetja pod taktirko domačih kadrov, s sedežem in računom v Krškem. To trditev dopolnjujem, da so mišljena podjetja z daljšo tradicijo. V novejšem času so sicer podjetniki z veliko truda splošno stanje delno ublažili, tako da je število manjših podjetij precejšnje. Ob tem pa moram opozoriti tudi na to, da so gospodarska infrastruktura, prostori in kadri še vedno tako močni, da bi moralo biti tudi sedaj zaposlenih vsaj 10 do 11 tisoč ljudi v profit- nih programih. Žal še zdaleč ni tako. Vesel bom, če mi boste dokazali, da so moje trditve napačne. Z veseljem se bom opravičil vsakomur, ki bi bil kakor koli neupravičeno prizadet, če je stanje v gospodarstvu boljše, če trditve niso točne in je stanje bolj perspektivno. Podpiram vprašanje svetnika Šerbca, ki po moji oceni ni bilo naslovljeno nazaj na novinarja in časopis Naš glas, temveč na občinsko upravo. Zanj bi moral prijeti kdo, ki bi po resni analizi javno odgovoril na vprašanje s točnimi podatki in še s čim. Sekretar občinskega sveta gospod Tomaž Petan pa bi moral delati z glavo in pravilno presoditi, zakaj in predvsem komu je vprašanje naslovljeno. Svoje delovno mesto bi najbolje upravičil, če bi že končno dojel, da je njegovo delo strokovna pomoč občinskemu svetu in zgolj občinskemu svetu. Upam, da bo po tem pisanju svetniku Šerbcu in drugim svetnikom odgovorjeno na pristojnem mestu, na seji OS, in da bodo to opravili pristojni funkcionarji. Peter Žigante Nenehno odprta vrata upravne enote Brežice - Lanskoletna razdelitev nalog in pristojnosti od občinskih upravnih organov na upravne enote so bile za mnoge nekaj nenavadnega. Nekateri občani še danes ne vedo, kam naj se obrnejo, na občino ali na upravno enoto. K sreči sta oba omenjena organa ponavadi pod isto streho oz. v prostorih občine, pa naj bo bivše ali pa nove, tako da se ustrezna služba kaj hitro najde. Tudi v Brežicah lahko najdemo tako občinske službe kot upravno enoto v isti hiši. Po besedah tamkajšnjega načelnika upravne enote Darka Bukovin-skega so zadržali tiste prostore, v katerih so delali tudi pred razdelitvijo nalog in pristojnosti. Zanje plačuje upravna enote občini sorazmeren delež stroškov na podlagi sklenjene pogodbe. Tudi okrog avtomobtlbv so sklenili dogovor z občino* in sicer jih uporabljajo tako občinski kot državni uslužbenci. Načelnik Bukovinski meni, da pri tem ni nobenih težav oz. da z občino uporabljajo avtomobile sporazumno. Upravna enota je prevzela tudi opremo, ki jo je uporabljala že prej, v zadnjem času pa se je tudi ustrezno opremili z računalniki, tako da je njena mreža sedaj skoraj povsem ločena od občinske. Vendar to ne pomeni, da odnosi z občini niso dobri. "Prav nasprotno. Odnos je zelo korekten, saj skupaj sodelujejo pri bistvenih vprašanjih. Decembra lani smo ustanovili tudi sosvet načelnika upravne enote, v katerega so vključeni tudi župan, predsednik občinskega sveta in tajnik občine. Imeli smo tud že dve seji, na katerih smo sproti obravnavali odprte stvari. Z županom Avšičem pa sva skupaj ob koncu leta pripravila tudi odmevno srečanje vinogradnikov brežiške občine," dodaja Bukovinski. V občinski upravi je sistematiziranih 49 delovnih mest, trenutno pa je zaposlenih 42 delavcev. Delo poteka v oddelkih za upravne notranje zadeve, kamor sodijo tudi krajevni uradi, za okolje in prostor, za gospodarske dejavnosti in kmetijstvo ter za občo upravo, v katero je vključen tudi referat za družbene dejavnosti. Upravna enota ima sicer določene uradne ure, vendar skušajo biti dostopni za ljudi prav vsak dan, kar pomeni, da občani ne bodo naleteli na zaprta vrata. (Galex) Konsolidacija občinske uprave Brežice, januarja - Na brežiški občinski upravi se tudi stanje s kadri normalizira, saj načrtujejo nekatere nove zaposlitve, vendar vse v okviru sistematizacije delovnih mest v občinski upravi. V začetku leta se je na občinski upravi zaposlil Ferdo Pinterič, ki ga je občinski svet imenoval za tajnika občine. V februarju pa bo občina pridobila še dve strokovni delavki, in sicer prof. Nušo Hribar, ki bo delala kot svetovalka v oddelku za družbene dejavnosti, ter diplomirano pravnico Tadejo Hočevar, ki se bo srečala s premoženjskopravnimi zadevami. Omenjene zaposlitve bodo zagotovo zapolnile kadrovske vrzeli in tako pripomogle k izboljšanem delu občinske uprave. (Galex) ODPRTE STRANI - BRANE JANC V GOSTEH m*«l«.4-i.«b«i«i«. Branko Jane in obiskovalci 'Odprtih strani": Krško, 25. januarja - Tudi tokrat so "Odprte strani Našega glasa" zmagale. Celo obiskovalcev je bilo veliko. Nekateri so sicer prišli, ker (ni)so vedeli v kakšni luči bo naš tokratni gost, poslanec v državnem zboru, Branko Jane prikazal njihovo (zgodovinsko) vlogo, a tudi to je lahko dober motiv za udeležbo na javni intervju. Če povemo po pravici: intervju smo tokrat spremenili v neke vrste javno tribuno, razgovor z izmenjavo stališč in to je dalo vsej zadevi toliko dodaten čar, da se bomo pri Našem glasu v prihodnje še nekoliko temeljiteje posvetili možnostim, ki jih nudi izmenjava stališč in javno "pretipa-vanje" (spraševanje) gosta. Žal pa se pri tem verjetno ne bo dalo ogniti tudi dejstvu, da nekateri obiskovalci zamenjujejo odprte strani Našega glasa s Hyde parkom. Končno je za gostitelja tudi to neka vrsta priznanja: če ljudem omogoči, da javno nastopijo in povedo svoje mnenje. In to si bomo v prihodnje redno privoščili. - I; Žal je v četrtek na račun razgovora odpadlo nekaj tem, o katerih naj bi se pogovarjali z Branetom Jancem, a vseeno je bilo zanimivo. Domenili smo se celo, da v kratkem pripravimo okroglo mizo, posvečeno samo problematiki Vidma. Sicer pa imamo v načrtu še odprte strani, na katerih se bomo pogovarjali s poslancem Francem Černeličem, "v vrsto" smo se postavili za razgovor s predsednikom Državnega zbora, Jožefom Školčem ... Vsega vam tudi ne smemo v naprej povedati! Skratka: sejna soba, ki nam jo je ljubeznivo odstopil krški kulturni dom, se je izkazala kot nalašč ustvarjena za komorne prireditve Našega glasa, Branko Jane je odgovarjal brez dlake na jeziku in ko boste prebrali poročilo, vas bo morda prijelo, da bi si naslednjič odprte strani Našega glasa tudi vi ogledali od blizu. Potem bo še bolj zanimivo za vse! (Ika) na jeziku Odprte strani Našega glasa: Brane Jane: Videm je najtežje vprašanje "Vprašanje Videm je ključno in najtežje vprašanje, ki se je odvijalo v zadnjih štirih letih v občini Krško, in ima tudi najhujše negativne posledice na dogajanje v krški občini. Tu ne gre le za vprašanje 1.000 in več zaposlenih, ki so ostali brez zaposlitve po stečaju, ampak se na vprašanje Vidma nanaša še vrsta drugih dejavnosti, ki so bile soodvisne od Vidma," meni Brane Jane. "Odkrito lahko povem, da sem se za kandidaturo za poslanca Državnega zbora leta 1992 odločil kot direktor enega od krških podjetij, saj v določenem trenutku nisem več videl možnosti nadaljnjega razvoja, če bi potekal scenarij Vidma v tisto smer, kot je bil prvotno zastavljen. Politika me takrat ni toliko zanimala, zato se z izvolitvijo nisem obremenjeval. Pred tem sem imel dva razgovora s takratnim predsednikom vlade dr. Drnovškom, kjer sem pristal na kandidaturo pod pogojem, da se bo on aktivno vključil v sanacijo Vidma, pa tudi mesec pred volitvami, ko se je Janez Drnovšek mudil v Krškem, smo ponovno aktualizirali to vprašanje ter ga postavili na prvo mesto. Danes večina ljudi pozablja, kaj se je takrat dejansko dogajalo v Vidmu. Spomniti se je potrebno, da je potekala komunikacija med vodstvom podjetja in podrejenimi v angleščini, ne pa v našem materinem jeziku. Ekipa Švedov na čelu z Normanom je bila pozvana, naj bi v tistem trenutku izvedla sanacijo Vidma. Po Normanovem mnenju je bil celulozni del popolnoma neperspektiven in ga je bilo potrebno takoj ustaviti, sanirati pa samo papirni del. Na podlagi teh izho- dišč sem 26. januarja 1993 postavil poslansko vprašanje glede sanacije Vidma in takrat se je začelo reševanje Vidma intenzivno odvijati v okviru vlade, državnega zbora pa tudi organov državnega zbora, predvsem odbora za gospodarstvo." ............. "Osebno proti Normanu nisem imel nič, vendar pa se kot občan nisem strinjal s takratno ti. sanacijo, ki je šla v smer, kot si jo je zastavil Norman. Zato sem tudi javno povedal, da se takim direktorjem ne morem strinjati." Po besedah Braneta Janca ne bi smeli dovoliti, da v Sloveniji gospodarijo tujci, "če tujci prinašajo novo tehnologijo in nov kapital, je to druga pesem," dodaja Jane." "Upravni odbor družbe je sprejel sklep o stečaju. 1. aprila 1993 je bil uveden stečaj, za stečajnega upravitelja pa imenovan Branko Ogorevc. Vlada je v prvi točki sledila napovedim sklada za razvoj in bank glede nepr-spektivnosti celuloznega dela. Ko smo govorili o sanaciji, seveda nismo uspeli z našim predlogom, da gre Videm v sanacijo kot celota, ne pa da se sanira le papirni del, celulozni pa se likvidira. Vprašanje Vidma smo izpostavili, da je prišel na odbor za gospodarstvo, kjer smo ga obravnavali kar štirikrat, pa tudi kot posebna točka na sejo državnega zbora. Na podlagi stališč državnega zbora je bilo sprejeto, da vlada jamči za najetje kreditov skladu za razvoj, ki naj bi vodil sanacijo, in sicer v višini 25 mio DEM. To je bila izhodiščna vsota, s katero naj bi papirni del lahko sanirali. Celulozni del je takrat prevzel Videm D'arcy, ki je zagotovil, da bo zaposlil vse prevzete delavce. Vendar vlada ni našla in tudi ni želela najti nobenega instrumenta, ki bi finančno podprl celulozni del. Pri sprejemanju proračuna za leto 1993 sem vložil amandma, in sicer za 500 mio tolarjev, kar je pomenilo okoli 7 mio DEM. Ta amandma je bil sprejet, vendar je bila državna blagajna "prekratka", zato je ob ponovnem usklajevanju proračuna številka pristala na 100 mio tolarjev za sanacijo celuloznega dela. V tistem trenutku je bilo s tem mišljenih 80 mio za krško celulozo in 20 mio za celulozni del v Medvodah. Tako je leta 1993 celuloza dobila 80 mio tolarjev kot delno pomoč za zagon celuloze. Leta 1994 sem ponovno vložil amandma za pomoč celuloznemu delu v višini 140 mio tolarjev, tako da je skupna vsota, ki jo je država namenila sanaciji celuloznega dela, znašala približno 3 mio DEM. Na drugi strani pa je bil sklad, s katerim smo bili nenehno v konfliktu, saj ni bil sposoben voditi sanacije papirnega dela, čeprav so bili za sanacijo Vidma v Krškem postavljeni dobri pogoji. Iz delno tudi nacionalnih želja in nagnjenj je uspel načrt o delni sanaciji. Kaj se trenutno v Vidmu dogaja, ne vem, vendar trdim, da stečaj traja predolgo, že tretje leto. Maja lani smo naslovili poziv sodiščem, da pospešijo stečajne postopke, na drugi strani pa zadolžili vlado, da pripravi zakon o spremembi zakona o sanaciji in stečaju." Kakšni so po tvojem mnenju vzroki za propad Vidma in tudi ostalih krških podjetij? "Pri določenih podjetjih se lahko vrnemo za več let nazaj. Tudi občina se je premalo vključila. Od občinskih funkcionarjev se ni nihče pojavil v Vidmu in se pozanimal za njegovo delovanje. Ne moremo se iti gospode na daljavo in samo čakati. To je za Krško premalo. Enako velja za SOP, Kovinarsko in druga podjetja. Vprašanje teh podjetij je v veliki meri odvisno od vodilnih ljudi, ki so bili v teh podjetjih. SOP-a ni več in ga tudi več ne bo. To je le še zgodba, ki se "pelje" na sodišču glede statusnih in premoženjskih zadev. To, kar se je zgodilo, je zame navadna lumparija. Sedež SOP-a d.o.o. je sedaj v Ljubljani, vendar pa so v zgodbo vključeni tudi ljudje iz Krškega, ki so bili glavni akterji. V to zadevo je bila aktivno vključena tudi takratna krška oblast, ve pa se, kdo je bil na oblasti, katere stranke, kateri ljudje so bili predsedniki občine, izvršnega sveta, kdo je držal glavne položaje v svojih rokah. Ti se pojavljajo v zgodbi tako neposredno kot posredno v različnih kombinacijah, kar je razvidno iz zapisnikov. Mislim, da stvari okrog SOP-a niso bile popolnoma naključne." Petra Žiganteja je zanimalo, kaj lahko uradna krška politika z drugačnim načinom dela spremeni na bolje. "Nekaj se zagotovo da, vendar pravočasno, ne pa kasneje jokati. Vprašanje je, kdaj je bil kdo od aktualne politike v občini nazadnje v Agrokombinatu, Pionirju, Preskrbi in se prepričal, kaj se tam dogaja. Izredno pomembno je, da politika v ključnih trenutkih priskoči na pomoč podjetjem, ne pa da se vključuje le pri izbiranju stolčkov in določevanju plač. Če gledamo skozi občinski proračun, ki je kljub "sesutju" mnogih podjetij še vedno tako močan, da lahko kakšnemu podjetju tudi finančno pomaga. Vendar je očitno, da aktualna krška politika v zadnjih letih ni imela posluha za dogodke v gospodarstvu." Silvo Gorenc meni, da bi le resna, objektivna, strokovna in nevtralna ekonomska analiza o usodi Vidma od leta 1990 naprej pokazala, kaj se je tam dogajalo oziroma kako so se mali Janezki šli velike gospodarstvenike. "A-naliza bi zagotovo potrdila, da je bil Videm leta 1990 rešljiv, ter pokazala, kako je morje mrhovinarjev planilo nanj kot hijene. V Vidmu so se pojavljali celo doktorji znanosti, ki pa podjetja od blizu še niso videli," je dodal Gorenc. Stečajni upravitelj Vidma Branko Ogorevc je poudaril, da se stečajni postopek Vidma vodi po zakonu o stečajnem postopku, ki je bil sprejet že davnega leta 1989. Slovenija je sicer leta 1993 sprejela dosti boljši in ja- snejši zakon o stečaju, likvidaciji in prisilni poravnavi, ki pa v prehodnih določbah določa, da začeti postopki po starem zakonu tečejo do konca po starem. Brane Ogorevc: "Od konca leta 1994 smo izvedli tri javne razpise za zbiranje ponudb, od katerih smo pričakovali, da bodo tudi sedanji najemniki, ki imajo predkupno pravico, to pravico tudi izkoristili in pokazali svojo pripravljenost za nakup. Seveda so se javili tudi drugi interesenti, vendar doslej še nihče ni izpolnil razpisnih pogojev oziroma pričakovanj glede cene. Zato smo se na seji upniškega odbora dogovorili, da bi naslednjo prodajo poskusili narediti kot javno dražbo, na kateri bi obstoječa najemnika imela predkupno pravico. Predlog za izvedbo javne dražbe je sedaj na stečajnem senatu pri Okrožnem sodišču v Krškem." Jože Cerie se strinja, da ostane lastnina v slovenskih rokah, vendar je mnenja, da je le država sposobna pripeljati Videm v novo tisočletje s perspektivnimi delovnimi mesti. Brane Jane vidi možnost lastništva v slovenskih rokah le z ustanovitvijo konzorcija, kjer bi se združil kapital za nakup. Ljudmila Humar je izrekla kar nekaj kritičnih na račun države, ki s prodajo podjetij prodaja Slovenijo in slovenski narod. "Ljudje so na cesti in se valjajo po jarkih. ^aeflkjaL,|flda,aB tffiy,P. ne ve pa se, kaj bo kasneje. Država si prizadeva le za prodajo podjetij, ki so nastala z delavskimi žulji. To je čisti propad, za katerega je kriva oblast v Ljubljani. Denar je odšel iz države in zato ga naj prinesejo nazaj. Ali pa naj država podpre delavce, drugače naj se čuvajo," je zaključila Humarjeva. Energetska strategija Nekoga bo potrebno vprašati po zdravju Brane Jane: "Z energetsko strategijo, ki je bila skoraj dve leti v proceduri v državnem zboru, smo predolgo mečkali. Poleg nuklearne elektrarne je za Posavje pomembno tudi vprašanje izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Za sprejem te strategije se zelo mudi, vendar je bil velik tudi interes ljudi, ki imajo ambicije za izgradnjo hidroelektrarn na Muri. Ta bojazen je izpadla, zato je sedaj v postopku izbira koncesionarja za izgradnjo savske verige. Pri skupnem prihodku glede na število proizvedenih kilovat-nih ur električne energije je prihodek 240 mio DEM delež, ki ga nuklearna prispeva za razvoj Krškega, absolutno premajhen. Če ne bo prišlo do ustrezne rešitve v najkrajšem času, se bo spor samo še stopnjeval. Vendar je grožnja zelenih z referendumom o zaprtju jedrske elektrarne lahko pogubna, saj z zaprtjem ne rešimo ključnega problema. Znotraj ograje sta namreč dva ločena objekta. Energetski objekt, ki ga je danes možno takoj ustaviti, in jedrski objekt, ki bo stal še naslednjih tisoč let. Zakon o varstvu okolja določa, komu pripada ustrezno nadomestilo za razvrednotenje življenjskega okolja zaradi nevarnosti. Zakonskega "štofa" za Edo Komočar Peter Žigante Silvo Gorenc Branko Ogorevc Jože Cerle Ljudmila Humar Jože Habinc hašolas,4-1.februar 199« ODPRTE STRANI - BRANE JANC V GOSTEH dokončno ureditev rente je dovolj, vendar pa bosta morali občinska oblast in nuklearka dokončno skleniti pogodbo, kot določa zakon. Nuklearka gre v tem trenutku v novo investicijo, vredno 150 mio dolarjev, za uparjalnike. Krško mora od tega tudi nekaj iztržiti, sicer je zgodba nesmiselna. Račun brez Krškega se ne bo izšel, saj bo moralo Krško v tej zgodbi odigrati vidno vlogo. Občinska oblast pa bo morala pokazati voljo in podporo. Osebno nisem za to, da se pojavljamo le kot nekakšni berači s klobukom v roki." Kako pa je s plačevanjem rente in odlagališčem? "Ceno rente mora plačati tisti, ki elektriko uporablja. Isto velja tudi za področje razgradnje nuklearne elektrarne. Zato sem vložil zakon o skladu za dekomi-sijo, danes se imenuje zakon sklada za razgradnjo jedrske elektrarne Krško, ki velja od 17. decembra 1994. Sklad zbira denar za razgradnjo elektrarne od cene električne energije, kar pomeni, da naj razgradnjo plača tisti, ki elektriko trosi. To pa je v 50 odstotkih slovenska in v 50 odstotkih hrvaška stran. Bojim se, da se bomo pogovarjali o zaprtju jedrske elektrarne, kdo pa bo to svinjarijo odpeljal ali umaknil, v tej državi ne razmišlja nihče. Zato smo takrat vložili zakon in ga tudi sprejeli, vendar moram povedati, da do danes na skladu še niso zbrali niti tolarja. Zakon sicer velja, vprašanje pa je, ali misli država zakone spoštovati ali ne. Opravičila ni in nekoga bo potrebno vprašati za zdravje, na primer tiste, ki so določeni, da bodo to izpeljali. Začasno odlagališče je v Krškem. Pri tem gre za stvar korektnosti, kajti nekdo nas ima za norca. Kar se tiče trajnega odlagališča, sta slovenska in hrvaška stran ustanovili agencijo za jedrske odpadke, vendar dvomim, da bosta našli primerno lokacijo. Slovenija lahko poseže tudi po izvozu jedrskih odpadkov, vendar je ključnega pomena denar. če Krško in okolica mimo pri-staneta na začasno jedrsko odlagališče, ki je sedaj tu, mora od tega tudi nekaj imeti. Če država pokaže ljudem, krajevni skupnosti ali občini denar, odpadkov ne bodo nikamor odpeljali. Krško dobi lep delež iz nuklearne elektrarne iz naslova sklada stavbnih zemljišč. Vendar pa participacijo za sklad plačujejo tudi zasebni podjetniki in obrtniki oziroma vsako podjetje v občini Krško. Tako tudi nuklearna elektrarna. Teza o tem, da krška občina mastno bogati na račun NEK, ne drži." Predsednik sveta KS Krško Jože Habinc je spomnil na vprašanje, ki ga večkrat zastavljajo sosedje Avstrijci: "Ali ste Krčani tako neumni, da ne stavkate, ali tako pametni, da verjamete v jedrsko elektrarno?" Verjetno je odgovor nekje vmes. Danilo Koritnik: "Govori se o zamenjavi uparjalnika. Zanima me, kaj bomo s starim uparjalni- kom, ki je visoko radioaktiven?" Zal na to vprašanje poslanec Jane ni imel odgovora. PRISPEVEK PRIPRAVILI: IKA, GALEX, FOTO NIC. Nižje vrednosti nepremičnin "Krška občina v nobenem primeru ni zanimiva ga (Judi, ki niso domačini. Promet nepremičnin poteka h med domači-ni, saj v naše kraje ne prihajajo na primer Gorenjci, ki bttuže-teti kupiti kmetijo ali vikend. To področje v vidnem polju nuklearke je zanje nezanimivo, nam pa je vseeno. Topa tudi pomeni, da je vrednost nepremičnin pri nas nižja. Te težave so posebno pereče tudi v kmetijski dejavnosti. Poslanski kolega iz Kamnika, ki ima majhne otroke, noče kupiti krških jabolk na tržnici. In to je resna zadeva. Danes ne bomo prodati jabolk, jutri ne bomo dobili turistov, kasneje ne bomo prodali drugih živilskih proizvodov. Zato moramo to na nek način nadomestiti." Grožnje z ustanovitvijo DARS-a II mm "Vprašanje slovenskega cestnega križa je bilo izredno aktualno pred volitvami. Vse slovenske stranke so "mahale" s slovenskim cestnim križem, čeprav je iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v Sloveniji smer sever-jug popolnoma izpadla. Ob glasovanju o tej zadevi je bila tretjina poslancev s te relacije preglasovana, kljub temu, da prihaja minister za promet in zveze iz Posavja, pa tudi državni sekretar je iz Novega mesta. Tako z našimi aktivnostmi nismo uspeli, da bi izgradnja avtoceste sever- jug prišla v program do leta 2000. V letu 1994 sem s kolegi pripravil zakon za podaljšanje bencinskega tolarja po letu 1999. Ta zakon predvideva, naj bi zbirali sredstva do leta 2004 in iz tega zgradili avtocesto sever-jug. Pri dokončnem sprejemanju nacionalnega programa smo zagrozili z ustanovitvijo svoje družbe za izgradnjo avtoceste, če se ne začneta graditi odseka Višnja gora-Bič in Obrežje-Čatež. Pripravil sem zakon za ustanovitev DARS-a II, izključno za izgradnjo avtoceste sever-jug. Ministrstvo je spoznalo, da je šale konec, zato predvideva začetek gradnje omenjenih odsekov za leto 1997. Ob tem pa bo moralo omogočiti tudi izgradnjo obmejnega platoja ter prisiliti Hrvaško, da se bo priključila na avtocestno omrežje. To je manj od želenega, vendar je v trenutnem položaju največ, kar smo iztržili. To niso vladni predlogi zakona, ampak nov predlog, ki bo šel februarja na dnevni red. Čeprav cestno ministrstvo vodijo Dolenjci, smo imeli največje težave z gospodom Dvornikom, ki je bil izrazito nenaklonjen projektom pri izgranji naše avtoceste. Druga zadeva so državne ceste prvega reda. V planskih dokumentih so pridvidene cestne povezave Brežice-Bistrica ob Sotli-Slovenska Bistrica in Drnovo-Krško-Sevnica-Zidani Most- Velenje-Dravograd ter pri Zidanem Mostu odcep čez Zasavje do Litije in Ljubljane. To naj bi bile državne ceste I. reda, za katere naj bi bil program za izgradnjo pripravljen še v tem mandatu." Izgnancev je iz dneva v dan manj "Pri t.i. vojnih zakonih je ključnega pomena zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki je stopil v veljavo 1. januarja letos. Ta določa pravice, ki pripadajo žrtvam nasilju, tu pa mislimo predvsem izgnance in izseljence. Ta zakon je bil namreč v proceduri že pred nastopom našega mandata in je trajalo približno tri leta, da je zagledal luč sveta. Glede teh zakonov so se pletla različna mnenja in stališča. V državnem zboru smo bili trije (Šetinc, Jane in Metelko), ki smo bili delno povezani z izgnanstvom in smo imeli veliko stikov z vodstvom društva izgnancev pri ustvarjanju ustreznega ozračja v državnem zboru. Vodstvo Društva izgnancev je vztrajalo do konca in prav njihova vztrajnost in organizacijska sposobnost pri povezovanju nekaj deset tisoč slovenskih izgnancev sta pripomogli, da smo sprejeli, kar smo. Seveda pa so na naš račun leteli tudi ogromni očitki, predvsem od ljudi, ki so bili v prejšnjem sistemu na visokih položajih, tudi zveznih. Sedaj so te zamere in konflikti mimo, zakon je sprejet in društvo izgnancev že pomaga svojim članom pri upravni proceduri za pridobitev statusa izgnanca ter pravic, ki iz tega izhajajo. Žal pa je zakon res pozno sprejet, kajti mnogi izgnanci dnevno umirajo in marsikdo ne bo dočakal t.i. rente. Mislim pa, da je za naše področje pomembno tudi drugo, in sicer pravice do priznanja delovne dobe tudi mlajšim od 15 let. V Posavju naj bi po dostopnih podatkih obstajalo okoli dva do tri tisoč ljudi, ki bodo izkoristili boniteto pridobitve pokojninske dobe iz naslova izgnanstva." Zakaj dom upokojencev še ni dokončan? "Glede doma upokojencev v Krškem se že kar nekaj časa pletejo zgodbe. Stvar se nenehno aktualizira, ključ problema pa je v tem, da dom ni dokončan kljub temu, da je država zagotovila več, kot znaša pogodbeni znesek za izgradnjo doma upokojencev. V našem mandatu smo za izgradnjo iz Ljubljane prinesli 334 mio tolarjev in zadnjih 100 mio tolarjev, ki smo jih dobili novembra 1994, bi moralo zadostovati za dokončanje izgradnje. Kaj se je z denarjem dejansko dogajalo, nisem imel več mož- nosti slediti. Zal pa ta dom še danes ni dograjen kljub temu, da čaka veliko število ljudi, ki bi bili radi sprejeti v ta dom. Kaj je ozadje tega ne vem, zato sem na občinskem svetu zahteval, da se opravi revizija poslovanja pri izgradnji doma upokojencev. Vseeno pa je bilo v lanskem letu v občinskem proračunu zagotovljenih okrog 150 mio tolarjev. Žal imam občutek, da v Krškem ni volje, da se dom upokojencev dokonča, ali pa se kdo boji, da bo potrebno zaslužnim pripeti kakšno medaljo". 'N 'i so razpravljali. Nekaj navodil izgnancem Posvet predstavnikov upravnih enot Ljubljana, 11. januarja - V prejšnjih številkah smo že pisati o izgnancih v Posavju. Med njimi pa je še vedno veliko takšnih, ki si vseh dokumentov še niso pridobili. Na posvetu predstojnikov upravnih enot so se ti zavzeti za to, da bi se upravne enote čim bolje povezale s krajevnimi organizacijami DIS, ki so organizirane v 90 občinah in svoje delo dobro opravljajo. Dogovorili so se, da bodo upravne enote upravičencem sproti povedale, kateri dokumenti jim še manjkajo, na fotokopiji dokumenta pa označite, da so istovetne z originalom, zato jih ni treba overiti pri notarju, kot so nekateri v zmoti počeli. O odprtih vprašanjih pa bo treba počakati na tolmačenje državnega zbora, ki je že v pripravi. O tem, kje so dokumenti dosegljivi, pa tole: poteg Arhiva Republike Slovenije so dostopni tudi v pokrajinskih arhivih v Celju, Mariboru, Kopru, Novi Gorici in zgodovinskem arhivu v Ljubljani {z enotami v Novem mestu. Škof ji Loki in Idriji). Marsikaj je ohranjeno tudi v arhivih Rdečega križa minute Jugoslavije. Vse ustanove so dolžne vsakemu prosilcu dovoliti vpogled v arhive, saj je od njih odvisno, kako bodo upravičenci uvetjaviti status in svoje pravice po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, (ksertijs) 7// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ 068/81-118 P.E NOVO MESTO l|ubl|in»kic.27 068/323-000 Mirko Radenšek Vlado Deržič Danilo Koritnik Rafko Jurečič Nudimo usluge GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA IN TISKANJA V KNJIGOTISKARSKI IN 0FFSETNI TEHNIKI v eno- ali večbarvnem tisku: prospekti, brošure, katalogi, časopisi, koledarji, etikete, različni obrazci... • Porabniki nevtralnih ŠPECERIJSKIH IN MANUFAK- TURNIH VREČK lahko vrečke naročijo kadarkoli, saj jih imamo vedno na zalogi. Za potiskane vrečke pa se bomo dogovorili o dobavnem roku. Enako velja za ponudbo VREČK ZA KRUH iz 40-45 gramskega rjavega rebrastega natron papirja, ki jih lahko tudi potiskamo. • Potiskamo OVOJNE IN DARILNE PAPIRJE za potrebe trgovskih hiš, manjših trgovin in cvetličarn v eno do pet barvnem tisku v fleksotehniki. Prav tako ustrezemo vašim potrebam po fleksotisku na tripleks folijah. Vsem uporabnikom SPIRALNO NAVITIH KARTONSKIH CEVI lahko ponudimo kakovostno izdelane kartonske cevi različnih dimenzij po zahtevah kupcev. • NOSILNE VREČKE v treh osnovnih formatih ter vrečke brez ročajev v ENO ali DV0SL0JNI izvedbi nosilnosti od 0,5 do 10 kg iz belih ali rjavih kraft papirjev. Zaradi spoznanj o prijaznosti papirja je povpraševanje tolikšno, daje potreben predhodni dogovor za rok dobave. • Zagotavljamo vam dober servis in ugodne cene. Cesmopri Vas vzbudili zanimanje za našo ponudbo, prosim pokličite nas in potrudili se bomo, da zadovoljimo vaše potrebe iz papirnega dela sveta. PAPIROTI, Vse iz papirja, Krško d.0.0. Tovarniška 14, 68270 KRŠKO Telefon: 0608/22-002, 22-009 ¦ Telefax: 0608/22-284 uUorUUAna1VU NAŠ GLAS, 4-1. FEBRUAR 1899 © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Sejmi, posveti... Če vas zanimajo avtomobili, si lahko ogledate sejem AVTO IN VZDRŽEVANJE 1996, lahko pa tudi na njem razstavljate. Sejem bo potekal v Celju od 2. do 7. aprila 1996. Tekstilce vabimo, da sodelujete pri projektu FASHION BY SLO-VENIA, na sejmu v KOPENHAGNU na Danskem od 17. do 20. avgusta 1996. Vse potrebne informacije dobite pri Mateji Lopar-nik na Obrtni zbornici Slovenije. Prav tako pa ste tekstilci povabljeni na ogled mednarodnega modnega sejma v Milano - Milanovendemoda in modit 1996, od 1. do 3. marca 1996 ter v prestolnico mode v Pariz -Premiere Vision od 8. do 11. marca 1996. Prijavite se lahko v vseh poslovalnicah Kompas Holidavs. Obrtna zbornica Slovenije in Društvo ekonomistov Ljubljana vabi vse obrtnike na strokovno posvetovanje NOVA ZAKONODAJA IN POGOJI GOSPODARJENJA ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE, ki bo 6. in 7. februarja 1996 v Portorožu. Podrobnejše informacije lahko dobite na svoji območnih obrtni zbornici. Center za tehnološko usposabljanje je pripravil knjigo "Tako se uspešno prodaja". Knjiga je namenjena širokemu spektru obrtnikov in podjetnikov, ki morajo svoje izdelke in storitve ne le izdelati, ampak tudi prodati. Za naročilo knjige lahko povprašate na območni zbornicah ali pri ge. Damjani Brce na tel.: (061)301- 133. Soboslikarji - pleskarji Vse soboslikarje, pleskarje, črkoslikarje prosimo, da nam sporočite, če ste pripravljeni izobraževati učence. Območna obrtna zbornica Celje nam sporoča, da bodo v Celju organizirali razred za poklic soboslikarja, če bo dovolj prijavljenih obrtnikov z ustrezno izobrazbo, ki bodo pripravljeni izobraževati učence za praktični pouk. Vsi zainteresirani se čim prej obrnite na svoje zbornice. Območna obrtna zbornica Krško V prostorih Območne obrtne zbornice Krško bo potekal peda-goško-andragoški seminar. Opraviti ga morajo vsi obrtniki -mentorji, ki izobražujejo učence iz obrtnih programov. Seminar bo potekal v petek in soboto, 2. in 3. februarja 1996, ter 9. in 10. februarja 1996. r I Republiški zavod za zaposlovanje PROSTA DELOVNA MESTA (s pogoji za zasedbo) IZOBRAŽEVANJE Organizirana posvetovanja o zaključnem računu 1995: 1. Društvo računovodskih in finančnih delavcev Slovenije organizira posvetovanja: - v Novem mestu 31. januarja 1996 ob 9. uri v Domu kulture - v Celju 1. februarja ob 9. uri v Kinu Union 2. GZS Združenje podjetnikov Posavja lahko v primeru zadostnega števila prijav v sodelovanju s podjetjem FINIA organizira seminar z naslednjo vsebino: - sestava davčne napovedi za leto 1995 - popis sredstev, terjatev in obveznosti na dan 31.12.1995 z obračunom PD - posebnosti pri trgovcih samostojnih podjetnikih (trgovske evidence, prom. davek) - odgovori na vprašanja. Seminar bo predvidoma 13. februarja 1996 v popoldanskih urah. Vse dodatne informacije dobite na GZS območni zbornici Posavje, Krško. Z Ljubljanske borze Minuli teden je bilo trgovanje na Ljubljanski borzi dokaj klavrno, saj je bil promet z delnicami skromen. Občasno so promet povečale aplikacije, vendar jim razpoloženja na borzi ni uspelo izboljšati. Tečaji delnic so sicer razmeroma trdni, kar je po mnenju nekaterih borznih poznavalcev tudi razlog za slab promet. Prepričani so, da bo trgovanje oživelo, ko se bo raven tečajev znižala. Razlogov, zakaj bi se tečaji lahko okrepiti, zdaj ni veliko, posebno ker se tečaji niso odzvali na nižje pasivne obrestne mere v bankah. To je za mnoge presenečenje, hkrati pa potrjuje ocene, da številni vlagatelji čakajo na delnice znanih in uspešnih podjetij, ki so se olastninila. Prve predstavnice Cvatizacijskih delnic so delnice Kolinske, s katerimi so imetniki tko zelo zadovoljni, a ne toliko zaradi cene, temveč zaradi uspešnega kljubovanja turobnim razmeram na borz). Tako so se borzni posredniki spet spomniti na kupone blagajniških zapiskov Banke Slovenije. Trgovanje z njimi, zlasti četrte izdaje, je v zadnejm času spet oživelo, krepko pa je tudi poskočil njihov tečaj. To lahko pripišemo pričakovanjem, da se bo rast deviznih tečajev v prihodnjih mesecih ustavila, bolje rečeno močno upočasnila, tako da bo s kuponi spet mogoče uveljaviti popust pri vpisu novih blagajniških zapiskov. Slovenski borzni indeks je v petek znašal 1.385,0? točke, kar je za dve desetin ki odstotka več kot teden nazaj. Najbolj se je minuti teden podražila prednostna delnica UBK banke, in sicer za 10 odstotkov. Tečaj redne delnice Finmedie se je minuli teden povišal za 3,8 odstotka. Za 3 odstotke pa sta se podražili tudi redni delnici Nike in Kolinske. Največji padec tečaja je zabeležita redna delnica Term Čatež, in sicer za 4,6 odstotka« tečaj redne delnice Dadasa je bit višji za 2,4 odstotka. Z rednimi delnicami Hipotekarne banke Brežice minuli teden niso trgovali, tečaj prednostne delnice pa je padel za desetinko odstotka. (Na™) Občina BREŽICE MONTER VODOVODNIH NAPRAV VZDRŽEVALEC VODOVODA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: VODOVODNI INSTALATER; do 3.2.96; KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE BREŽICE, CESTA PRVIH BORCEV 9, BREŽICE; št. del. mest: 2 FRIZER FRIZER; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: FRIZER; do 10.2.96; ALEK-SIČ NATAŠA - FRIZERSKI SALON NATAŠA, BIZELJSKA CESTA, BREŽICE VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK AVTOMEHANIK; določen čas 3 mes.; jeziki: nemški jezik -govorno; ostali pogoji: VOZNIK C IN E KATEGORIJE; do 3.2.96; PREVOZ BREŽICE, CESTA BRATOV MILAVCEV 42, BREŽICE; št. del. mest: 2 EKONOMSKI TEHNIK EK. TEHNIK; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: EKONOMSKI TEHNIK; do 3.2.96; BLAŽINČ SREČKO OBDELAVA KOVIN JESENICE NA DOLENJSKEM 12, JESENICE NA DOLENJSKEM KOMERCIALIST ZA ZUNANJI IN NOTRANJI TRG KOMERCIALIST ZA ZUNANJI IN NOTRANJI TRG; določen čas 12 mes.; 70 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: EKONOMSKI ALI KOM. TEHNIK; do 10.2.96; "PROMARKET" BREŽICE, TRG IZGNANCEV 5 A, BREŽICE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK VODJA SKLADIŠČA; nedoločen čas; 70 mes. delovnih izkušenj: angleški jezik - govorno; ostali pogoji: EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK; do 3.2.96; AFP, d.o.o., DOBOVA, DOBOVA VODJA SKLADIŠČA; določen čas 6 mes.; 24. mes.; delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK; do 3.2.96; AFP, d.o.o., DOBOVA, DOBOVA UVOZNO IZVOZNI REFERENT; določen čas 6 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, ostali pogoji: EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK; do 3.2.96; AFP, d.o.o., DOBOVA, DOBOVA ARHITEKTONSKI TEHNIK ALI ARHITEKT NOTRANJE OPREME PLANER IN SVETOVALEC NA NOT. OPREMO; nedoločen čas; 70 mes. delovnih izkušenj; jeziki: hrvaški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: ZNANJE NEMŠKEGA IN HRVAŠKEGA JEZIKA; do 5.2.96; JA- KOLITSCH D.O.O. POHIŠTVO DOBOVA, UL. BRATOV GERJOVIČEV, DOBOVA EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE KOMERCIALIST; določen čas 6 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; ostali pogoji: EKONOMIST; do 5.2.96; OMERZU IVAN, S.P. "MANA" ARTIČE, DEČNO SELO 15, AR-TIČE Občina KRŠKO DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA; nedoločen čas; ostali pogoji: DELAVEC BREZ POKLICA; do 3.2.96; OKROŽNO SODIŠČE V KRŠKEM, BOHORIČEVA 9, KRŠKO; št. del. mest: 3 VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL DOSTAVA BLAGA;: določen čas 3 mes.; ostali pogoji: VOZNIŠKI IZPIT "B" IN "C" KATEGORIJE; do 7.2.96; UNIVERZAL D.O.O. KRŠKO, VELIKA VAS 60 A, LESKOVEC PRI KRŠKEM ADMINISTRATIVNI MANIPU- LANT TELEFONIST; nedoločen čas; ostali pogoji: ADMINISTRATIVNI MANIPULANT; do 3.2.96; OKROŽNO SODIŠČE V KRŠKEM, BOHORIČEVA 9 KRŠKO KLJUČAVNIČAR VARILEC KLJUČAVNIČAR; določen čas 2 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostaliu pogoji: VARILEC KLJUČAVNIČAR; do 3.2.96; CBT d.o.o. KRŠKO, CKŽ 137, KRŠKO; št. del. mest: 5 KLJUČAVNIČAR; določen čas 2 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: KLJUČAVNIČAR; DO 3.2.96; cbt D.O.O. KRŠKO, CKŽ 137, KRŠKO; št. del. mest: 15 STROJNI TEHNIK VARNOSTNIK; nedoločen čas; ostali pogoji: VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE; do 3.2.96; OKROŽNO SODIŠČE V KRŠKEM, BOHORIČEVA 9, KRŠKO; št. del. mest: 2 DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA REFERENT V NABAVI; nedoločen čas; 36 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: 4 MESEČNI POSKUSNI ROK, VOZNIŠKI IZPIT B; do 2.2.96; VIDEM PAPIR PROI-ZVIDNJA PAPIRJA KRŠKO D.O.O., TOVARNIŠKA 18, KRŠKO Občina SEVNICA DELAVEC BREZ POKLICA ZIDARSTVO; določen čas 4 mes.; Samsko stanovanje; jeziki: albanski jezik - govorno in pisno, slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DELAVEC; do 3.2.96; MORINA R. SAHIT S.P. ZIDARSTVO IN FASADERSTVO, POT NA ZAJČJO GORO 78, SEVNICA DELA NA GRADBIŠČU; določen čas 4 mes.; Samsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, albanski jezik - govorno in pisno; do 3.2.96; MORINA R. SAHIT S.P. ZIDARSTVO IN FASADERSTVO, POT NA ZAJČJO GORO 79, SEVNICA; št. del. mest: 8 GRADBENI DELAVEC; določen čas 12 mes.; 9 mes. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; do 3.2.96; AJDINA BAU INŽENIRING d.o.o. SEVNICA, CANKARJEVA1, SEVNICA DELA NA GRADBIŠČU; določen čas 12 mes.; Samsko stanovanje; do 3.2.96; BYTYQI AHMET S.P. ZIDARSTVO IN FASADERSTVO, POT NA ZAJČJO GORO 78, SEVNICA; št. del. mest: 11 VARILEC ZA VARENJE V ZAŠČITENEM PLINU VARILEC; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: VARILEC ALI PRIUČEN VARILEC; do 3.2.96; INKOS D.O.O. KRMELJ, KRMELJ MIZAR ALI VZDRŽEVALEC STROJEV VZDRŽEVALEC ŠOFER; določen čas 6 mes.; 72 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, ostalo pogoji: VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE, POZN. VZD. DEL; do.5.2.96; UPRAVNA ENOTA SEVNICA, GLAVNI TRG 19, SEVNICA FREZALEC REZKALEC; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: REZKALEC; do 3.2.96; INKOS D.O.O. KRMELJ, št. del. mest: 2 VARILEC. VARILEC*; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: VARILEC ALI PRIUČENI VARILEC; do 3.2.96; INKOS D.O.O. KRMELJ KNJIGOVODJA; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: EKONOMSKI TEHNIK; do 3.2.96; MERCATOR KMEČKA ZADRUGA SEVNICA, SAVSKA 20 B, SEVNICA EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE REFERENT ZA BLAGOVNE REZ. PRESKRBO CENE IN OBRAMBNE PRIPRAVE; določen čas 6 mes.; 36 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 5.2.96; UPRAVNA ENOTA SEVNICA, GLAVNI TRG 19, SEVNICA FIZIOTERAPEVT VIŠJI FIZIOTERAPEVT; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; do 3.2.96; DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOLJCA, ARTO 13, STUDENEC Informacijski sistem Info Handv Pretok informacij in posredovanje informacij svojim članom je izredno pomembna naloga obrtne zbornice v tržnem gospodarstvu. Zato se člani Obrtne zbornice Slovenije, ki gradi zbornični informacijski sistem, že vključujejo v projekt Info Handv in si pridobijo možnost črpanja podatkov iz borze ponudb in povpraševanja iz celotnega področja, ki ga pokriva OZ Slovenije. Info Handv je poslovno informacijski sistem, namenjen delovanju Obrtne zbornice Slovenije, tako območnim zbrnicam kot preko 50 tisoč obrtnikom. To je baza podatkov o obrti, ki poleg obrtnega registra vsebuje tudi podatke o ponudbi in povpraševanju, poslovnih prostorih, re-promaterialih in podobno. Na Info Handvju bodo obrtniki lahko našli tudi zanimive informacije o poslovnih prevarah in sumljivih poslih. Namen informacijskega sistema Info Handv je združiti ponudbo in povpraševanje na področju obrti. V letu 1995 je zbornični informacijski sistem Info Handv dal končne rezultate z izdajo številnih obrtnih obrtnih dovoljenj po uradni dolžnosti. Zaradi obilice primarnih nalog v zvezi z izdajo obrtnih dovoljenj, ki so jih oprav- ljale tudi posavske območne zbornice, je bil poslovni del sistema Info Handv preložen za kasnejše vključevanje. Z vključitvijo informacijskega sistema Info Handy v projekt Handy Internet bodo slovenski obrtniki vstopili v svet preko mednarodnega omrežja Internet, kjer je vključenih že več kot 40 milijonov uporabnikov. S pričetkom poslovnega dela projekta Info Handv tečeta tudi dva podprojekta notranje in mednarodne povezave na informacijskem področju, s katerim bo OZ Slovenije podatke o obrtnikih posredovala v tujino, s tem pa tudi sama pridobila možnost uporabe tujih podatkov, ki so koristni za obrtnike pri sklepanju poslov. Za izvedbo teh planskih nalog bo potrebno dopolniti računalniško in programsko opremo ter omogočiti izobraževanje tako zaposlenih na zbornicah kot drugih končnih uporabnikov ter stroške morebitnih članarin za tuje informacijske sisteme. (Galex) GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE 1. Ocena poslovnih pričakovanj za januar-marec 1996 Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS izvaja vsake tri mesece med direktorji in člani uprav po vzorcu izbranih industrijskih in trgovinskih družb anketo o poslovnih pričakovanjih. Tako je za trenutni poslovni položaj 16 odstotkov anketiranih v industriji in 22 odstotkov v trgovini ocenilo, da je dober, kot slabega pa 18 odstotkov industrije in 17 odstotkov trgovine, ostali so menili, da se jim položaj ni spremenil glede na preteklo obdobje. Naraščanje proizvodnje predvideva v prvih treh mesecih 26 odstotkov, upadanje pa 16 odstotkov industrijskih družb, medtem ko na naraščanje prodaje računa 32 odstotkov, na upadanje pa 18 odstotkov trgovinskih družb. Izvoz se bo po oceni poviševal kar pri 36 odstotkov anketiranih, upadel pa naj bi pri 20 odstotkih. Zanimive so ocene naložbenih aktivnosti, saj predvideva rast 28 odstotkov industrijskih in kar 53 odstotkov trgovinskih anketirancev, pri tem pretežni del anketirancev pričakuje nadaljevanje trenda zniževanja obrestnih mer, medtem ko so prognoze glede zbolj-ševanja likvidnosti manj pozitivne. Zniževanje prodajnih cen industrijskih proizvodov predvideva kar 42 odstotkov, a le 11 odstotkov trgovcev, naraščanje cen pa napoveduje 6 odstotkov industrijskih in 56 odstotkov trgovinskih družb. Prognoze glede zaposlenosti kažejo še naprej na zniževanje števila delovnih mest, saj predvideva zmanjšanje števila zaposlenih kar 57 odstotkov industrijskih in 50 odstotkov trgovinskih družb. To so prognoze za prvi kvartal letošnjega leta. Na ocene gibanja imajo pomemben vpliv tudi sezonska nihanja. Tako se po sedanji oceni obetajo nekoliko boljše konjunkturne in tržne razmere predvsem v drugi polovici leta 1996. 2. Sodelovanje z BiH Gospodarska zbornica Slovenije zbira prijave zainteresiranih podjetij za sodelovanje z BiH. Tisti, ki želijo sodelovati pri bodočih razpisanih tenderjih in dobavah opreme in blaga oziroma organizirano pristopati s ponudbami za BiH tudi preko kreditnih sredstev EU v višini 125 mil. ECU, naj nam čim prej posredujejo naslednje podatke: naziv podjetja, dosedanje reference pri sodelovanju z BiH, izdelki, opravljanje del in uslug, sposobnost nastopanja na področju BiH. Zbrani podatki so nujno potrebni našim ministrstvom in predstavnikom v Bruslju na pogovorih in predstavitvah našega gospodarstva v tujini. 3. Regijski pospeševalni center za malo gospodarstvo V okviru GZS Združenja podjetnikov Posavja so ob koncu lanskega leta predložili iniciativo, da se vsi, ki se v Posavju ukvarjajo s pospeševanjem malega gospodarstva, povežejo, si izmenjajo izkušnje in se dogovorijo za ustanovitev lokalnih in regijskega centra za pospeševanje malega gospodarstva. V četrtek, 25.1.1996, se je sestala delovna skupina, ki so jo imenovali predstavniki institucij za razvoj malega gospodarstva in svetovalci podjetništva. Ugotovili so, da je potrebno pospešiti delovanje lokalnih centrov za pospeševanje malega gospodarstva in vzporedno voditi tudi akcijo za ustanovitev regijskega centra. Obravnavali so delovno gradivo za ustanovitev regijskega centra za pospeševanje malega gospodarstva. Dogovorjeno je, da se dejavniki na lokalni ravni opredelijo do vprašanja, ali naj regijski center za pospeševanje MG deluje kot gospodarsko interesno združenje (GIZ) ali kot družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Govora je bilo tudi o razvojnih koalicijah, v katerih naj bi sodelovali člani pospeševalne mreže, gospodarska in obrtne zbornice, Zavod za zaposlovanje, banke, zavarovalnice in zainteresirana podjetja. Posebej pa jso poudarili, da je regijski center namenjem celotnemu regijskemu gospodarstvu, ne samo ustanoviteljem. NAŠ GLAS, 4-1. FEBRUAR 1806 GOSPODARSTV Januarska košarica življenjskih stroškov Tokrat se v Našem glasu prvič ukvarjamo s cenami življenjskih potrebščin. Gre za živila, kupljena v posavskih prodajalnah. Prodajne police smo obiskali med 11. in 13. januarjem 1996, metodologijo pa smo si drznili kopirati pri dnevniku Delo. Saj ne, da si ne bi znali sami zamisliti česa podobnega. Hoteli smo preprosto imeti možnost za primerjavo. Tokrat smo vrednost košarice življenjskih stroškov izmerili v prvi polovici januarja. Ker je bilo prvič in ker smo hoteli dobiti štartno vrednost za primerjave. Sicer pa bomo to rubriko ponavljali ob koncu vsa- kega trimesečja. To pomeni, da bomo cene življenjskih potrebščin ponovno popisali ob koncu marca. Meritev je opravil naš sodelavec Thomas Libenšek. (Ika) TRGOVINA BREŽICE KRŠKO SEVNICA DISKONT Intermarket Mercator Mercator olje (31) Konzum 553.20 551.10 572.25 sladkor (3kg) 405.30 383.70 390.30 sol (1 kg) 62.50 65.90 70.80 kis (11) 148.80 129.30 142.00 moka (3kg) tip 500 240.00 243.00 234.30 testenine (2kg) 332.80 456.80 455.20 riž (1 5kg) Zlato polje 285.30 281.40 288.00 kava (Bar 1 kg) 1681.00 1650.00 1630.00 marmelada (1 kg) 479.10 487.60 404.00 pivo (101) 1808.00 1874.00 1730.00 min. voda (121) 664.80 681.60 636.00 belo vino (31) 834.90 850.20 671.40 sirup (31) 800.80 607.80 700.20 maslo (0.5kg) margarina (0.5kg) mleko (30!) skuta (1 kg) pos. salama (2kg) šunkarica (2kg) kruh (30kg) Edamec (1 kg) MESNICA govedina (križ, 4kg) perutnina (kosi, 3kg) svinjina (kotleti, 2kg) TRŽNICA krompir (15kg) korenje (2kg) fižol (1 kg) jajca (30kom) zelenjava* (5kg) sadje* (15kg) SKUPAJ 346.40 194 80 2178.00 429.20 1610 80 2588.00 3990 00 944.20 3760.00 1907.10 1532.00 480.00 300 00 300.00 630.00 712.50 2490.00 32689.50 327 60 211.00 2196.00 400.40 1608.00 2362.00 3990 00 922 50 3486.00 1664.70 1680.00 49500 300.00 300.00 540.00 737.50 2730.00 32213.10 327 60 192 30 2115.00 390.85 1568 20 2847.60 3975.00 844 20 3743 20 1700.10 1732.80 600.00 300 00 250.00 580 00 750 00 2430.00 32271.30 Pripravljeni na zimske razmere Krško, 25. januarja - Zimsko idilo v največji meri doživljajo otroci, njihovi starši pa malo manj, saj sneg povzroči vsako zimo več skrbi kot radosti. Sploh pa ceste ob snežnih razmerah zahtevajo mnogo več truda kot brezskrbnosti. Kostak ob sedmih zjutraj spominja na mravljišče dobro organiziranih ljudi, ki se na delovni dan pripravljajo že na poti v službo, saj so v takem vremenu ves čas dosegljivi po radiozvezah in mobitelu. V teh dneh se še kako vidi dobra organiziranost pod taktirko Ivana Navoja, ki pravi: "Načrt zimskega čiščenja cestišč in pločnikov smo izdelali na podlagi izkušenj in izkazalo se je, da se nismo ušteli, pa čeprav smo v začetku zimske sezone nestrpno pričakovali naročeno sol, ki je je primanjkovalo po vsej Sloveniji. Dobili smo jo šele na silvestrovo, klub temu da smo jo naročili pravočasno* V delavnici smo stroje, ki so potrebni, pripravili že pred sneženjem in danes imamo usposobljene: 2 grederja, 3 tovornjake s čelnim plugom in posipalci, 1 univerzalni stroj Unimog, stroj Rasant za čiščenje pločnikov, ki že nekaj let nadomešča počasno, ročno kidanje snega. Poleg tega imamo en tovornjak posi-palec Epoka, ki nosi 5 kubičnih metrov kalcijevega klorida in 3 traktorje s čelnimi plugi. Sklenili smo tudi več kot 20 pogodb z obrtniki in kmeti, ki so nam v veliko pomoč, saj nam po njihovem opravljenem delu preostane le "šminka"". Naš drugi sogovornik je bil Jože Mihorič, ki skrbi za razpored ekip na terenu. "Imamo prednostno listo čiščenja. Naša prva skrb so predvsem zdra-stveni dom in šole ter vrtci, nato mestno jedro, zatem pa komunalne ceste in visokoležeča področja, kot so Bohor, Gorjanci, Golek, Libna itn. Na višinskih SKB banka Predstavljanje Slovenije tujini investitorjem Dunaj, 23. in 24. januarja - Euromonev je organiziral konferenco pod naslovom "Forum izdajateljev vrednostnih papirjev in investitorjem s področja srednje in vzhodne Evrope". Na konferenco je bilo povabljenih več kot sedem tisoč predstavnikov mednarodnih institucij, vendar se jih je udeležilo okrog 700, kar je po mnenju koordinatorjev zelo dober odziv. Euromonev je iz Slovenije k sodelovanju povabil SKB banko. Delnice in obveznice SKB banke kotirajo na Ljubljanski borzi, kjer so med najbolj prometnimi papirji. Banka ima poleg tega izkušnje s tujimi vlagatelji - med njenimi delničarji so Evropska banka (EBRS), Nemška razvojna družba DEG in ameriška investicijska hiša Merrill Lynch. Predstavniki SKB banke so na Euromonevevi konferenci predstavili slovensko gospodarstvo ter odgovarjali na vprašanja tujih investitorjev o slovenskem finančnem trgu ter o priložnostih, ki se bodo za tujce pojavile v bližnji prihodnosti. V načrtih SKB banke je pridobiti čim več dolgoročnih sredstev v tujini in jih pod ugodnimi pogoji posredovati domačim podjetjem, ki bodo takšna sredstva v drugi fazi privatizacije nedvomno potrebovala za investicije v proizvodnjo. (Po komunikeju) ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. Rasant točkah ne bi imeli nobenega uspeha brez buldožerjev, saj nemalokrat naletimo tudi na štiri-metrske žamete. Pred 15 leti na tako visoke točke brez verig ni bilo mogoče, danes pa ob pomoči strojev in topilcev snega verige uporabimo le redkokdaj. Ceste očistimo v rekordnem času, saj si pomagamo z radiozve-zami, tako da vozila usmerjamo iz baze po celotnem terenu, ki ga zajemamo. Prav tako smo v stalni zvezi z obveščevalnim centrom in policijo. Edini problem, s katerim se srečujemo v mestnem jedru, so nepravilno parkirani avtomobili, ker ljudje zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov svoje "konjičke" parkirajo kar na pločnikih ter nam tako preprečujejo delovanje ra-santa, ki je namenjen čiščenju pločnikov in parkirišč." Nazadnje smo se odpravili še na teren s 14 m dolgim tovornjakom s prednjim plugom in posi-palcem, ki ga je upravljal Željko Ivan Navoj Vogrinc s pomočnikom Martinom Turkom. "Najtežje je bilo ob prvem snegu, saj sva morala s seboj vzeti motorno žago. Težak sneg je upognil drevesa nad cestišče in brez žage je bil prehod nemogoč. Šele ko smo porezali upognjene veje, smo lahko nadaljevali pluženje in posipavanje. Prav tako tudi danes položaj ni briljanten. Včeraj smo odstranili sneg, toda čez noč je zapadlo 4 cm novega, kar zadostuje, da včerajšnje posipavanje nima pravega učinka in je delo potrebno ponoviti. Delamo neprekinjeno in radi bi ustregli tudi še tako ozkim cestiščem - na Trški Jože Mihorič Gori in po drugih višinskih krj-jih." . Med vožnjo so se podvezi oglasili iz baze, od koder 90 voznika usmerjali na najpotrebnejša mesta. Najlepše pa je bilo videti obraze starejših ljudi, ki so si nasmejani oddahnili ob srečanju s plužilcem. (Mr. Jožo) Priljubljenost zdraviliških krajev Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč je leta 1995 v zdraviliških hotelih letovalo 4 odstotke več gostov kot leta 1994, prenočitev pa je bilo za odstotek manj. Med vsemi petnajstimi zdravilišč* je »meta lansko teto največji delež hotelski prenočitev Rogaška Slatina (14,7 odstotka), na četrto mesto pa so se uvrstile Terme Čatež z 8,3 odstotka, kar je 50 odstotkov več kot v letu 1994. Od tega so beležil« 78 odstotkov domačih nočitev. (Gafex) Tilia prevzela zavarovance Ljubljanske zavarovalnice Novomeščani osvajajo Slovenijo - V Posavju imajo že dve poslovalnici Novo mesto, 23. januarja -Novomeška zavarovalnica Tilia, ki je s predstavništvom v Sevnici in poslovalnico v Brežicah prisotna tudi v Posavju, je minuli teden na novinarski konferenci predstavila potek prenosa portfelja zavarovancev Ljubljanske zavarovalnice na Tilio. To pomeni, da so se vsi imetniki takšnih ali drugačnih zavarovalnih polic, sklenjenih pri Ljubljanski zavarovalnici, brez svoje vednosti praktično čez noč znašli v naročju novomeške zavarovalne družbe. Takšen prenos slovenska zakonodaja dovoljuje, o razlogih za to potezo, ki predstavlja prvi tovrstni korak v Sloveniji, pa je predsednik Tilijine uprave Janez Novak dejal, da morajo v zaostrenih gospodarskih razmerah, v katerih se je v zadnjih letih znašlo slovensko gospodarstvo, tudi zavarovalnice primerno in dovolj hitro reagirati na spremembe. Po njegovih besedah se je zaradi takšne politike vrednost delnic Tilie v času od ustanovitve družbe konec leta 1990 do danes povečala za 42 odstotkov in znaša danes 2.040 nemških mark v tolarski protivrednosti, svojim delničarjem pa so vsako leto redno izplačevali najmanj desetodstotno dividen-do od absolutne vrednosti delnice. Leta 1991 so ustvarili nekaj manj kot 556 milijonov tolarjev bruto premij, lani pa že več kot štiri milijarde. Čeprav Zakon o lastninjenju zavarovalnic še ni sprejet, v Novem mestu menijo, da bo 96 odstotkov družbe v lasti zasebnega kapitala. Janez Komelj, član uprave zavarovalne družbe Tilia za področje plana, informatike in razvoja, je navzočim pojasnil, kako je potekalo delo v zvezi s prenosom portfelja in kakšna je pri tem vloga Urada za zavarovalni nadzor. "Skupna komisija obeh zavarovalnic je pregledala in ocenila portfelj. Na podlagi ugotovitve, da je dober, se je zavarovalnica Tilia odločila za nadaljevanje pogovorov z večinskim lastnikom Ljubljanske zavarovalnice SKB in osmega januarja z njim podpisala pogodbo o prenosu. Te dni poteka obveščanje posameznih zavarovancev, ki pa s prenosom niso v ničemer prikrajšani. Tilia je prevzela tudi petnajst delavcev Ljubljanske zavarovalnice," je še dodal Janez Komelj. Ljubljanska zavarovalnica, ki je nastala iz nekdanje zavarovalne hiše Dunav in je sklepala predvsem transportna in premoženjska zavarovanja, s prenosom portfelja ne bo povsem prenehala delovati, pri Tilii pa načrtujejo, da bodo v prihodnje ob skrbi za širitev poslovne mreže skrbeli tudi za odpiranje novih in ohranjanje starih delovnih mest, pomagali bodo ustvarjati pogoje za uspešno delovanje gospodarstva, zdravstva, šolstva in športa ter vsestransko delovali na pomoči svojim zavarovancem pri ustvarjanju pogojev za zdravo življenje. (ES) Društvo za varilno tehniko Krško Ocenili delo v letu 1995 Krško, 22. januarja - 56 članov Društva za varilno tehniko Krško je imelo v prostorih Kulturnega doma občni zbor. Kot je že v navadi, so uvodoma poslušali strokovno predavanje. Prof. Rihar z ljubljanskega inštituta za varjenje ^e predaval na temo uvajanje evropskih norm v Sloveniji. V Sloveniji se poleg slovenskih norm SIST uporabljajo še stare norme IVS, pomagajo pa si tudi z normo DIN in drugimi. Zato bo država morala na tem področju narediti red in uvesti evropske norme, kar je tudi eden od pogojev za sprejem v Evropsko skupnost. V nadaljevanju so navzoči ocenili delo v minulem letu kot zadovoljivo, saj so vse naloge, ki so si jih zadali, tudi uresničili. Društvo je organiziralo nekaj tečajev za varilce in priprave za preverjanje ter se udeleževalo strokovnih predavanj. Sami so tudi organizirali predavanje o nerjavnih jeklih in strokovne ekskurzije v avstrijsko podjetje An-dritz, nemško ABB ter nizozemsko Fillarc. V vodstvo društva so izvolili nekaj novih članov, vendar sta predsednik in tajnik ostala Umek in Javornik. (Jože Arh) Tečaj varilcev v podjetju Zagorec d.o.o. Sevnica NAŠ GLAS, 4-1, FEBRUAR 1996 V deželi naših sanj Se v Švici ni vec kot v Švici Švica je moderna evropska država, ki je po ničemer ne moremo šteti med eksotične, kot npr. Južnoafriško republiko, ki ste jo tudi spoznavali v Našem glasu. Pa vendar ta dežela zaradi svoje privlačnosti, urejenosti in visokega standarda že vrsto let pri Slovencih zavzema posebno mesto, saj radi iščemo podobnosti z njo. Kolikokrat smo že vzhiče-no izrekli ali slišali pohvalo: "Tu je pa kot v Švici!" Lokalna samouprava Ta je dokaj podobna naši. Imajo veliko število občin različnih velikosti. Občina Bonstetten šteje npr. 27 tisoč prebivalcev, ogled občinske stavbe pa da slutiti, da je notri zaposlenih do- sti manj uradnikov kot deninra v Brežicah ali Krškem. Njihova poglavitna naloga je, da življenje v občini poteka v čim večjem redu in urejenem okolju. Ko nek lastnik zanemarjene stanovanjske stavbe lani ni obnovil v zadanem roku, so mu na občini enostavno zagrozili z rušenjem objekta. Brezposelnost Ta pojem je bil Švicarjem še pred nekfij leti skoraj povsem neznan. Sedanja svetovna kriza pa se niti tej deželi ni izognila. Časopisi redno poročajo o stečajih nekoč kar uspešnih podjetij, brez dela pa je danes že osem odstotkov prebivalcev. D OVEN 21.3.-21.4. BIK 22.4.-20.5. 79 *- DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7 O § LEV 23.7.-23.8. Astrološki horoskop za obdobje med 1. in 7. februarjem Na vsak način boste hoteli dokazati, da ste boljši od drugih, ampak zaradi tega ne boste ravno priljubljeni pri nasprotnem spolu. Bolj se boste trudili, bolj se bodo umikali pred vami. Enostavno - preagresivni ste, to pa z ljubeznijo nima nobene zveze. Mogoče so velike skrbi zaradi zdravja, vendar ste za to krivi sami. Če se ne znate držati pravil zdravega življenja, se vse obrne proti vam. Zelo si boste želeli biti v dobri družbi, kjer bi lahko pozabili na svoje težave, vendar vam to ne bo ravno uspelo. Z energijo ste spet na vrhuncu in kar je najbolj pomembno - uspelo se vam bo umiriti. Morda ne veste, da je nemir, živčnost, nervoza le posledica nizke energije. Več ko je imamo, bolj smo umirjeni. Doma pa se kljub vsemu ne boste počutili dobro, ker vas nekdo veže. Težave se kar nadaljujejo in težko je najti področje, kjer imate več možnosti za uspeh. Pa vendar - ne smete obupati, kajti zvezde vam narekujejo usodo le toliko časa, kolikor se jim prepuščate. To pa pomeni, da morate takrat, ko je najhuje, stopiti v akcijo in ukrepati. Tudi vam se, tako kot rakom, ne obeta veliko dobrega. Težave v odnosih z drugimi se bojo še okrepile. Razočarani boste nad drugimi, vendar pa morate vedeti, da ste si vse ustvarili sami in da so drugi le odsev vaše notranjosti. Kar ne prenašate pri drugih, so vaše lastnosti. V ljubezni boste vzcveteli, saj boste s partnerjem dosegli harmonijo, ki jo redko lahko čutite. Važno je, da ne padate v svoje igrice bezanja pred drugimi, temveč se jih naučite sprejemati take, kot so. Res je težko, vendar se da. Je pa to tudi edina pot do sreče. V družbo ne boste šli radi in če že boste, se ne boste počutili dobro. Razmislite malo o tem, kako sprejemate določene ljudi in kaj vas moti pri nekaterih. Potem pa poglejte vase, ali nimate teh lastnosti tudi vi. Bodite pošteni do sebe in se nehajte obsojati. Vaše nervoze in nevrotični izpadi so posledica pomanjkanja energije, ki vam lahko poleg zamer s strani drugih prinese tudi večje udarce, nesreče in bolezni. Vaša intenzivna, maščevalna narava se maščuje vam samim, zato hitro na delo in prenehajte s tem. Kar dobro se boste počutili, le v ljubezni se ne boste prav našli. Če imate partnerja, boste našli veliko stvari, ki vama je skupnih in vas hkrati razdružujejo. Kar zadeva družbo, imate veliko potrebo po priznanjih, zato se hočete postavljati pred ljudmi, doma pa ste čisto drugačni. Ker je težko reči, da imate idealnega partnerja, tako kot tudi vi niste idealni za njega, pač prihaja do nesoglasij, in ko se to zgodi, se ponavadi razburite, češ kaj pa ti meni soliš pamet, saj nič ne veš in tako dalje. Dejstvo je, da se morate znati pogovarjati in še bolj poslušati. Kaj naj rečem, vse je in bo odlično. Uredili boste svoje finance, morda boste tudi kaj zadeli na loteriji, energije imate dovolj in zdravje vas ne bi smelo mučiti. Dobro voljo boste kar sipali na druge ljudi, ki bodo od vas lahko imeli veliko dobrega. Kar tako naprej. Zvezde niso važne. Ker se boste počutili bolj klavrno, boste želeli v družbo, ki vas bo lahko res razvedrila, če se doma ne morete z nikomer pogovarjati, morate svojo potrebo po komunikaciji z nekom izprazniti in takoj se boste bolje počutili. Nad nekom boste zelo razočarani. Bono Baršek ŠKORPIJON 24.10.-22.11. 9 ^ '3JJL KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-19.2. Stotisoče Mullerjev Najbolj pogost priimek v državi je Miiiler, predvsem ob vhodih v visoke stolpnice industrijskih središč pa je pogosto videti tudi tablice s priimki Petrovič, Mitič, Ahmeti, Kranjc in podobnimi, nam znano zvenečimi. Skomine V deželi bank, mondenih turističnih mest, kamor prihajajo odličneži različnih barv krvi iz vsega sveta, ni problem na hitro zapraviti veliko denarja. Pa ne v igralnicah, ki jih tamkajšnja zakonodaja ne dovoljuje. Sprehodi po ulicah, v katerih se v izložbah imenitnih prodajaln svetijo prstani, zapestnice ali ročne ure, ki stanejo tudi po 30 tisoč frankov, povedo vse. Za konec Švica je res dežela z visoko stopnjo kulture in urejenosti življenja. Na to so zlasti starejši Švicarji zelo ponosni. Če pa vprašate tamkajšnje mlajše prebivalstvo, kaj^ih v državi najbolj moti, bo odgovor vedno enak. Pretiravanje z redom. Pravijo, da se bojijo, da jim bo država predpisala še to, kdaj morajo na stranišče. Pa vendar je ta strah odveč, saj država vse pomembne odločitve sprejema z referendumi, na katerih pa imajo mladi priložnost združiti moči. In končna primerjava s Slovenijo? Škoda in obenem hvala Bogu, da še nismo Švica! (ES) V nadstropnih vlakih je vožnja zelo prijetna Promet Ceste imajo zelo dobre, motile pa so me majhne in kjer koli pritrjene table z imeni krajev, tako da jih nevajen tujec dostikrat niti ne opazi. Opazil nisem nobenega policista, zato pa toliko več avtomatskih naprav, ki samodejno fotografirajo voznika, ki prekorači predpisano hitrost -ta je v naseljih običajno omejena na 50 km/h. Eno takšno avtomatsko fotografiranje je mojega znanca minuli mesec stalo kar 400 frankov. Lokalni avtobusni promet ima na skrbi pošta, posebno poglavje pa so potniški vlaki. Ti so enonadstropni, v njih pa ne čutiš praktično nobenega tresljaja niti ne slišiš tistega pri nas tako značilnega klopotanja koles po tirih. Električne lokomotive pa se oglašajo s podobnim piskom kot že zdavnaj "i-zumrle" parne. Mimogrede: železniška postaja v Zurichu ima 23 podzemnih peronov, med katerimi stoji nepregledna vrsta različnih prodajaln in gostinskih lokalov. Vino Čeprav je Švica pretežno alpska dežela, tam vendarle gojijo tudi vinsko trto, ki jim daje v okolici mesta Sion v kantonu VVallis tudi vrhunska vina. Vino z ostalih področij pa tamkajšnji prebivalci pijejo le v skrajni sili, saj trdijo, da je zanič. Zato pa je zelo dobro poskrbljeno za tiste, ki pregloboko pogledajo v kozarec in so potem vendarle toliko razsodni, da si ne upajo sesti za volan. Ti morajo samo poklicati določeno telefonsko številko, objavljeno na velikih plakatih, ki jih srečaš skoraj na vsakem koraku, in že pridejo ponje po trije korenjaki z vozilom ter jih dostavijo natančno na naslov njihovih žena ali mater. Trije zato, ker eden vozi avto prizadetega, drugi sedi za volanom "rešilnega" avtomobila, tretji pa skrbi, da se ne bi vinsko utrujeni morda nenadoma in kar sredi prometa premislil. In - ne boste verjeli - vse to je popolnoma prezplačno! Ravnanje z odpadki Vsak prebivalec je dolžan vse odpadke, ustvarjene v lastnem gospodinjstvu, skrbno sortirati, saj za to stojijo za vsakim vogalom najmanj po trije različni zabojniki. Tako morajo posebej ločiti ostanke hrane in živil, kar se potem uporabi za kompost, posebej odlagajo papir, posebej to, posebej ono, kar gre marsikomu že tako na živce, da raje vse skupaj zmeče v eno vrečo, ki jo potem odnese v službo in jo tam odvrže v industrijski smetnjak. Doma bi ga lahko odkrili. Vodnjak sredi vasi ne služi več napajanju živine TELSAT d.o.o. *\ SATELITSKE IN KLASIČNE ANTENE 1 CPB 20, 68280 BRESTANICA, tel. 0608 79-207 g ver FRK 4 RAHOVS 6HVA FRIC ¦», SEVN! VRTNARSTVO CVETLIČARNA "SILVA" TERMOTEHNIKA Ribniki 3« (8290 SEVNICA tel (0601) 61 ¦ 315 , 61 ¦ 120 1». (0606) 11 - 365 SE PRI PO RO «A NOt mp d.o.o. Rostoharjeva 44 • KRŠKO Tel.: 0608/21-900, 22-722 Fax-modem: 0608/21 -538 knjigovodstvo računovodske-finančne storitve svetovanje poslovna poročila \, „yS> analize in planiranja \• 0 ZA PODJETJA IN ZASEBNIKE Še vedno brez naslova Ko sva se pred kakšnim letom z glavnim urednikom dogovorila, da bi tu in tam, predvsem pa vsak teden, kaj pisal za Naš glas, sem si celotno zadevo predstavljal malo drugače. Mislil sem, da bom lahko napisal vse, kar se mi bo zgodilo, in še posebej tisto, kar se bo zgodilo drugim. Vendar čisto tako ne gre, pa ne zaradi urednika, temveč preprosto zato, ker nimam jajc oz. zaradi preračunljivosti; nikoli ne veš, kdaj ti bo kdo prišel prav. Skratka, v teh stavkih sem hotel povedat, da je veliko stvari, o katerih ne morem pisat, čeprav bi jih vi zelo radi brali. ponedeljek, 22.1. Prvič po dveh letih se mi je zgodilo, da ponedeljkovega večera nisem preživel na radiu (nekaj posebnih ponedeljkov sem zanemaril). Lepo v miru, kar sem si že dolgo želel, sem sedel v kafiču in srkal čaj brez limone, ker je niso imeli. Na žalost sem si izbral napačen kafič in mir ni dolgo trajal. Prvič sem si lahko ogledal nasilnega pijančka, kako trpi, ker ne dobi še enega piva; najprej je "obiskal" vse goste v kafiču in vsakega posebej vprašal, ali mu da za pivo. Ni nas bilo veliko, tako da je hitro opravil, še posebej zato, ker smo bili vsi škrti. V roku desetih minut je naredil tri kroge in ko je delal svoj zadnji četrti krog, je bil že tako nervozen, da si je začel puliti lase. Ta zelo brihtna - izsilje-valna poteza je vse tako presenetila in hkrati prestrašila, da so mu nekateri začeli plačevat pivo, drugi pa bežat iz lokala. Le malokdo je slišal natakarja: "Brez panike, to je danes naredil že drugič." sreda, 23.1. Kadar koli se z Biljano odpraviva v Ljubljano, začne snežit. Načrt "vsak s svojim avtom in opraviti sto stvari" se ne bo obnesel, kajti vremenske razmere tega ne dovoljujejo. Opis ceste je seveda odveč. Na Gami vse po starem; Alenka se odpravlja na dopust (gre na nekakšen otok, za štirinajst dni, sama), zato me hitro napade in mi "uturi" dva svoja termina za ta čas, dokler ne bo nabrala barvo in napasla živce. Na snemanje reklam sva malo počakala, ker so fantje delali remiksverzijo Magnifikovega Čefurja (najboljši del je tisti z Lepo Breno). In ko smo že pri glasbi; duo Patrol zopet nekaj pripravlja in zopet sta me pova- bila k sodelovanju; sicer nisem najbolj navdušen, vendar sta mi fanta naredila že preveč uslug, da bi lahko odklonil. petek, 26.1. Na avtocesti se je zgodila prometna nesreča s tremi smrtnimi žrtvami. Kasneje sem izvedel, da je bila ena od njih učiteljica plesa iz Bolera v Ljubljani. Malo me je stisnilo, kajti z bolerovci se zelo dobro poznam še s Streetballa. Ob takšni novici se ti po glavi podijo vsi obrazi, ki jih poznaš. Katera od njih je? sobota in nedelja, 27. in 28.1. Nekateri obožujejo spremljanje nogometa; jaz sem za smučanje. Celo skoki so me začeli (po zadnjih uspehih) zanimat. Le kaj bom počel, ko bo sonce pobralo sneg oz. ko bo konec smučarske sezone? Je pa zanimivo, da sem stal na smučkah nazadnje v vojski na Popovi Šapki v Makedoniji. (EDI) NAŠ GLAS, 4-1. FEBRUAR 1896 SREDINA PA SE SUŠI... Sneg in led jeklenim konjičkom in njihovim lastnikom povzročata nemalo težav. Vendar pa imajo v sevniški občini glede prometa še eno težavo. So najbrž edina večja občina v Posavju, ki nima semaforja. Ta pa bi bil krvavo potreben. Prometni zamašek od savskega mostu do križišča proti Planini je v konici okrog petnajste ure skoraj nerešljiv. Tudi prometni policiji se ponavadi ne zdi potrebno prometa usmerjati. Tako utrujeni delavci po polževo lezejo proti domu, če pa hočete na glavno cesto z območja industrijske cone pri železniškem nadvozu, morate biti vsaj čarodej. Prebivalce Kostanjevice, ki živijo ne le v neposredni bližini cerkve, temveč tudi malo dlje, moti zvon na cerkvi, ki "tolče" vsakih petnajst minut. Ne le da tolče, pač pa tudi odmeva. Podnevi, v redu! Ponoči pa, ko na zemljo leže tema in je povsod mir, ko vsi ljudje ležejo k počitku, je to tolčenje prav moteče. Torej, ali se ne bi dalo zvona, ne odstraniti, pač pa le omiliti njegovega oznanjanja časa ponoči?! Drsalnica, ki gre ljudem na živce, kosti in modrice. Gre za območje okrog krške glasbene šole in tekstilnih prodajaln v soseščini, ki se že ob dežju, kaj šele ob poledici, spremeni v drsalnico. Krive so ploščice, ki jih je predvidel projektant ali pa si jih je samovoljno zamislil izvajalec. Tega ne bomo raziskovali, dejstvo pa je, da na teh ploščicah ljudje padajo kar serijsko in tudi poškodbe niso redke. Morda bi kazalo postaviti vsaj opozorilne napise! Ah, kje je Amerika, kjer bi vsak "padeni" od krivca (izvajalca, projektanta, upravljalca - kogar koli) iztožil odškodnino za bolečine, strah, izgubo posla, zle misli. Kar koli, samo da se izplača ... Torta je bila okusna Brežice, januarja - Med vsemi reševalci nagradne križanke Dolenjskih pekarn iz Novega mesta je žreb nagradno torto namenil Albini Tomin iz Brežic. Tole fotografijo smo prejeli skupaj z zahvalo in pripombo, da je bila torta okusna. (Ika) Zopet izštekani v Dakoti V terminu "Vaš omiljeni DJ Jure", ki bodo po radijskem etru prenašali tudi RŠ, RGL, radio Sraka, se bodo predstavili Miladojka Vourteed, Big Foot Mama, LET 3 in domačini Demolition Group. Ne prezrite! i ' i ' i ' i ' l ' i ' i ' l ' I ' l ' I ' II!!!!!!!!'! ^ ¦ PISNA BRALCEV I Zahvala g. Pircu, bioenergetiku! Kdo ste, g. Ivan Pire, bioenerge-tik? Kdo vas je poslal med nas sedaj, ko smo na pragu tretjega tisočletja? Kaj je bioenergija in njena moč? Spoznajmo in občutimo Jot Ko sem prvič prestopila prag hiše, v kateri zdravi, sem na seansi iz ust g. Pirca slišala prav tisto, kar me je tiščalo. Ker me je ozdravil težke bolezni, bom iz hvaležnosti do njega napisala nekaj vrstic. G. Pire je človek in bioenergetik, ki zdravi, na seansi ali telepatsko. Ni šarlatan, je pravi bioenergetik! Kdor ga išče in najde, je lahko srečen, samo zaupati mu mora. Ni moč zapisati številke ljudi, ki so pri njem že iskali pomoč. Na straneh našega tiska najdemo prispevke in zahvale g. Pircu, pa mislim, da še vedno premalo. Manja Horvat s Ptuja je zapisala: "Da bi ga Bog ohranil še veliko let takšnega kot je, veselega in polnega vedrine!'' Jaz pa naj k temu dodam še velikodušnega! Pri njem ni razlik, sprejme mladega ali starega, srečnega ali nesrečnega, revnega ali bogatega; pri njem smo vsi enaki. Tudi mene je sprejel, čeprav bi mu lahko bila mama. Še več, pomagal mi je pri bolezni. Ko sem ga klicala na dom v Hrastnik, je klic sprejela njegova žena, ki mu je kljub kosilu prenesla mojo prošnjo. Sedaj se sprašujem, koliko je takih zdravnikov, ki te sprejmejo pri krožniku? Jaz poznam enega, mislim pa, da jih je bolj malo. Slišala sem tudi, da so pri nas v Sloveniji tudi hudobni ljudje, pri katerih g. Pire nima pravega mesta, tistega, ki mu pripada. Blatijo ga, škodoželjni so, a se ne zavedajo, da ga bodo lahko še kako potrebovali. Poiščite, dragi rojaki, g. Pirca; verjetno vas je še veliko takih, ki ste potrebni njegove pomoči. Re- Heavy Les VVanted so eni najbolj nazornih predstavnikov tistega, za kar lahko rečemo "končno". Prihajajočih generacij na slovenski sceni, namreč. Ta po dolgih letih stag-niranja končno dobiva podobo in daje upanje. Značilna je precejšnja trendovska usmerjenost, vendar pa interpretacija odseva prostor, v katerem nastaja. Pričujoči produkt -plošča Heavy Les VVanted ni le glasbeni izdelek, je upanje in motiv. Glasba - acid jazz, funk, rap ... Skupina je nastala v začetku leta 1993 in že maja istega leta opozorila nase z izjemnim nastopom pred tisočglavo množico na študentskih dnevih v preddverju Križank. Zatem so fantje ustvarjali nove skladbe in nastopali na koncertih po Sloveniji in Avstriji. Ves čas so jih spremljale odlične kritike, ki so jih proglašale za nabolj kakovostno koncertno atrakcijo pri nas. Sledi sodelovanje pri predstavi Neurodan-cer gledališča Grapefruit, v produkciji gledališča Glej. Na zgoščenki z glasbo s predstave so prisotni s tremi pesmimi. Začnejo se pripravljati na odhod v studio. Tam od jeseni 1994 snemajo material za svojo prvo samo- Vibrofon HEAVY LES WANTED stojno ploščo. Kmalu po začetku snemanja zaradi samostojne kariere skupino zapusti dotedanji pevec Ali-En (njihova skladba na njegovi plošči postane hit), več kot uspešno pa ga zamenja CallYa. Na snemanju naredijo skladbo skupaj z znano švicarsko skupino Silent Majoritv, ki jo ta izvaja na svojih nastopih. V anketah ob koncu leta '94 jih večkrat proglasijo za skupino leta. Leto '95 pa je zanje odločilno: prehod iz mlade atrakcije v potrjeno skupino. To se jim posreči z nastopom na Drugi godbi v Križankah ter z izjemnim koncertom v klubu On-air pri Trstu, na festivalu "The Sunky, funky summer festival", skupaj z zvenečimi imeni, kot so Maceo Parker, Push, Roots, Brooklin funk essential... Jesen mineva v pričakovanju plošče, vendar kot za šalo postavijo rekord v K4 na študentskih dnevih, kjer se skozi klub prelije 1.200 gledalcev. No, naposled izide plošča. V trenutku se pojavi v izložbah več italijanskih trgovin, stečejo dogovori za distribucijo. Ne povedo še nič, pravijo pa, da kaže zelo dobro. Milano je navdušen. V Sloveniji zgoščenko distribuira Nl-KA. In zopet konec leta in po anketi Dela so najboljša skupina preteklega leta. Pa seveda izjemen nastop na koncertu "izšte-kanih" v Dakoti. In načrti. Najprej promocijski koncert. Zatem pokrivanje vse Slovenije. Dogovori z Italijo in Francijo. Tudi video bo. Ko bo vse urejeno za res dober spot. V polni zasedbi skupine sicer nastopa deset glasbenikov, slaba polovica iz Italije, več pa jih ima akademsko glasbeno izobrazbo. Celotna zasedba je navedena na plošči, so pa malenkostne spremembe od nastopa do nastopa, za nas je zanimivo predvsem to, da z njimi sodeluje tudi Krčan Lovro Ravbar v pihalni sekciji. Nikakor ne prezrite, sploh funky fani. Njihov slogan se glasi: "Fanka nam manka". (Mr. Jožo) Koncert Live in Senovo OAZA žur Senovo, 27. januarja - V preddverju Doma XIV. divizije na Senovem seje za ta majhen kraj zgodil nevsakdanji dogodek, pa čeprav ne prvič in upajmo, tudi ne zadnjič. Prostor je še kako dobrodošel, saj v bližnjem Krškem ni podobnega, kjer bi mladi obiskovalci lahko imeli podobne prireditve. Kot zelo iznajdljivi so se zopet izkazali pri DZMP (Društvo zaveznikov mehkega pristanka), saj so tokrat koncert izpeljali do konca kljub tehničnim zapletom in akademski zamudi. Roterdamci Dull schicksal so morali prepotovati dolgo pot, da so lahko nastopili pred manj kot sto ljudmi. V Sloveniji so nastopili že četrtič, tokrat v okrnjeni obliki (brez pevke). Dobro uigrana skupina je ponudila nekaj, kar je najbližje roku v opoziciji. Menjava žanrov pa ponazarja občutke shizofrenega bolnika, ki še v radosti doživlja nagle preskoke v depresijo. Glasbena podloga za burlesko ali pa kak "vtrgan" dokumentarni film. Hladno temperamentni Holandci, utrujeni od dolge poti, so svoje delo opravili "na horuk" in se zagnali v topli ričet, ki so ga skuhale zaveznice. Koncert v pravem pomenu besede pa se je zgodil šele za tem. Očitno je bilo, da je večina ljudi prišla poslušat predskupi-ne, .ki so svoj nastop opravile v obratnem vrstnem redu, kot je običajno. Depresija iz Brežic, ki jo sestavljajo trije mladci, je za pokušino ponudila pet komadov, nabitih z jezo zgodnjih D.R.I., in opozorila nase kot na resne ustvarjalce v posavskem prostoru, o katerih se bo gotovo še slišalo. Za konec pa še psiho-delične Maže iz Krškega, ki so svoj glas lepo izpilile. Tokrat so prvič predstavili svoje delo v kolikor toliko dobrem zvoku, ki je pripomogel k temu, da so prišli do res dobrega izraza. To pa pomeni, da gre za izvirnik v novo-dobskem novem valu. Koncert je bil "good, samo ko ne bi bilo zamud". (Mr. Jožo) 9 John Wayne navdušil mlade goste OAZE snično je skrivnosten mož, ki skriva v sebi toliko človeške topline in velikodušnosti; je mož, ki prevozi nešteto kilometrov po Sloveniji, da bi pomagal ljudem; je mož, ki zdravi in istočasno drži telefonsko slušalko v roki in se pogovarja s pacienti. Izrekam mu veliko priznanje za njegovo delo! Mnogim je že pomagal, pomaga nam, ki ga obiskujemo. Zvedela sem, da pomaga in zdravi 7-letno deklico iz Brežic, ki ji rak razjeda nogo. Odvzel ji je bolečino, pomaga po svojih močeh, ker se mu deklica smili. Božji mlini pa bodo naredili svoje. Na svetu smo dobri in slabi, pokvarjeni ljudje. Mislim, da tisti, ki se zbiramo okoli našega Ivana, smo drugačni in ta drugačnost mora prekositi tudi pokvarjen svet ljudi. Spoznati bi morali moč bioe-nergije, postali bi drugačni. Srečanja z njim so prijetna, nepozabna, pa čeprav lahko samo preko telefona, ko zaslišiš na drugi strani telefona prijeten glas, ki te je voljan poslušati. To je mož, ki nosi božje poslanstvo v sebi, v eter pošilja svojo energijo, te zdravi in spreminja. Še se zdravim, kajti imam še eno težavo. Ob ozdravljenju bom ponovno zapisala zahvalo, le če ne bo Bog drugače odločil. Zato lahko ob zaključku pisanja v svojem in v imenu nas vseh, ki "okupiramo" g. Pirca, napišem z velikimi črkami: TISOČKRAT HVALA ZA POMOČ IN ZDRAVLJENJE! Hvaležna pacientka Amalija iz Kostanjevice Senovo, 26. januarja - Puste zimske večere preživljamo vsak po svoje. Mladi na Senovem nimajo veliko možnosti za zabavo, zato so popularni OAZA žuri po pravilu zelo dobro obiskane prireditve. Ta petkov večer se je predstavila tričlanska skupina John Way-ne iz Ljubljane ter z dopadljivo in raznovrstno glasbo ogrela srca mladih poslušalcev. Damjan, vodja ansambla: "Skupaj igramo pet let in pol. Nastopamo v glavnem ob petkih in sobotah, saj nam službene obveznosti druge dni onemogočajo nastope. Skupino sestavljamo študent in dva učitelja. Vsak od nas igra več instrumentov. V današnjem šovu nas boste videli in slišali z baskitaro, akustično kitaro, bendžom in orglicami. Radi igramo predvsem zunaj Ljubljane med sproščenimi ljudmi. Na Senovem imate dobro in hvaležno publiko, med njimi veliko zelo lepih deklet. Igramo pravzaprav vse vrste glasbe, najraje rokenrol, tehno in countn/. Imamo nekaj lastnih skladb, ki jih z veseljem igramo, saj so povsod lepo sprejete. V marcu in aprilu bomo snemali ploščo. Upamo, da jo bodo mladi dobro sprejeli in radi segali po njej. 2elimo si, da bi še kdaj nastopili v tem kraju." Lastnik lokala OAZA je napovedal, da bo skupino John Way-ne ponovno povabil v marcu. (Toni) ^LPOi UPRAVA in TRGOVINA D Milavcev 3. Brežice Tel./FaK 060«6l-fi29 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE Windows 95 upgrade 17.990,00 SIT VVindovvs 95 35.990,00 SIT TELEVIZIJA NOVO MESTO »II s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled ¦ OD SOBOTE DO SOBOTE in IjJ mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE s OAZA žuri vse do konca aprila V okrepčevalnici OAZA so predstavili spored žurov vse do konca meseca aprila. Februar bo najbolj živ. Na predvečer kulturnega praznika bo nastopila skupina Ki ta rt iz Škofje loke, v petek, 9. februarja, pa gost iz sosednje Hrvaške, Zagrebčan Jasmin Dedič. Naslednji žur je predviden za petek, 16. februarja, ko bo nastopila skupina Imagine. V OAZt bo zelo Živo. Vse mlade in tudi malo manj mlade vabijo, da se udeležijo žurov in uživajo v dobri glasbi. Žuri se pričenjajo med dvajseto in enaindvajseto uro- V okrepčevalnici OAZA pa vas bodo vedno z veseljem postregli. KMETIJSTVO NAŠ GLAS, 4-1. FEBRUAR 1996 PRAZNIK BIZEUSKIH VIN 1996 Društvo vinogradnikov z Bizeljskega že nekaj let skupaj s Turističnim društvom organizira PRAZNIK BIZEUSKIH VIN. V okviru te prireditve poteka strokovno ocenjevanje vin s širšega področja. Letos bo ocenjevanje potekalo v ponedeljek, 5. februarja, v Zadružnem domu na Bizeljskem. Vzorce zbirajo v kleti pri Balonovih v Drenovcu 3, od četrtka, 1. februarja, do sobote, 3. februarja. Cena po vzorcu je 1.500 SIT, za vsak vzorec pa je treba prinesti 2 I v vinski litrski embalaži ali 3 buteljke. Potek ocenjevanja bodo vinogradniki lahko spremljali z galerije Zadružnega doma. Vinogradnike naprošamo, da vzorce vin pripravijo zelo paz- Ijivo, predvsem naj bodo pozorni: - da so steklenice oprane in izprane tako, da ni sledu čistil; - zamaški morajo biti čisti in brez tujib, vonjav; - steklenice pred polnjenjem izperite ^vzorčnim vinom; - vino ne sme biti izpostavljeno oksidaciji in ne pred kratki m-zadnji h 14dni -žveplano. Razglasitev rezultatov in podelitev diplom bo na prireditvi PRAZNIK BIZEUSKIH VIN v soboto, 10. februarja 1996. Ta dan bodo ob 15. uri v OŠ strokovna predavanja o vinarstvu, zaščiti vinske trte in opremi vinskih steklenic. Kmetijska svetovalna služba Brežice: Milena ROZMAN sa KMEČKA ZADRUGA KRŠKO, CESTA KRŠKIH 2RTEV 52 68270 KRŠKO Objavlja na podlagi sklepa Upravnega odbora JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA NAKUP NEPREMIČNIN (objava v Ur. I. RS št. 4/96 z dne 26.1.1996) 1. Predmet prodaje: 1. Poslovni prostor - poslovna zgradba na CKŽ 52, Krško (pisarniški prostori, trgovinski lokal in skladišča). V skupni izmeri 1.039,75 m2. Izhodiščna cena za nepremičnino znaša 1.100.000 DEM. Nakup je mogoč tudi po posameznih funkcionalnih delih. II. Trgovski objekt - trgovina in bife na Velikem Trnu v skupni izmeri 229,67 m2 ter pripadajoče zemljišče 96,33 m2. Izhodiščna cena za objekt znaša 228.722 DEM. 2. Pogoji: - ponudba mora vsebovati: predmet nakupa, ponujeno ceno ter finančno realizacijo plačila; - fizične osebe morajo predložiti potrdilo o državljanstvu RS, pravne pa izpisek iz registra; - do dneva odpiranja ponudb morajo interesenti vplačati varščino v višini 10 % cene na ŽR 51600-601 -19553. Uspešnemu ponudniku bomo varščino vračunali v ceno, ostalim vrnili. 3. Pisne ponudbe sprejemamo na zgornji naslov in morajo prispeti najkasneje 18. dan po objavi v Ur. I. RS št. 4/96 z dne 26.1.1996. 4. Najugodnejši ponudnik bo izbran komisijsko, s tem da se bo upoštevala ponujena cena, način in rok plačila. 5. Prometni davek in stroške prenosa lastništva nosi kupec. Kmečka zadruga Krško CRPOV v Pišecah T Reja drobnice Priložnost za jutrišnji razvoj Cilj projekta ni le razvoj, temveč, tudi zadržati, kar žeje Pišece, 16. januarja - V šolski telovadnici so prejšnji torek prvič javno predstavili projekt CRPOV (celostnega razvoja podeželja in obnove vasi) za Pišece. Predstavniki izvajalca, Vodnogospodarskega inštituta iz Ljubljane, so orisali izvedbo dolgoročnega razvoja pišečkega področja. Marko Koščak je ob diapozitivih prikazal rezultate podobnih projektov v tujini in potek prvega projekta v okviru CRPOV v Knežji vasi pri Trebnjem. Lidija Globelnik je zbranim v grobem opisala projekt načrtovane vodne učne poti ob Gabr-nici, ki naj bi predvidoma tekla iz Pisec do Kapel, Jovsov, Bizeljskega in v Brežice. Predsednik krajevnega projektnega sveta, Ivan Sušin, je predstavil načrtovano delo. Prve naloge v okviru projekta zajemajo ureditev prostorskega načrta v Pišecah, prizidek k osnovni šoli, asfaltiranje krajevnih cest ter cestno povezavo na sever, ki je kraj še nima. Med nujne načrte so uvrstili tudi dokončanje vodovoda v Pavlovo vas ter reševanje problema brezposelnosti. Ostala dela pa so še: urediti obrtniško cono, zagotoviti prenočišča za turiste in možnost tople prehrane, česar v kraju še ni, ter rešiti problem odvzema vode za Bizeljsko. Želijo tudi izkoristiti bližino Čateških toplic ter svoj kraj primerno promovirati. Krajevno turistično društvo je tako CŽ) KMETIJSKA SVETOVALNA SLU2BA SLOVENIJE Za rejo drobnice se zanima vse več rejcev. Vendar večini rejcev, ki se šele zanimajo zanjo, primanjkuje tako izkušenj pri delu z drobnico kakor tudi osnovnega znanja. Zmotno je prepričanje, da je za drobnico dobra tudi slabša krma oziroma ostanki. Živali bodo s to krmo res preživele, vendar se bo to poznalo pri prireji mesa ali mleka. Če pa želimo od drobnice tudi primeren dohodek zase, potem se moramo zavedati, da so to prav tako visokoproduktivne živali, ki jim moramo pokriti vse potrebe po hranilnih snoveh ter zagotoviti primerne bivalne pogoje tako na pašniku kot v hlevu. V Sloveniji so v republiškem selekcijskem programu kontrole porekla in proizvodnje naslednje pasme ovac in koz: 1. Ovce mesne usmeritve: - jezersko-solčavske pasme (JS); - oplemenitene jezersko-solčavske pasme (JRS); - pasme Texel (T). 2. Ovce mlečne usmeritve: - bovške pasme (B); - oplemenitene bovške pasme (VFB); - vzhodnofrizijske pasme (VF); - istrske pramenke (IP). 3. Koze mlečne usmeritve: - srnasta pasma; - sanska pasma. Pri odločitvi za rejo posamezne pasme priporočamo posvet s strokovnjakom, zakaj je posamezna pasma živali za določeno kmetijo bolj primerna od druge. Odločitev za rejo drobnice spremlja tudi vprašanje, kako velik trop lahko redimo glede na obstoječe možnosti. Pomemben je podatek, da na 1 ha kmetijskih površin redimo 6-10 ovac ali koz (odvisno od površin in intenzivnosti reje). Za zimsko obdobje, v obdobjih pomanjkanja paše ali njene neustrezne kakovosti, moramo zagotoviti dovolj sena. Za to predvidevamo 8-9 m3 prostora v seniku na plemensko žival. Za zimsko obdobje potrebujerpo tudi skladišče za steljo, in sicer 2,5-3 mVplemensko žival. Poleg teh skladišč pa moramo zagotoviti živalim tudi primeren hlev. Pri urejanju hlevov za drobnico moramo, tako kot pri vseh domačih živalih v hlevu, zagotoviti urejeno in zdravo okolje za živali, človeku pa nuditi prostor za uspešno delo. Le tako lahko od živali pričakujemo visoko prirejo. Dobro življenjsko okolje pomeni optimalno temperaturo in relativno vlago, primemo osvetlitev, ventilacijo in dovolj veliko površino hleva na žival. Če imamo tudi prirejo mleka, moramo zagotoviti primerne pogoje za higiensko pridobivanje mleka. Pri adaptaciji oziroma gradnji moramo upoštevati načela in normative sodobne tehnologije. Najcenejša prehrana drobnice v poletnem obdobju je paša. Za travnati svet je nadzorovana paša na ograjenem zemljišču, razdeljenem na črednike, zagotovo prava pot k izboljšanju rodovitnosti tal in kakovosti krme. Za drobnico priporočamo štiri-ali petžične elektroograje, ker so zanimive tako po učinkovitosti kakor tudi cenovno. Izvedba in uporaba elektroograje za drobnico mora biti strokovna. Pri prehrani posebno pozornost namenimo visoko brejim živalim, živalim v laktaciji ter vzreji in pitanju jagnjeti in kozličkov. Za te kategorije živali običajno ni dovolj samo paša ali seno, ampak je potrebno dodajanje močnih krmil. Prehrana je odvisna tudi od tehnologije reje, za katero se bomo odločili. Velika nadloga pri reji drobnice so zajedalske bolezni. Najpogosteje se srečujemo z želod-čno-črevesnimi zajedalci. če zajedalcev ne zatiramo, lahko pride do hude slabokrvnosti in vodenice pri živalih. Zatiranje želodčno-črevesnih zajedalcev priporočamo: - spomladi 7 do 10 dni pred izgonom živali na pašo; - jeseni 7 do 10 dni pred vhlev-Ijanjem živali iz paše; - nujno tudi 10 dni po vsakem močnejšem deževju. V Avstraliji, ki je znana ovče-rejska dežela, odpravljajo živalim zajedalce 1 x mesečno. Skrbimo, da pašne površine niso zamočvirjene, saj tako preprečujemo širjenje metljaja. Zima je primeren čas za vse potencialne rejce drobnice, da razmislijo o svojih možnostih za rejo drobnice, pripravijo hleve in pašnike za nove živali. Najboljše je kupiti mlade plemenske živali iz tropov, kjer vodijo kontrolo porekla in proizvodnje, saj tako dobite dobre plemenske živali, za katere lahko uveljavite republiški regres. Najbolje je, da si mladice rezervirate že sedaj, ko jagnji in jari večina živali. Pri reji drobnice vam želimo veliko veselja in uspehov. Kmetijska svetovalna služba Sevnica: Slavica KRANJEC-MIRT, dipl.kmet.ing. Odslej boljši časi tudi za male živali Brestanica, 26. januarja - V Brestanici so na veterinarski postaji odprli nove prostore. Otvoril jih je vodja enote Tomaž Cigler, nekaj uvodnih besed pa je podal direktor območne veterinarske postaje Novo mesto, Vinko Ri- hter: "Enota v Brestanici je bila najslabše opremljena. Naš osnovni namen je bil, da ponudimo prostore za zdravljenje malih živali in lekarno. Mislim, da bodo novi prostori zadoščali za dobro delo na ravni osnovne- ga zdravstvenega varstva živali. S to investicijo smo omogočili delavcem in stroki osnove za samostojno poslovanje, saj bo postala po končanem lastninjenju tudi ta enota zasebno samostojno podjetje. Obnovo je v celoti financiral zavod, in sicer 2,5 mio SIT." Izvajalcem se je zahvalil za hitro opravljeno delo, delavcem pa zaželel prijetno delo in veliko delovnih uspehov v prenovljenih prostorih, (ksenija) že dobilo nalogo, pripraviti katalog turistične ponudbe. Zavedajo se tudi pomena vključevanja zunanjih strokovnjakov. Cilj projekta CRPOV namreč ni le razvoj, temveč tudi, zadržati, kar že imajo. Ivan Sušin: "Kmetijstvo je pomemben segment razvoja podeželja. Evropska skupnost mu ne obeta nič dobrega, zato moramo najti možnost celotnega ali delnega preživetja od kmetije." Odbor CRPOV namerava do marca izvesti med krajani anketo o predlogih in idejah za delo v prihodnje. Občinstvo je v pogovoru o projektu sodelovalo že tudi s konkretnimi vprašanji, kar kaže, da je zanimanja za razvojne projekte precej. Izpostavili so tudi vprašanje tipskih načrtov za podeželske hiše, ki se jih na občini ne da dobiti, unikatni načrti pa so predragi. Občina bo korak naprej v razvoj podeželja storila tudi na tak način, (nic) PONOVNO ZNIŽANJE OBRESTNIH MER ZA POSOJILA 5 1. februarjem 1996 smo ponovno znižali obrestne mere za posojila za pravne osebe, zasebnike in fizične sebe. IZHODIŠČNE OBRESTNE MERE ZA PRAVNE OSEBE IN ZASEBNIKE: - kratkoročna posojila T + 9,9% - dolgoročna posojila T +11,0% OBRESTNE MERE ZA FIZIČNE OSEBE: - gotovinska posojila z dobo odplačila 6 mesecev T+10,0% 1 leto T+11,0% 2 leti T+12,0% 3 leta T+13,0% Vse podrobnejše informacije za posojila so vam na voljo v vseh enotah naše banke oziroma za malo gospodarstvo na sedežu banke v Vodnikovi 2, Celje, tel. 431-207, ga. Cvetka Bobnič, Sektor naložb. V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. banka celje NAŠ GLAS, 4-1. FEBRUAR 1996 PO NAŠIH KRAJIH Krška pošta ima nova oblačila "Kakovost ostaja ista kot doslej," pravi upravnica, Karmen Sambol, "le zagotavljali jo bomo v sodobno urejenih prostorih nekoliko lažje." Krško, 26. januarja - Prenovljena krška pošta bo svojim strankam omogočila kar nekaj ugodnosti: imela bo več sodobno urejenih telefonskih govorilnic (ena bo namenjena invalidom z vozički), v njih bodo priključki za računalniške modeme in telefakse, okence za stike s tistimi, ki telefonirajo, bo v bližini celic. Novost bo tudi vrsta ti. zunanjih poštnih predalov, ki bodo strankam na voljo 24 ur dnevno, filatelisti pa bodo dobili svoj oddelek. tudi na njihovi strani pregrade, torej za okenci, namenjenimi poslovanju s strankami. Odstranili so stopnico, ki je motila sodobni prevoz pošte na vozičkih, bolje uredili prostor, namenjen vrednostnim pošiljkam (kjer se pred prenovo že kar ni več dalo pregledno razporediti pošte), ogradili blagajne, da bodo blagajniki imeli pri svojem delu mir... "Naša pošta je nastala pred dvajsetimi leti in to se ji je seveda poznalo. S sedanjimi novostmi bo lahko zdržala morda nadaljnjih dvajset let. Odvisno od razvoja stvu nekoliko brani svoje podjetje pred napadi javnosti zaradi trošenja denarja za prenovo. Zaveda se tudi, da se ob konicah ministra Umeka, zato si še ne upajo napovedati, kdaj se bo vse skupaj zgodilo. Potrebno bo usklajevanje, a prenovitvena To je le nekaj najbolj opaznih novosti, ki nam jih je med današnjim razgovorom naštela upravnica krške pošte, Karmen Sambol. Novosti bodo seveda poštne tehnologije in Krškega. Priznati pa morate, daje človeku lahko prijetneje tudi, če stopi v urejen, sodoben lokal", pravi Sambolova. Priznava, da v bi- dneva (zjutraj ter popoldne) gneče pred sprejemnimi okenci, a uslužbenci takrat pač priskočijo na pomoč. Kolektiv zna učinkovito poprijeti (pripomba avtorja) in vsi skupaj si zelo prizadevajo, da bi bilo med strankami nejevolje čim manj. Selitev? Sambolova: "Tako, kot smo se preselili sem v Kulturni dom, se bomo čez noč preselili v na novo urejene prostore. Ob devetnajsti uri bomo tukaj zaključili poslovanje, se čez noč preselili in zjutraj normalno ob sedmih odprli pošto." Na uradno otvoritev pričakujejo direktorja pošte iz Maribora, morda celo dela naj bi vsekakor opravili do srede prihodnjega tedna (to je za bralce Našega glasa do včeraj). Naši sogovornici smo nekoliko oponesli prometno ureditev na parkirišču pred pošto. Njen komentar: "Zavedamo se problema. Žal objekt ni naš in že za dosedanjo spremembo zunanjosti smo morali pridobiti vsa dovoljenja in soglasja. Predlagala pa sem, da bi pred pošto uredili enosmerni krožni promet, da bi torej bil vhod na eni strani parkirišča, izhod pa na drugi. V danih okoliščinah vidim v tem edino rešitev." (Ika) KS Brežice Želja po večji urejenosti nekaterih stavb Krajevna skupnost Brežice, ki ji statut občine tako kot tudi vsem ostalim priznava status pravne osebe, je največja KS v občini tako po številu prebivalcev kot po velikosti. Kot mestna KS je v specifičnem položaju, saj je področje mesta težko razmejiti na krajevno in občinsko. Podobno pa je tudi z različnimi aktivnostmi. "V primestnih KS je v primerjavi z našo mnogo več dela, ki ga opravijo krajani sami. Tu mislim predvsem na ceste in komunalno infrastrukturo. Ves čas smo si na nek način želeli, da bi imela mestna KS tudi izvirni prihodek, s katerim bi lažje opravljali in oddajali dela," meni Tone Zorko, predsednik sveta KS Brežice. Ob sprejemanju statuta občine se je brežiška krajevna skup- Obstoječi vodovod potreben sanacije Podbočje, februarja - Zaradi stalnega pomanjkanja vode v vaseh Dobrava, Šutna in Pristava je bil v času gradnje vodovodnega sistema Podbočje vrtina na Dolu priključena na vodohran Šutna, ki napaja vse tri vasi. Vzrok za hitro prazne-nje vodohrana je okvara na vodovodnem sistemu Šutna. V novograjeni črpalhi jašek v Šutni sta bili vgrajeni dve črpalki z zmogljivostjo po 0,5 l/s in sta lahko obratovali ločeno ali pa obe hkrati. Upravljalci vodovoda so ugotovili, da ena črpalka ne zadostuje popolnoma za potrebe po redni oskrbi, zato je bilo potrebno občasno'vključevati še drugo črpalko. Prav zato so bile občasno motnje pri preskrbi s pitno vodo, ni pa znano, da bi to območje bilo kdaj v času priključka na novo črpališče brez vode. V začetku letošnjega leta je bil oddelek za gospodarsko infrastrukturo krške občine obveščen, da je ena črpalka v okvari, kar je bilo vzrok za ponovne motnje pri oskrbi s pitno vodo. Po petih dneh je upravljalec zamenjal pokvarjeno črpalko z novo, zmogljivosti 1,2 l/s, kar pomeni, da je pri 50-odstotnem obratovanju te črpalke v vodo-hranu ves čas dovolj vode. Prav zaradi okvar na vodovodu Šutna, Dobrava in Pristava upravljalec vodovodnega sistem Podbočje še ne prevzame upravljanja vodovoda omenjenih vasi. Po sedanjem dogovoru upravljalec vodovoda skrbi za črpalke v črpalnem jašku, kjer je vgrajen tudi merilec pretoka. S porabniki vode bo potreben dogovor o sanaciji obstoječega vodovoda, nakar bo možna tudi predaja enotnemu upravljalcu. (Galex) nost povezala še dvema KS, in sicer Zakot-Bukošek in šentle-nart, ki mejita na mesto. Skupni so jim tudi nekateri objekti, med katerimi naj omenimo le pokopališče, cerkev in šolo. V KS Brežice je trenutno veliko zadev, ki jih ureja občina. Vendar krajani z vsemi niso povsem zadovoljni. Nad prometno (ne)urejenostjo so krajani že kar nekajkrat izrazili svoje nezadovoljstvo, kajti pogosti prometni zamaški so jih že ničkolikokrat razjezili. Vseeno pa je potrebno poudariti, da je bilo mesto Brežice v lanski akciji Turistične zveze Slovenije proglašeno za najlepše mesto s prehodnim turizmom. Predsednik sveta KS Tone Zorko: "V naši krajevni skupnosti smo bili na priznanje ponosni, čeprav v sami KS zanj nismo zaslužni. V mestu se nekaj sicer urejuje, predvsem zasebne stavbe, mnogi objekti pa bi vseeno morali imeti nekoliko lepši videz. To predvsem tisti, ki simbolizirajo mesto Brežice, in sicer vodovodni stolp, ki ne služi svojemu namenu, pa mostovi ter stavba sodišča (bivša nemška hiša). V ponos nam zagotovo niso niti stara osnovna šola, stara mestna hiša, stavba bivših družbenopolitičnih organizacij ter narodni dom, ki je v mestnem središču. Želimo si, da bi bilo naše .mesto prijazno mestece z urejenim prometom in stavbami, da bi se obiskovalci in domačini prijetno počutili" V največji KS v občini so bili tudi iniciatorji (še ne začete iz- gradnje) večnamenske športne dvorane pri načrtovani novi srednji šoli, saj bi s tem tudi občina in KS pa tudi ostali pridobili prostor za razne prireditve, srečanja, sejme, zborovanja ipd. Zagotovo bo to tudi velika pridobitev za brežiški šport, saj nekateri pokazatelji kažejo, da je mesto Brežice po obsegu športnih površin na število prebivalcev pa tudi šolarjev na repu v občini, čeprav je videti, da je tega dovolj. V Brežicah je bilo pred časom veliko govora o kabelski televiziji in plinifikaciji. Prva je sedaj že skoraj pozabljena, saj so si mnogi priskrbeli lastne antene, vprašanje plinifikacije pa je še odprto. (Galex) ,AU?Q^ UPRAVA in TISOVIMA: 8. Ulaveev 3. Brežice Tel Ifst. 0608 61-629 I RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows 3.1 x MS Office 95 MS Office NA KRATKO: Novi prostori Zavoda za zaposlovanje Sevnica, januarja - Zavod za zaposlovanje je že dolgo delal v prostorski stiski. Že lani, ko se je Zavarovalnica Triglav preselila v nove prostore, so se začela obnovitvena dela. Poleg tega pa so naredili prizidek tam, kjer je bil stari vhod, in naredili novega. Dela so že skoraj zaključena, čaka pa jih še ena težava. Z novim pravilnikom o evidenci brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve se je povečal tudi obseg dela, tako da se morajo tudi kadrovsko okrepiti, (ksenija) Prforcenhausarji se že pripravljajo Kostanjevica, januarja - Leto je naokoli in spet je prišel čas, da se člani Prforcenhausa s predsednikom na čelu pripravijo na tradicionalno praznovanje, ko bodo imeli spet nekaj dni popolno oblast v svojih rokah. Program bo takšen kot vsako leto, načrtujejo pa nekatere popestritve in novosti, nove like. Tako naj bi vrhovni prezidij Prforcenhausa letos dobil še mestnega sodnika, ki bo seveda imel določene funkcije. Razmišljajo tudi o liku prižigalca luči in o tatovih. Sicer pa želijo stare maske še izpbpolniti in jih bolje obleči. Dobili so ponudbo, da bi se poleg še štirih pustnih skupin predstavili pred Intersparom v BTC-ju v Ljubljani, o čemer še presojajo. Pustni promenadni koncert kostanjeviške godbe bo postal tradicionalen. Tudi letos bodo izšle Pustne novice Prforcenhausa, tokrat v bolj obširni obliki. (Lea) Ljubezenski notes napolnil dvorano Sevnica, 25. januarja - Zveza kulturnih organizacij Sevnica je razveselila Sevničane s komedijo Ljubezenski notes. V briljantni izvedbi igralcev Iztoka Valiča in Polone Vidrih in pod vodstvom Marjana Laha se je pred občinstvom zvrstila plejada komičnih dialogov in zapletov. Občinstvo je bilo navdušeno, kar je dokaz, da v Sevnici takšnih kulturnih dogajanj primanjkuje. Razveseljivo je tudi, da je bila dobra polovica gledalcev mladih, od 15 do 20 let. Po besedah Alberta Felicijana, tajnika ZKO, bi bilo lahko takšnih prireditev več, vendar je kulturna dvorana Sevničanom postala premajhna, tehnično pa za kakšne večje predstave tudi ni primerna, (ksenija) Seraphicum za nove orgle Kostanjevica, 28. januarja - Domači mladinski pevski zbor je v župni cerkvi sv. Jakoba pripravil koncert, na katerem so se predstavili s svojim programom božičnih pesmi, podobnim, kot so ga izvedli decembra v Belgiji na svetovni razstavi jaslic. Pri koncertu v treh delih jim je pomagal zaradi bolezni okrnjeni Dolenjski pihalni kvintet, denarne prispevke pa so namenili v fond za nakup novih orgel, (nic) Karte na mizo! Loka pri Zidanem Mostu, 27. januarja - V bifeju Martina je v soboto potekal že tradicionalni turnir v igranju šnopsa. Zbrali so se strastni kvartopirci iz vseh treh občin Posavja in igrali po sistemu izločanja. Uvrstili so se takole: prvo mesto je zasedel Pavle Drobne iz Sevnice, drugo Ivan Pajk iz Zabukovja, na tretjem mestu pa je pristal Zvone Mesojedec iz Kompolja. Nagrade so bile praktične in lokaciji primerne: vsi trije so prejeli zaboj piva. (ksenija) časopis za Posavje in okolico razpisuje delovno mesto novinarja Kandidat mora imeti visoko ali višješolsko izobrazbo (lahko je še absolvent ali študent ob delu), veselje do novinarskega dela in smisel za oblikovanje pisnih sporočil. Spremljal bo dogajanje v občinah Krško in Sevnica, zato ima lahko stalno bivališče tudi na območju sevniške občine. Poskusno delo traja šest mesecev, nato pa bomo s kandidatom sklenili delovno razmerje. Prijave pošljite v desetih dneh od dneva objave razpisa. Odgovore bomo kandidatom poslali v štirinajstih dneh od poteka razpisnega roka. Pisne prijave pošljite na naslov: Naš glas, uredništvo, CKŽ 23, 68270 Krško. OD TU IN TAM NAŠ GLAS, 4 - 1. FEBRUAR 1896 ŠOLA NI SALA Dragi mladi dopisniki! Končno smo si pri časopisu le privoščili toliko prostora, da lahko vaša besedila, ki nam jih vsem težavam navkljub redno pošiljate, tudi redno objavljamo. Prostora sicer ni vedno toliko, kot bi siga želeli, pa vendarle. Ravno zato vas prosimo, da vaši prispevki ne bi bili daljši od ene strani {iz velikega zvezka). Včasih dobimo sicer prave besedne umetnije, pa jih žal ne moremo objaviti, ker so predolge in jih preprosto nimamo kam dati. Potrudite se, malo skrajšajte, zato pa še kar veselo pošiljajte! Uredništvo Spoštovano uredništvo, dragi bralci časopisa Naš glas 33 učencev 5.r Oš Senovo in 21 učencev 5.r OŠ Krško je pravkar srečno prispelo na, Roglo STOP Tukaj bomo preživeli pet dni v šoli v naravi STOP Sedaj se razvrščamo v sobe in skupine STOP Še se Vam bomo oglasili STOP Vaši dopisniki Rogla, 27.1.1996 Sola slavi Šola petdesetletnico slavi, sonce v naša srca žari. Oh, kako močno veseli smo, saj šola slavi. Kar petdeset svečk na torti smo prižigali mi, z željo eno samo, da bi proslavljali. Na koncu pesem smo zapeli, tebi draga šola, za rojstni dan, vsi, prav vsi, smo se s torto posladkali. Oh, kako presrečni smo bili, saj tvoj praznik smo proslavljali. Katja Umek, 4.r OŠ Krmelj 50-letnica OŠ Krmelj V soboto smo v šoli praznovali 50-letnico. Imeli smo tudi Bar-bkin dan. Tam je sodelovalo kar šestnajst delavnic. Jaz sem delal v kemijski. Tam smo delali različne poskuse. Ko smo končali z delom, smo vse izdelke lepo razstavili. Potem smo si vse izdelke ogledali. Nato je na oder prišla še modna revija ter plesalci, ki so zaplesali nekaj plesov. Potlej pa smo sedli za mize in pojedli torto, ki so jo pripravile naše učiteljice, učenci in mamice - nekdanje učenke naše šole.. Dejan Kordiš, 4.r. OŠ Krmelj Šoli za 50 let Ko stari starši še majhni so bili, v šolo tudi radi so zahajali. Ampak v našem kraju šole ni bilo. Zato v druge kraje hodili so. A želja krajanov je bila, da tu v kraju šola bi bila. Ta želja se jim je uresničila, velika stavba na koncu Krmelja v ta namen se je uporabila. Zdaj pa draga šola, že priletna si postala, dosti učenosti s/ nam dala in izkušenj si nabrala. Zatorej vse najboljše ti želim, veliko sreče, zdravja in zidane volje, da bi še dolgo med nami bivala, nas učila in učeno govorila. David Gambeta, 4.r. OŠ Krmelj Peti zimski festival na Bizeljskem Bizeljsko, 26. januarja - Po dobrih dveh mesecih so se v telovadnici OŠ Bizeljsko spet zbrali številni obiskovalci. Na pevskem festivalu je nastopilo 18 solistvov, slišali so tudi lanskoletno pesem zmagovalko, večer pa so popestrili še kvartet Šušterji in ansambel Her-vol, ki je predstavil svojo novo kaseto. Strokovna komisija (Borut Pečenko - Radio Posavje, Zofija Urek - pevka, Ivan Zagmajster - predstavnik staršev, Mihaela Balon - predstavnica šole) je največje število točk dodelila v kategoriji mlajših pevcev Katji Mihelin, ki se je predstavila s pesmico Moje pravljice, med starejšimi solisti pa je najbolje zapela Natalija Črnelič (pesmisa Prisluhni mi). Občinstvo je s svojim nastopom najbolj navdušil Primož Decceco (Ti boš pa moja ostala). Med predstavniki predmetne stopnje so največ glasov dodelili prav tako Nataliji Črnelič, ki je slavila dvojni uspeh. Zmagovalki sta iz rok ravnateljice Vide Najger za nagrado prejeli kristalne plakete, ostali pevci pa kristalne izdelke. (Bojana Balon) Rogla gosti krške in senovške šolarje Senovo, 27. januarja - šola v naravi je že nekaj let sestavni del pedagoških programov, namenjena petošolcem, da obiščejo eno od smučarskih središč in se naučijo smučanja. Morda je tudi to vzrok, da imamo Slovenci tako dobre smučarje. Poleg plavanja naj bi znal vsak Slovenec tudi smučati. Zato so odšli na pot učenci petih razredov OŠ Senovo (33) in enega petega razreda OŠ Krško (21). Avtobus jih je odpeljal na Roglo, kjer so zamenjali vrstnike iz OŠ Krško, ki so se z istim avtobusom vrnili dpmov. V popoldanskih urah so sporočili, da so srečno prišli na Roglo in že uživajo zimske radosti. Pozdravljajo svoje najbližje, pri-jetelje in bralce Našega glasa. Obljubljajo, da se po koncu šole v naravi oglasijo s pisnim prispevkom v katerem bodo predstavili svoje doživljaje. (Toni) Prireditve ob kulturnem prazniku Krško, februarja - Občina Krško, Zveza kulturnih organizacij Krško in Krajevna Skupnost Krško prirejajo v četrtek, 8. februarja, ob 18. uri v domu XIV. divizije na Senovem osrednjo občinsko prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Program bodo izvedli člani Kulturnega društva Svoboda Senovo, ki letos slavi 50-letnico delovanja. Na prireditvi bodo podeljene Prešernove plakete, slavnostni govornik pa bo Janko Avsenak, predsednik ZKO Krško. Kot zaključno prireditev ob 50-letnici DKD Svoboda Brestanica se bodo v soboto, 10. februarja, ob 19. uri v brestaniškem domu Svobode predstavili člani domačega kulturnega društva. Prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika bodo potekale tudi v ostalih krajih po občini, in sicer: v sredo, 7. februarja, v Kostanjevici; v petek, 9. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu Krško (abonmajska predstava Trije "obrtniki" v spalnici); v soboto, 24. februarja, na Raki in v Koprivnici (večer skečev). Na vseh proslavah bodo podeljene Prešernove plakete. (Gatex) Ali je iz Krmelja odpeljal zadnji vlak? Krmelj, 15. januarja - Natanko pred tridesetimi leti je iz Krmelja odpeljal zadnji potniški vlak. ŽTP Ljubljana je izdelalo analizo, v kateri je opravičevalo predlog ukinitve železniške proge. Na ta predlog je takratno kmetijsko podjetje Metalna Maribor odgovorilo s protestom, saj je kot mlado podjetje potrebovalo stalen stik s trgom. Rezultat teh pogovorov je bila pogodba, s katero je Metalna Krmelj prevzela progo kot industrijski tir in stroške vzdrževanja, ŽTP pa redno vzdrževanje proge. Pred tremi leti se je krmeljska Metalna znašla v stečajnem postopku, slaba polovica delavcev pa je našla zaposlitev v novona-stalem podjetju INKOS, ki je postal uporabnik industrijskega tira. Inšpekcijska služba za promet in zveze je pri pregledu ugotovila, da je progo treba sanirati, potrebno bi bilo zamenjati 1.500 pragov, ali zapreti. Podjetje INKOS je prevzelo nujna vzdrževalna dela, obenem pa dalo vlogo na občinski svet za podaljšanje odprtosti proge do konca leta '95. Občinski svet je ugotovil, da sredstev za sanacijo proge ni, na naslednji seji, na kateri je bil tudi predstavnik Slovenskih železnic, pa sprejel sklep, da reševanje proge počaka, dokler ne bo izpeljan denacionali-zacijski postopek v zvezi z Metalno. "Kljub temu sem 15. januarja prejel telefonsko obvestilo, da bo ob 12.00 proga zaprta. Pomagalo ni niti prepričevanje, da imamo v Mariboru naložen vagon, ki je že na poti," pravi Rudi Rec, direktor INKOS- a, ki doslej ni prejel nobenega uradnega obvestila o zaprtju proge. Koga bo toraj kronika uvrstila med pogrebnike krmeljske železnice? (Jakob) Brežice, februarja - Zveza kulturnih organizacij Brežice pripravlja ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku vrsto prireditev. Osrednja s podelitvijo priznanj Zveze kulturnih organizacij Brežice za teto 1995 in koncertom Slovenskega okteta bo v danes, 1. februarja, ob 17.30 v dvorani Prosvetnega doma v Brežicah. V galeriji Posavskega muzeja Brežice bo na ogled območna razstava posavskih likovnikov, otvoritev bo torek, 6. februarja, ob 18. uri. Pri Slovenskem prosvetnem društvu "Slovenski dom" v Zagrebu bo v sredo, 7. februarja, gostovala Zvaza kulturnih organizacije Brežice. Ob 19. uri bo otvoritev fotografske razstave člana Likovnega društva Brežice ing. Hrvoja Oršani-ča. Kulturno društvo Franca Bogoviča iz Do bo ve bo v soboto, 3. februarja, pripravilo koncert v dobovski osnovni šoli, kjer se bo predstavil mešani pevski zbor ter rogisti kulturnega društva. (Galex) Letni zbor Turistično-hortikulturnega društva Zdole Nič ne bo prišlo samo od sebe Zdole, januarja - V tamkajšnjem domu Bena Zupančiča bodo imeli 3. februarja letni občni zbor Turistično- horti-kulturnega društva. Ob točkah, ki so za tak zbor običajne (volitve vodstva, poročila, programi), je na koncu vabila zapisano, naj bi se sestanka udeležili tudi preostali krajani, nečlani društva. V smernicah za bodoče delo je namreč predsednik Darko To- polovšek zapisal, da mora društvo pritegniti čim več novih članov in sodelavcev. Poslano gradivo izhaja iz tega, da nič ne bo prišlo samo od sebe, da se bodo krajani Zdol za napredek svojega kraja morali lastnoročno in lastnoumevno potruditi. Sicer pa osnovni moto društva še vedno ostajajo naloge, kot so promocija kraja, priprava turističnega mini vodnika po Zdo-lah, in vmesni cilj: Zdole kot turistična vas. (Ika) Turistična ekskurzija po Posavju Krško, 23. januarja - Poročali smo že, da je Turistična agencija Karantanija skupaj z Republiškim zavodom za zaposlovanje, OE Sevnica v lanskem decembru organizirala tečaj za turistične vodiče, ki se ga udeležujejo slušatelji iz vseh treh posavskih občin. Ob teoretičnem delu tečaj zajema tudi poldnevne in celodnevne ekskurzije po okolici ter dvodnevno ekskurzijo pO" Sloveniji", Istri in Benečiji. Pred dnevi so se bodoči turistični vodniki, čeprav v nekoliko slabem vremenu, odpravili na enodnevno ekskurzijo po Posavju, kjer so se poskusili tudi v samostojnem vodenju. To jim je dobro uspelo. (Galex) Loka pri Zidanem Mostu, ja-nurja - Krajevna skupnost Loka pri Zidanem Mostu je znana po številnih kulturnih in zabavnih prireditvah. Vendar so, kot je povedala ravnateljica šole, vsa dogajanja povezana s šolo. Vse leto imajo zanimive razstave, kot sta gobarska in jesenska, ki jih pripravijo skupaj s starši. V lanskem letu so se šolarji še pose- V Loki se vse vrti okoli šole bej razveselili presenečenja, ko so starši s pomočjo šole na skrivaj pripravili igrico Rdeča kapica. Veselju otrok ni bilo konca ne kraja. Za novo leto pa jih je presenetil tudi dedek Mraz, ki je s pomočjo loških zasebnih podjetnikov obdaril prav vse otro- ke. V šoli gostuje tudi pevski zbor Primoža Trubarja. Ta je že priznan spremljevalec vseh okoliških in domačih kulturnih srečanj, vodi pa ga mlada učiteljica glasbene vzgoje Taja Baloh iz Radeč. V šoli so nam zaupali, da že potekajo prve priprave na dan odprtih vrat, s katerim bodo zaokrožili praznovanje kulturnega dne, osmega februarja. Pripravljajo pa se tudi na karneval, ki bo razveselil varovance Doma upokojencev, saj ti komaj čakajo, da tudi do njih pride malo veselja, (ksenija) Tradicionalna revija posavskih oktetov Artiče, 26. januarja - V dobro popolnjeni dvorani artiške osnovne šole se je predstavilo sedem oktetov, ki delujejo na področju posavske regije. Že tradicionalna revija je tudi tokrat predstavila široko paleto izvedb ter obiskovalce prepričala, da tudi to zvrst kulturnega delovanja v Posavju skrbno negujemo. Nastopile so naslednje skupine: Vokalna skupina Solzice (Glasbena šola Brežice), Oktret Kranjci (Krška vas), Vokalna skupina Corona (Boštanj), Oktet Orlica (Pišece), Dekliška skupina KUD Oton Zupančič (Artiče), Ženski oktet (Brestanica) in Oktet Jurij Dalmatin (Sevnica). Vsaka izmed njih se je predstavila s tremi interpretacijami, ki si jih je sama izbrala. Po aplavzu občinstva sodeč, sta najbolj navdušila Ženski oktet iz Brestanice (še posebej z nenavadno skladbo Tiče), ki ga vodi Stanka Ma-cur, in Oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice pod vodstvom Emila Lenarčiča. Slednji se je uveljavil tudi širše, saj smo ga že večkrat lahko videli na slovenski televiziji fo in slišali po radiu. Na koncu prireditve je predsednik Posavskega zborskega združenja Jože Novak vsem zborovodjem podelil posebna priznanja v zahvalo za sodelovanje, Artičani pa so se še enkrat izkazali kot izjemni gostitelji, ki znajo ceniti in spoštovati kulturna dogajanja. (Nena) d.o.o. inženiring UGODNA PRODAJA GOSPODARSKEGA DELA DOMAČIJE DEBEVC V KRAJEVNEM SREDIŠČU VELIKI TRN (SV. DUH), IN SICER: PAŠNIK V IZMERI STAVBIŠČE V IZMERI DVORIŠČE V IZMERI DVA GOSPODARSKA OBJEKTA S 4.823 M2 218 M2 349 M2 KAMNITIMI ZIDOVI V PRIZEMLJU DIMENZIJE (8 X 6,5 (P) IN 12 X 8 (P + 1» MOŽNOST NADOMESTNE GRADNJE. INFORMACIJE V ZVEZI S PRODAJO DOBITE NA NASLOVU IR INŽENIRING KRŠKO D.O.O., CKŽ 53, ALI PO TELEFONU 0608/21-944. POSREDNIŠKO PRODAMO TRAVNIK IN DVE NJIVI NA OBMOČJU K.O. OREHOVEC PRI KOSTANJEVICI NA KRKI. CENA, NAČIN IN ROK PLAČILA PO DOGOVORU. INFORMACIJE NA TELEFON 0608/21 -944. NAŠ GLAS, 4-1. FEBRUAR 1986 KOŠARKA KK Interier : KK Kovinotehna Sav. Športna dvorana LesKovec, gledalcev 800, sodnika Rems in Sab-Ijič (oba Ljubljana). Po pričakovanjuje bila to kvalitetna, predvsem pa borbena predstava. V začetku tekme domačini niso ujeli koraka z gosti, a samo do 8. minute, ko je bil rezultat v prid Polzelanom. Potem so Krčani z dobrimi napadi in štirimi trojkami Nakiča "pobegnili" Polzelanom in v 14. minuti vodili za 9 točk (37:28). Do 19. minute so gostje sicer prednost domačinov zmanjšali na samo točko razlike, vendar so košarkaši Interierja do konca prvega polčasa prednost povečali na 8 točk. McDonald je v zadnji sekundi prvega dela s približno devetih metrov zadel trojko, kar je gledalcem še dodatno dvignilo temperaturo. Prednost domačih se je v drugem delu še večala in v 34. minuti je bil rezultat že 87:68, kar je bila tudi največja prednost na tekmi. KK Interier: Zaturovski 2, Kraljevič 20, Murovec 7, McDonald 20, Nakič 41, Ademi 6, Kukič, Vukič 5. Mario Kraljevič, borec pod koši, ki je v tekmi s Polzelani dosegel tudi 20 točk. A-l SKL Olimpija 22 17 5 1872:1591 39 Interier 22 16 6 1852:1717 38 Rogaška Donat Mg 22 14 8 1817:1802 36 Kovinotehna Sav. 22 13 9 1886:1808 35 Idrija 22 12 10 1707:1647 34 Satex 22 12 10 1892:1846 34 Bavaria Wolltex 22 12 10 1907:1934 34 Litostroj 22 11 11 1699:1695 33 Republika 22 8 14 1757:1784 29 Iskra Litus 22 6 16 1503:1672 28 Helios 22 6 16 1642:1766 28 Triglav 22 5 17 1634:1906 27 ROKOMET RK AFP Dobova : RK Rudis Rudar 26 : 25 (14:10) Športna dvorana Dobova, gledalcev 500, sodnika Hroščak in Bolčina (oba Ajdovščina). Začetek tekme je pripadel domačinom, ki so že na začetku povedli s 4:0 in to razliko držali do konca prvega dela. Tudi začetek drugega polčasa je povsem pripadel domačim, saj so prednost povečali na 16:10, malo kasneje pa na 19:12. Ko so že vsi v dvorani pričakovali visoko zmago domačih, pa je prišlo do preobrata, na kar sta vplivala tudi sodnika, ki sta bila najslabša na igrišču. Domači so povsem popustili in dovolili gostom, da so se jim približali na vsega zadetek prednosti. Da pa so Dobovčani osvojili obe točki, pa se lahko ponovno zahvalijo odličnemu vratarju Deniču, ki je ubranil 18 strelov, in tokrat za igro zelo razpoloženemu Glaserju. RK AFP Dobova: Džapo 2, Begovič 2, Mijačinovič 7, Ocvirk 2, Glaser 4, Medved 2, Stojakovič 7, Voglar, Žibert, Leveč, Kostevc, Denič. (J.A.) RK Krško : RK Primorske novice 32 : 23 (15:10) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 250, sodnika Čeak in Babic. V igri, za katero je bilo značilno precej napak na obeh straneh, so bili bolj iznajdljivi Krčani. še posebej v drugem polčasu, ko so premagovali gostujočega vratarja tudi takrat, ko so igrali s tremi igralci manj. V teh trenutkih sta se še posebej odlikovala Iskra in Sirčo, ki sta bila poleg domačega vratarja Bašiča, najboljša igralca tekme. Pri gostih je z borbenostjo, asistencami in točnimi streli na gol izstopal Likavec. RK Krško: Imperl, Iskra 12, Kekič 2, Bogovič 3, Urbanč D. 1, Kukavica, Bašič, Sirčo 7, Deržič 1, Mašič 2, Cvijič 4, Božič. (J.A.) 1. SRL Pivovarna Laško 13 12 1 0 387:283 25 AFP Dobova 14 9 1 4 332:315 19 AMC Slovan 14 7 2 5 342:310 16 Gorenje 12 6 3 3 277:254 15 Kodeljevo 14 6 3 5 323:317 15 Pri. novice Pro mak 14 6 2 6 310:348 14 Krško 13 5 3 5 310:302 13 Akripol 14 5 0 9 305:319 10 Prevent 14 5 0 9 329:348 10 Rudis Rudar 14 4 2 8 320:375 10 Inženiring Šarbek 14 4 1 9 322:354 9 Fructal 14 3 2 9 307:339 8 STRELJANJE Grabnarjeva zgrešila normo za EP Slovenski strelci so se udeležili tridnevnega tekmovanja v Muenchnu, kjer so lahko izpolnili norme za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo marca v Budimpešti. Tekmovanja sta se udeležila tudi strelca leskovške Kanje Tina Grabnar in Gorazd Zorič. Oba sta nastopila solidno, vendar pa norme nista uspela izpolniti. Tini je norma ušla le za en krog, saj je dosegla 382, 384 in 383 krogov, norma pa je 385 krogov. Gorazd pa je za normo zaostal 8 krogov, saj je dosegel 572, 567 in 568 krogov. (J.A.) Drugo mesto Kanji, tretje Fridlu Na tretji tekmi državne lige za mlajše mladince so mladi strelci leskovške Kanje po dveh zmagah na prvih dveh tekmah tokrat zasedli drugo mesto. Med posamezniki je Peter Fridl (SD Kruno) osvojil tretje, Boštjan Mlakar (SD Kanja) pa četrto mesto med mladinci. Prav tako pa se je na četro mesto uvrstila tudi mladinka Špela Arh. Rezultati - mladinci: 3. Fridl (Kruno) 374, 4. Mlakar 373, 6. Vrščaj 372, 13. Arh B. 360 (vsi Kanja); mladinke: 4. Arh Š. (Kanja) 371. (J.A.). ŠPORT ATLETIKA Otvoritveni atletski miting Celje, 19. januarja - Na stadionu Kladivarja je potekal dvoranski miting, ki so se ga udeležili tudi brežiški atleti. Odlično so nastopili tako pionirji in pionirke kot članice in starejše mladinke. Med pionirkami je Anja Cepin osvojila prvi mesti v teku na 60 m z ovirami in v skoku v daljavo. Darja Molan je v teku na 60 m z ovirami pristala na 6. mestu, Suzana Veličevič pa je s zasedla 3. mesto v skoku v daljavo. Odlično sta se izkazala tudi brežiška pionirja, in sicer llija Trajkovski, ki je v teku na 60 m z ovirami zasedel 2. mesto, Luka Planine pa je pristal tik za njim in osvojil 3. mesto. Vladka Lopatic je zasedla 2. mesto v teku na 60 m z ovirami in 3. mesto v skoku v daljavo med članicami. Tudi starejši mladinki Barbara Grame in Sandra Planine sta posegli med najboljše v svoji kategoriji. Barbara je osvojila 3. mesto v skoku v daljavo in 4. mesto v teku na 60 m z ovirami, takoj za njo pa se je uvrstila Sandra, ki je v skoku v daljavo zasedla 4. in v teku na 60 m z ovirami 5. mesto. (Galex) Obetavni in zelo dobri brežiški pionirji! Ljubljana, 27. januarja - Rezultati atletskega mitinga dajejo veliko optimizma brežiškim atletom pred začetkom "prave" atletske sezone, saj so brežiški pionirji dokazali dobro pripravljenost, da se v brežiški atletiki dobra dela. Med pionirkami je Anja Cepin v teku na 60 m z ovirami zasedla 2. mesto, med pionirji pa je zmago v isti disciplini slavil llija Trajkovski. Odlično se je odrezal tudi pionir Luka Planine, ki je v skoku v višino pristal na 2. mestu. Med starejšimi mladinkami sta nastopila Barbara Grame in Sandra Planine. Gramčeva je osvojila 3. mesto v teku na 60 m z ovirami, 4. mesto v metu krogle in 8. mesto v skoku v daljavo. Planinčeva pa je zasedla 2. mesto v metu krogle in 3. mesto v skoku v daljavo. Članica Vladka Lopatic je osvojila 2. in 3. mesto v metu krogle oz. skoku v daljavo. Povejmo še, da se bodo tri najboljše brežiške mnogobojke 2. februarja v udeležile dvoranskega peteroboja v Budimpešti, kjer bodo poskušale doseči nove državne rekorde. (Galex) Danilo Siter predsednik NK Krško Krško, 26. januarja - Petkova skupščina NK Krško bo zagotovo ostala z zlatimi črkami zapisana v bogato zgodovino Krškega nogometa. Nov, svež veter je zapihal v najstarejšem športnem kolektivu v občini. Ne smemo namreč pozabiti, da je NK Krško eden od stebrov krškega športa ter da po tradiciji, številčnosti in priljubljenosti med mladimi zaseda častno mesto v domačem športnem okolju. Na skupščini je bilo razrešeno dosedanje vodstvo kluba z Vinkom Pircem na čelu. Izvoljen je bil nov upravni odbor v skladu z novim klubskim pravilnikom, ki je prilagojen novi zakonodaji. Za predsednika upravnega odbora in istočasno tudi predsednika skupščine je bil soglasno izvoljen krški župan Danilo Siter, za podpredsednika pa Branko Petan. Novi člani upravnega odbora so: Ivan Fekonja, Jože Stopar in Slavko Kranjc. Marjan Serne, Franc Harapin in Tone Murn pa so bili imenovani za člane častnega razsodišča ali disciplinske komisije. Krški nogometni klub ni samo najstarejši Športni kolektiv v občini, ampak Je zagotvo tudi najštevilčnejši klub v občini. Trenutno je registriranih 139 nogometašev, ki so stari od 9 let do 36 let, prihajajo pa iz Krškega in Senovega. Novoizvoljeni predsednik |e povdaril, da bo težišče dela v letošniem letu predvsem zagotavljanje finančnih in materialnih ter tehničnih pogojev, potrebnih za realizacijo tekmovalnih načrtov. Novo klubsko upravo tako čaka veliko dela tako na področju urejanja športnega kompleksa na in okrog stadiona kot pri pripravah za obeležitev 75. obletnice delovanja nogometa v Krškem. Zakaj ste se odločili prevzeti vlogo prvega človeka v NK Krško? Danilo Siter: "Moja odločitev temelji na dejstvu, da je NK Krško v tem trenutku najstarejši športni klub v Krškem, saj bo leta 1997 praznoval 75. obletnico svojega delovanja. Že zaradi častitljive obletnice, predvsem pa zelo množične udeležbe naših domačih otrok in mladincev menim, da bi bil že skrajni čas, da se nogometnemu klubu omogočijo normalni pogoji za delovanje, da se uredi igrišče, pomožno igrišče in vsi potrebni spremljajoči prostori. Seveda bodo ti napori usmerjeni na celovito ureditev razmer na lokaciji stadion. Brez dvoma bo nujno potrebno sklicati vse koristnike teh športnih površin in se dogovoriti glede vsebine in dinamike dela." Povejmo še, da se je skupščine NK Krško udeležilo preko 60 članov, za isto mizo pa sta sedela tudi najmlajši in najstarejši član kluba, in sicer 9—letni Drago Cvirn in najstarejši še živeči član Marjan Serne. Na skupščini so podelili tudi klubska priznanja najboljšim nogometašem v lanskem letu. Priznanje so prejeli: Drago Cvirn, Amer Nadarevič, Dejan Rušin, Mirsad Mujakič, Franc Zorko, Uroš Šetinc, Rok Zorko, Aleš Gabrič, Simon Pire in Tone Murn. (Pilip) Priznanje nogometnemu klubu Izvršni odbor MNZ Celje je na decembrski seji na podlagi 14. člena statuta MNZ dodelil NK Krško priznanje MNZ Celje ta uspešno m kvalitetno delo z vsemi selekcijami. Priznanje je Krčanom vročil Anton Kelenc, predsednik tekmovalne komisije MNZ Celje. (Pilip) Srečanje župana s športniki Siter: Krški športniki so predobri Krško, 26. januarja - Župan občine Krško je v hotelu Sremič pripravil sprejem za športnike iz občine, ki so v lanskem letu dosegli vidnejše rezultate. Sprejema so se udeležili krški rokometaši, košarkaši Interierja, šahisti ŠK Triglav Krško, strelci leskovške Kanje, plavalci PK Vitacel-Celulozar, brestaniški karateisti in kolesarji KD Savaprojekt. Župan Siter je v uvodnem govoru povdaril pomembno vlogo športnikov pri promociji kraja in občine, iz katere prihajajo. "Zato si zaslužite drugačne priznanje kot je le srečanju vsako leto. Vendar pa če gledam skozi občinski proračun, pa lahko rečem, da ste predobri, čudoviti. Žal občina Krško ne more v popolnosti podpreti vaših smelih ciljev in doseženih rezultatov v nekem primernem merilu," je krške športnike nagovoril župan Siter. Prisotni šprtniki in športni funkcionarji so na županu naslovili tudi nekatera še odprta vprašanje. Predsednika ŠZ Krško je zanimalo, kako je z izgradnjo športne dvorane pri bodočem srednješolskem centru, Tone Bizjak pa je opozoril, da krška občina nima izdelane strategije na področju izgradnje športnih objektov. Beseda je tekla tudi o sredstvih z naslova rente NEK. ki naj bi po mnenju športnikov zagotavljala boljše (predvsem finančne) pogoje za nemoteno delo. (Galex) KOLESARSTVO KD Savaprojekt Dvodnevni trening na otoku Krku Malinska, januarja - Minuli vikend so se kolesarji KD Savaprojekt iz Krškega mudili na dvodnevnem treningu na otoku Krku, kjer so v sončnem vremenu ob razmeroma visoki temperaturi za ta letni čas prevozili okoli 175 km. Trening v sosednji Hrvaški sta krškim kolesarjem omogočili podjetji Savaprojekt Krško in Logis d.o.o. Senovo, še posebej pa krški župan Danilo Siter, ki je poskrbel za prijetno počutje in bivanje v apartmajih penziona Pave Barbiša v Malinski. (Galex) ŠAHOVSKI KOTIČEK ŠK Triglav Krško še močnejši Krško, 27. januarja - V prostorih krškega hotela Sremič je v soboto potekal podpis sponzorske pogodbe med generalnim sponzorjem ŠK Triglav Krško Zavarovalnico Triglav, OE Krško, ki jo vodi direktor Zoran Šoln, in najboljšim slovenskim šahistom, velemojstrom Draženom Sermekom. Odmevna okrepitev bo le še dodatna vzpodbuda za ostale šahiste, ki trenutno nastopajo v prvi slovenski super ligi. V klubu so prepričani, da so se sposobni enakovredno kosati z najboljšimi slovenskimi klubi. Okrepitev z velemojstrom Sermekom pa je za krške šahiste najlepše darilo ob visokem jubileju. Krški šahovski klub namreč letos praznuje 50. obletnico delovanja. (Galex) Četrto mesto za krške dečke Velenje, 27, januarja - V organizaciji MNZ Celje, komisije za mladinski nogomet, je v velenjski Rdeči dvorani potekal veliki mednarodni malonogo-metni turnir osmih najboljših ekip celjske regije v kategoriji starejših dečkov (rojeni 1. avgusta 1981 in mlajši). Nastopile so naslednje ekipe: Dravinja, Era Šmartno, Šentjur, Usnjar, Publikum, Rudar, Krško in druga ekipa velenjskega Rudarja, ki je nastopila namesto ekipe Steklarja. Krški dečki na čelu s trenerjem Ratislavom Matičem so v skupni razvrstitvi osvojili četrto mesto, čeprav so v svoji kvalifikacijski skupini zasedli odlično 2. mesto. Krčani so klonili proti prvi ekipi Rudarja (1:3), igrali neodločeno s vrstniki celjskega Publikuma (1:1) in visoko premgali drugo ekipo Rudarja (5:1). Žal pa so v tekmi za tretjo mesto krški dečki izgubili srečanje z ekipo Era Šmartno, in sicer z rezultatom 1:5. Prvo mesto na turnirju je pripadlo-^ ekipi Dravinje iz Slovenskih Konjic. Ekipo Krškega, ki je bila močno pomlajena, so zastopali: Šetinc, Sintič, Rusič, Hrženjak, Koretič, Urbanč, Lenič, Pilipovič in Nadarevič. (Pilip) Otvoritev nogometne sezone Krško, Senovo - V NK Krško so poskrbeti za žeto atraktivno otvoritev nove nogometne sezone. Že to nedeljo, 4. febrauarja^se bosta ob 14. uri na stadionu Matije Gubca v Krškem pomerili ekipi celjskega prvoligaša Publikama in NK Zagreb, člana prve hrvaške lige. še isti dan pa bo ob 8. uri v senovški športni dvorani potekat prvi turnir MNZ Celje za dečke rojene 1. avgusta 1983 in mlajše. Ljubitelji nogometa vabljeni! V krški ekipi ob velemojstru Sermeku nastopajo še velemojster Goran Dizdar, mednarodni mojster Zvonimir Me-štrovič, Toni Kos, Igor Šitnik ter članice in domači mladinci in mladinka. Pred časom pa je klub okrepil še novomeščan Marjan Kastelic. Na sliki Sermek v družbi Meštroviča. Uspešni krški mladi šahisti Na regijskem prvenstvu za mlade šahiste, ki se ga je udeležilo 69 učencev iz sevniške, krške in brežiške občine, so večino prvih mest osvojili krški šahisti. Dečki do 8 let: Bučar (Kostanjevica); deklice do 10 let: Ahmatovič (Krško); dečki do 10 let: Stajnar (Krško); deklice do 12 let: Žnideršič (Krško); dečki do 12 let: Župevc (Krško); dekleta do 14 let: Radej (Sevnica); fantje do 14. let: Movak (Krško); dekleta do 16. let: Grilc (Sevnica); fantje do 16. let: Vilic (Krško). (J.A.) Im II IrlNa zrn s Tal j ¦ ¦ rm iIiNii|#i#il>f>lillMByMJiiit>.......iiiiliiiliiliiiiil .,,, NAS GLAS, 4-1. PE8. PLAVANJE NAMIZNI TENIS 3. kolo predtekmovanja PZS Trbovlje, 20. januarja - V zimskem kopališču je trboveljski plavalni klub Rudar organiziral 3. kolo predtekmovanja Plavalne zveze Slovenije za mlajše dečke in deklice ter dečke in deklice, ki so se ga udeležili tbdi krški plavalci. Plavalci PK Vitacel - Celulozar so zasedli naslednja vidnejša mesta - 50 m hrbtno M: 5. Peter Berič, 7. Matic Žafran, 8. Boštjan Šoba; 50 m hrbtno Ž: 1. Nika Jevnik, 3. Barbara Bučar, 4. Manja Bučar; 100 m kravi M: 3. Damir Molan, 5. Jernej Žafran, 9. Blaž Zadravec; 100 m kravi Ž: 4. Simona Kozole, 6. Kristina Herakovič, 10. Mojca Hojski; 100 m delfin M: 10. Tomi Vargec; 200 m prsno M; 4. Blaž Zadravec, 7. Rok Kerin; 200 m prsno Ž: 4. Simona Kozole, 6. Nina Leskovar; 200 m kravi M: 3. Darko Zakšek, 5. Jaro Kovačič; 200 m kravi Ž; 2. Nika Jevnik; 200 m delfin M: 4. Aleš Kelhar, 5. Franci Pavlic; štafeta 4 x 50 m prsno M: 2. v sestavi Jevnik, Pavlic, Kerin in Kovačič; štafeta 4 x 200 m kravi M: 3. v sestavi Jevnik, Pavlic, Kerin in Kovačič. (Galex) Pribošičeva najboljša na mednarodnem mitingu Bad Reichenhall, januarja - PK Vitacel - Celulozar se je udeležil 18. mednarodnega mitinga v Nemčiji, na katerem *e nastopilo kar 51 klubov iz osmih evropskih držav. Od krških tekmovalaev se je najbolje izkazala Nika Pribošič, ki je osvojila dve tretji mesti, in* sicer v disciplini 100 m delfin in 200 m mešano. Vendar velja pohvaliti vse plavalce, ki so zelo dobro odplavali glede na trenutno obdobje. Upati je, da bodo dobro trenirali še naprej, kajti že februarja jih čakajo državna prvenstva. Rezultati moški - 400 m prosto I. 83: 9. Kerin, 12. Pavlic; 400 m prosto I.80: 9. Herakovič, 10. Bizjak; 400 m prosto absolutno; 6. Povhe; 100 m delfin |. 83: Marušič; 100 m delfin absolutno: 11. Povhe; 100 m hrbtno I. 83: 8. Kerin; 100 m hrbtno I. 81: 5. Molan, 16. Zakšek; 100 m prosto I. 83: 11. Kerin, 23. Pavlic; 100 m prosto I. 81: 12. Molan, 35. Zakšek; 100 m prosto I. 80: 13. Bizjak, 14. Herakovič, 16. Baje; 100 m prosto absolutno: 11. Povhe; 100 m prsno I. 83: 3. Marušič, 5. Baje; 200 m mešano I. 83: 6. Kerin, 18. Marušič; 200 m mešano 1.81:11. Zakšek; 200 m mešano absolutno: 8. Povhe. Rezultati ženske - 400 m prosto I. 82: 5. Pribošič; 100 m delfin I. 82: 12. Soldat, 14. Klemenčič; 100 m prosto I. 85: 9. Soldat; 100 m prosto I. 82: 6. Pribošič; 100 m prosto I. 80: 12. Čargo; 200 m mešano I. 82: 3. Pribošič. Odlično se je v absolutni konkurenci odrezal tudi Gregor Povhe, ki je še v lanski sezoni nastopil med mladinci. Njegovi nastopi v članski konkurenci so zagotovo dobra vzpodbuda, saj v omenjeni konkurenci nastopajo tudi nosilci medalj z največjih tekmovanj. (Galex) BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 22. do 29. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Levak iz Bukoška - Matejo, Marjeta Peteline iz Sel -Patricijo, Helena Hoster iz Krškega - Tamaro, Metka Umek * Zdol - Primoža in Martina Kozole s Senovega - Amadejo! Čestitamo! i Občinsko rekreativno prvenstvo v namiznem tenisu Brežice, februarja - Športna zveza Brežice organizira v soboto, 3. februarja, v telovadnici OŠ Brežice občinsko rekreativno prvenstvo v namiznem tenisu s pričetkom ob 8.30 uri. Tekmovanja se lahko udeležijo ekipe in posamezniki osnovnih športnih organizacij brežiške občine ter ekipe podjetij in drugih organizacij s sedežem v občini Brežice. Prvenstva pa se ne smejo udeležiti registrirani igralci namiznega tenisa, ki igrajo v rednem tekmovalnem sistemu, ter mlajši od 16 let. Tekmovanje bo potekalo ekipno in posamično. Prijavite se lahko na mestu tekmovanja od 8.30 do 8.45, nato pa bo žrebanje in pričetek tekmovanja. Prijavnina znaša za posameznike 500 in za ekipe 1.000 tolarjev. Tri prvouvrščene ekipe in posamezniki bodo prejeli nagrade. (Galex) Intervju Najboljša športnika na šoli Senovo: vlomili v tri trgovine Tehnika in cigarete na udaru Pri novinarskem krožku smo se odločili, da bomo povprašali najboljša športnika na naši šoli, zakaj se ukvarjata s športom in kakšne rezultate sta že dosegla. Najprej smo se pogovorili s Petro Radišek, ki nam je prijazno odgovorila. Zakaj si se odločila za atletiko? "Za ta šport sem se odločila zato, ker sem dobro tekla." Kakšne rezultate si do sedaj dosegla? "Do sedaj sem dosegla dobre rezultate, saj sem bila šestkrat državna prvakinja." Ali si tekmovala v drugih državah? "V Avstriji, večinoma pa po Sloveniji." V katerem športu se dobro odrežeš poleg atletike? "Ukvarjam se samo z atletiko, ker nimam dosti časa za druge športe." Na koncu smo se ji zahvalili za razgovor in ji zaželeli veliko športnih uspehov v letu 1996. Poiskali smo tudi Denisa Orača, našega najboljšega kara-teista. Tudi on se ni branil pogovora z nami. Ali si tekmoval že v drugih državah? "Tekmoval sem že v Franciji, Nemčiji, Italiji, Avstriji, Madžarski in Švici." V katerem športu se dobro odrežeš poleg karateja? "Dobro se odrežem tudi pri nogometu in smučanju." Kakšne rezultate si do sedaj dosegel? "Do sedaj sem dosegel trikrat prvo mesto na državnem prvenstvu in prvo mesto v Nemčiji." Tudi njemu smo se zahvalili in mu želimo veliko uspehov v šoli in športu. Lucija Novšak, Anja Luzar, 3.d OŠ Savo Kladnik Sevnica novinarski krožek Senovo, 30. januarja - V noči s ponedeljka na torek so vlomili kar v tri trgovine, dve Mercatorjevi in eno Rudarjevo. V času, ko se je časopis tiskal, nam kriminalisti niso hoteli dati uradne izjave, ker so vlome še raziskovali, direktor Mer-catorja Preskrbe Vili Manček pa je dejal: "Očitno je šlo za organizirano tolpo, saj so vdrli na treh mestih naenkrat. Kolikor je videti, so od trgovskega blaga vzeli samo cigarete. Materialna škoda je velika, ker so nam odnesli računalnike, še več pa je je zato, ker so nam tako uničili vse delovne podatke. Preden bomo to popravili, bo trajalo kar nekaj dni." (nic) A v tfQ\n u/c5}v a ZASTOPANJE PRODAJA posredniška prodaja, odkup rabljenih vozil, prenos lastništva, staro za staro, uvoz iz tujine, leasingi, krediti C. 4. julija 85, 68270 Krško, Tel./fax: 0608/22-469 KRONIKA Policisti v križišču le na zahtevo Nekateri občani nezadovoljni z usmerjanjem prometa s strani policije. Na vprašanje krškega občinskega svetnika Stanislava Dvorska "Zakaj so razmere pri pretoku vozil na križišču pri mostu slabše, kadar promet ureja prometni policist oziroma kadar je promet urejen avtomatsko - s semaforjem?" so z Uprave za notranje zadeve Krško posredovali odgovor. Prometa v semaforiziranem križišču ne urejajo policisti Postaje prometne policije Krško, temveč so ga urejali policisti Policijske postaje Krško. Policisti se s trditvijo svetnika Dvorska ne strinjajo, saj so njihove ugotovitve prav nasprotne. Ob konicah prometa (od 6.40 do 7.10 in od 14.55 do 16.25) je največ prometa v smeri iz starega mestnega jedra Krškega proti Vidmu, v smeri z Vidma proti staremu mestnemu jedru ter proti Le-skovcu pri Krškem. V času usmerjanje morajo policisti dajati poudarek navedenim relacijam, posledica pa je, da se poveča 3jg5 atom d o o Papirniška 22. Krika Tel.: 0608/31 -438 Trgovina Otroška oblačila, metrsko blago, kg - ostanki blaga. Ugodne cene! čakalna doba za voznike, ki vozijo od Drnovega oz. Leskovca. Na podlagi dolgoletnih opazovanj je moč ugotoviti, da je v tem križišču precej večja gneča v času, ko policisti ne urejajo prometa. Zlasti je prometna gneča precej večja na delu magistralne ceste v smeri starega mestnega jedra (do cvetličarne Kerin in po CKŽ do zdravstvenega doma) in preko nadvoza do ceste 4. julija. Problem predstavljajo zlasti levi zavijalci iz smeri Krškega proti Vidmu, saj je naveden prometni pas zelo kratek in tako zaprejo pot voznikom, ki bi lahko vozili v smeri Drnovega. Policija je na podlagi pozitivne zakonodaje dolžna urejati, nadzorovati in usmerjati promet po cestah in izvajati nadzor nad vozili in vozniki v primeru, ko je potrebno zagotoviti varnost cestnega prometa. Ker pa nekateri občani niso zadovoljni z usmerjanjem prometa s strani policije, je bilo policistom PP Krško naročeno, da prenehajo usmerjati promet v semaforiziranem križišču, promet bodo usmerjali le, ko bo to izkazovala zahteva po zagotavljanju večje varnosti cestnega prometa. Kot je v odgovoru zapisal Raj-mund Veber, načelnik UNZ Krško, je na podlagi statističnih podatkov ugotovljeno, da var- nost prometa v semaforiziranem križišču v Krškem v času prometnih konic ni nič slabša od običajne. Le potovalna hitrost bo za nekatere voznike manjša, za nekatere pa večja. (Galex) Noč prespal na hladnem O.K., roj. 1953, iz Krškega je 23. januarja med 00.30 in 1. uro v stanovanjski hiši kršil javni red in mir, ko je prišel pijan domov ter pričel kričati po stanovanju in razbijati z vrati, in tako ogrožal varnost oseb v zasebnem prostoru. 2eno je pri tem porinil, da je padla in si poškodovala komolec. Ko so prišli policisti na kraj kršitve, se je kršilec že pomiril. O.K. je bil miren le do 2.48, ko je ponovno ogrožal varnost oseb v zasebnem prostoru, saj je razbil vrata spalnice in grozil ženi z ubojem. Policisti so kršitelja odpeljali s seboj na PP Krško, kjer so ugotovili, da ima 2,3 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Preostanek noči je preživel v prostoru za pridržanje. Razgrajal po zdravstvenem domu Policisti PP Sevnica so bili 25. januarja ob 19.05 obveščeni, da v prostorih sevniškega zdravstvenega doma H.Š., roj. 1961, iz Drožanj krši javni red in mir ter moti pri delu zdravstveno osebje. Na kraj dogodka je odšla policijska patrulja, ki je ugotovila, da je H.Š. prišel v zdravstveni dom, kjer je vstopil v ordinacijo, pričel vpiti in razmetavati zdravniške pripomočke v ordinaciji. Zdravstveno osebje je kršitelja poskušalo pomiriti in ga odpeljalo iz zdravstvenega doma. Kršitelje se je vrnil nazaj in ponovno motil osebje pri delu. Njegovo početje so prekinili policisti in ga odpeljali na PP, kjer je bil kršitelj pridržan do iztreznitve. Nesreča pri delu v Lipi V kostanjeviški tovarni Lipa, na oddelku struženja in brušenja lesa, se je 24. januarja ob 11. uri hudo telesno poškodoval delavec Ž.A., roj. 1952, z Oštrca. Z ogledom in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je 2.A. opravljal delo na lesnem stroju - namizni rezkar, na katerem je rezkal lesni element. Pred tem delom ni zadosti pričvrstil lesene letvice, ki služijo za oporo in merilo rezkanja lesenega elementa. Zaradi tega je med delom ena od letvic popustila in izpadla, zaradi česar je Ž.A. spodrsnilo ob lesnem elementu, z levo roko trčil ob petvrstno rotirajočo rezalno glavo lesnega stroja in si poškodoval prste leve roke. Dmovo» ** J""««* ~ "* magistralni cesti Dobruška vas- Obrežje, se je v petek pri naselju Vihre zgodita huda "onarejene listine prometna nesreča, v kateri so PO 1.000 DEM tri osebe umrle, ena se je težje in ena lažje telesno poškodovala. M S roj. 1969, in N.Z., roj. Vozn|oa MM foj iQJ3 ,z 964, oba iz Krškega, sta osum- Mub|jane je vozj|a ^ Ijena storitve kaznivega dejanja ^^ ^ ^ yub|jane ti ponarejanja listin. Pr. N.Z. so ^^ Ko Je ^ |ja|a jzyen opravil, h,sno preiskavo, pr, ka- ^^ Vihfe kjw yozjšče ter, so nash ponarejeno svije- ^ „ b|a ^^ dodzbo o opravljeni srednji godnem ovinku, vzdolš sredi- ekonomsko-trgovsk, soli V. „e VQtma pa ^ yrfcsarla k,_ stopnje izobrazbe. Z zbiranjem njwa ^ m ¦ ^^ prfi. obvestil je bilo ugotovljeno, da mwat] neugotovljer, osebnj je N.Z. ponarejeno stino v me- avtomobs|> v ^^^ ko je secu maiu zagotovil M.S., ta pa ,. , .. . . ,,, zapeljala čez sredino vozišča ie s posredovanjem N.Z. pona- redil listine o izobrazbi tudi F.A., na "^"f vozn' ,?f'|e p° roj. 1972, F.B., roj. 1974, in V.M., nj ma&dlas Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) Naročam ................. (poln naslov n podatki o naročniku, pravni ati fizični osebi) Telefon:..................... (podpis naročnika in žig) Kraj datunr STUDIO Rkea Silvia CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58 88270 KRŠKO TEL.: Ofl08/2t-78t - FITNESS - TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Šiviljsko podjetje "Marija Vidic" Sevnica Trgovski lokal 108 m2 na Glavnem trgu v Sevnici oddamo v najem. Informacije na telefon (0608)42-087 vsak dan med 10. in 17. uro. PRER0CISCE DELFI 090 41 lO astrologija, vedeževajne, razlaganje sanj, izračunavanje vaših srečnih številk za igre na srečo..J78 SIT/pol min VIDEM, celuloza, papir in papirni izdelki d.o.o., v stečaju, Krško, Kolodvorska 2, 68270 Krško, ki ga zastopa stečajni upravitelj Branko Ogorevc, dipl. ekon., ponovno objavlja na osnovi sklepa št. 2/95 z dne 24.1.1996 stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnine - hiše s pravico uporabe pripadajočega funkcionalnega zemljišča stečajnega dolžnika, ki bo 14.2.1996 ob 12. uri v prostorih Kolodvorska 2, Krško. * CIMERMANOVA HIŠA: stanovanjska hiša z garažo, površina 158 m2. Tovarniška 11, Krško. Objekt je na pare. št. 203/4, površine 0,84 a, in pripadajoče zemljišče na pare. št. 203/4, površine 2,61 a, vse pripisano pri ZKV št. 247, k.o. Stara vas. Izklicna cena je 60.000,00 DEM. Navedena izklicna cena in bodoča izlicitirana prodajna cena je v DEM s plačilom v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Nepremičnino - hišo lahko kupec vzame v uporabo v roku enega meseca od veljavnosti kupoprodajne pogodbe. Prodajali bomo po načelu "videno - kupljeno", kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali. Vsem resnim dra-žiteljem bo omogočen ogled objektov in dostop do potrebne dokumentacije po predhodnem dogovoru. Pogoji za sodelovanje: * Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki plačajo 2 dni pred dnevom dražbe varščino v višini 10 % izklicne cene na ŽR 51600-690-86398 ali pri blagajni Vidma, d.o.o, v stečaju, Krško. * Pred začetkom dražbe morajo dražitelji predložiti dokaz o plačilu varščine, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da dražitelj ni tuja pravna oseba, ter pooblastilo za zastopanje dražitelja. * Kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 8 dneh po dražbi; če od podpisa odstopi, varščino zadržimo Neuspelim dražiteljem varščino vrnemo brez obresti v 2 dneh po dražbi. * Kupec mora kupnino iz kupoprodajne pogodbe plačati v 8 dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se varščina šteje v kupnino, če celotno kupnino ne plača, varščino zadržimo. * Vse stroške in davek na promet z nepremičninami, ki so vezani na predmet kupoprodaje s prenosom lastništva ter vpisa v zemljiško knjigo, plača kupec. * Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo po telefonu št. 0608/21-831 ali telefaksu št. 0608/22-177, Videm d.o.o., Krško, v stečaju, Kolodvorska 2, od stečajnega upravitelja Branka Ogorevca ali njegovega pomočnika Franca Puhnerja. Krško, 26.1.1996 stečajni upravitelj Branko Ogorevc, dipl. ekon. V Krškem na Griču prodam gradbeno parcelo z lokacijskim dovoljenjem irt Idejnim projektom. Tel.: 33-441. Prodam mlade pse bernar-dince. Konec februarja bodo stari osem tednov. Tel.: 79-233. Prodam dobro ohranjen jedilni kot Mar les. Tel.: 79-866 (po 15. uri). Kino Šentjernej 2. II. ob 18. uri: DOBRI STARI PIANINO, ciklus slovenskih filmov 2. II. ob 20. uri: DREDD, akcijska Z/F kriminalka Kulturni dom Krško 1. II. ob 19. uri, 2. II. ob 20. uri in 4. JI. ob 18. uri: TO SO BILI ČASi, romantična komedija Prodam belo poročno obleko. Je dolga, kratek rokav, saten, številka 48. Zraven tudi glavniček in rokavice. Tel.: 41-614. Izdelujem garažna vrata, vrata za kurilnice, balkonske ograje, stopnice. Tel.: 43-269 {popoldan ali zvečer}. Dekle za strežbo zaposli gostilna Zlata gos v Podboč-ju. Tel.: 78- 199. SMO USPEŠNA EKIPA, ki deta doma. Želimo okrepiti svoje vrste. Pridružite se nam! Pokličite nas v četrtek ali petek od 8. do 12. ure po telefonu 061-161-32-66. Prodam VW 1200 (hrošč), nove gume, vlečna kljuka, avtoradio, golfovi sedeži, registriran do septembra. Cena 1.999 DEM. Tel.: 32-514, 21-868. ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ :¦:¦:¦: :¦:-:¦:¦:¦¦:¦¦;•:¦:¦;•.¦.¦.¦ ¦:¦:¦;¦;¦:¦;¦ "Kino servis" Brežice 1. II. ob 20. uri: POŠTAR, melodrama 2.,3. in 4. II. ob 18. in 20. uri in S. II. ob 20. uri: NORA LJUBEZEN, romanca 6. II.: ni predstav 7. II. ob 20. uri: UMRI POKONČNO BREZ OKLEVANJA, akcijski film Kino Kostanjevica 3. II. ob 18. uri: DREDD, akcijska Z/F kriminalka 4. II. ob 18. uri: DOBRI STARI PIANINO, ciklus slovenskih filmov VIZIJA POSTALA DELNIČAR KRKE Vizija je v javnih prodajah za gotovino kupila delnice Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, Leka in Petrola iz Ljubljane V dosedanjem poteku privatizacije je na dveh javnih dražbah, kjer je sodelovala, kupila deleže devetih podjetij, med katerimi so najpomembnejši nakupi paketov delnic podjetij Interevrope iz Kopra, Lisce iz Sevnice, Konfekcije Komet iz Metlike in IGM Strešnik iz Dobruške vasi. Poleg sodelovanja na javnih dražbah je DPB Vizija, pooblaščena investicijska družba, v okviru javnih prodaj za gotovino kupila tudi delnice uspešnih podjetij, kot so Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta, Lek, tovarna farmacevtskih izdelkov, d.d., Ljubljana, in Slovenska naftna družba Petrol iz Ljubljane. Navedeni nakupi delnic predstavljajo majhen delež v strukturi naložb DPB Vizije, je pa iz tega razvidno, da Vizija uresničuje zastavljeno naložbeno politiko - vlaganje v najuspešnejša podjetja. Z VIZIJO POSTANITE DELNIČAR KRKE, LEKA, PETROLA, INTEREVROPE... Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene irjvesticijske družbe, d.d., Novo mesto. 3 Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nadpodpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije Spoštovani lastniki certifikatov! Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, . • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠ0 Na podlagi lastninskega, certifikata vpisujem: _L i I I llJ SIT DAN MESEC LETO KRAJ PO0PIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA ZADNJA STRAN Naša apketa: Begunci po Dayto*iu - ponovno drobiž za podkupovanje? Mirovni sporazum v Dayto-nu je podpisan in glede na to, da so ga podpisali daleč, je še kar dober. Tako nekako, iz letala (ali iz Amerike) v Bosno ni možno natančno videti vseh umazanih podrobnosti, ki čakajo bodisi na svoj trenutek (da zrastejo) ali pa čakajo na rešitev. Z njimi se bodo spoprijeli tisti, ki jih bo vse skupaj neposredno prizadelo. Begunci so podrobnost, ki si je uradna javnost sicer ne upa uvrstiti med podrobnosti, a problem je bil še do pred kratkim odrinjen vstran in je čakal boljših časov. Malo zato, ker je skoraj vsem jasno, kakšen bo še nekaj časa mir, ki so ga sklenili v Day-tonu za nesrečno Bosno, malo zato, ker bo treba počakati na rezultate (uspešnost) krpanja Herceg-Bosne. Kaj pa begunci? Tisti, ki so se rodili pred petimi leti ali pa ob prihodu v begunske zbirne centre v tujini niso imeli več kot pet, šest let, bodo vse življenje iskali svojo identiteto. Oni starejši so vso kalvarijo preživeli pri polni zavesti ali kvečjemu v šoku. Ali to pomeni, da bi v resnici morala nekoč sprta naroda za kakih sto let ločevati državna meja, če nočemo biti priča dnevnim medsebojnim obračunom med posamezniki, družinami in plemeni? Največji krivci za krvavi obračun (ki povrhu ni nikomur nič prinesel, razen da je Srbe porinil v zgodovinski drek) jo bodo očitno odnesli brez ene same praske. Vse kaže na to, da se bo mednarodna politična kuhinja ognila celo uvrščanju Miloševiča in njegovih krvnikov med najhujše zločince dvajsetega stoletja. Kaj naj torej v takih pogojih svet stori z begunci? Nemčija je že napovedala začetek razmišljanja o njihovem postopnem vračanju. Seveda mnogi med njimi sploh ne vedo, kam se bodo (lahko) vrnili, ali pa jim sploh ni do vračanja. Razumeti pa je treba tudi, da si nobena država ne more privoščiti neskončnega vzdrževanja tisočev beguncev, ker je to drag špas. Ko so se za sprejem beguncev odločili, so si namreč na Zahodu izračunali, da je zanje cenejša rešitev, če jih vzdržujejo pri sebi doma, kakor da jim pošiljajo humanitarno pomoč, ki jo sovražnik vsakič dodobra zdesetka in zapleni. Sedaj je položaj drugačen. Če se bodo razmere kolikor toliko uredile, bo ceneje imeti begunce pri njih doma in jim nuditi ustrezno mednarodno pomoč, posojila ... Slovenija je pri tem seveda izjema: odpovedala se je mednarodni pomoči, namenjeni beguncem, ker da nas ta ponSoč uvršča na revni "Bal-kans". Dobro, dokazali smo, da nismo na Balkanu, ampak da je Balkan pri nas, v naših glavah. Račun bomo poravnali davkoplačevalci in begunci, če bo zaradi tega začela naraščati nestrpnost do njih. Vrnimo se k Zahodu: verjetno lahko pričakujemo v začetku vsaj rahel, kasneje pa čedalje odločnejši pritisk posameznih držav na begunce, ki se bodo morali postopoma vrniti na svoje domove, pogorišča ali pa tja, kamor jih bodo naselile njihove oblasti, torej na domačije nekdanjih sosedov, ki so pobegnili pred lastno slabo vestjo. Seveda so se mnogi bošnjaški begunci v tujini znašli, si zagotovili eksistenco in njim se domov prav nič ne mudi. Najraje bi ostali kar tam, kjer so. Imajo verjetno tudi največ možnosti, da jim to uspe. Uspešnega bo namreč vsak rad sprejel, reveža pa raje ne. In našemu svetu narekuje odločitve finančni interes. Morala in dobre želje so samo okras. Tisti, ki se s to zadevo ukvarjajo nekoliko pobliže, pa opozarjajo še na dejstvo, da se še nihče v Bosni ni spomnil, da bi pozval svoje državljane domov, obnavljat porušeno državo in dvigovat gospodarstvo. Kaj hitro vam bodo (nekateri) tudi namignili, da ima bošnjaška stran celo interes, da del njenih ljudi ostane po svetu. Zgrupirani, kot so bili po begunskih zbirnih centrih, da so krasen zametek za nadaljnje širjenje islama po Evropi. Nekakšna tiha, nevojaška širitev otomanstva, štiristo let kasneje? Ne vem. Tokrat smo naše anketirance preprosto vprašali, ali mislijo, da daytonski sporazum v resnici prinaša mir, in kaj bi po njihovem mnenju kazalo storiti z begunci. (Ika) Boris Amon, invalidski upokojenec iz Sevnice: "Davtonski sporazum se mi zdi v redu, vendar mislim, da bodo za mir morali pokrbeti Srbi, Bošnjaki in Hrvati sami, še posebej na kočljivih položajih okrog Mostarja in Sarajeva. Kaj z begunci? To je težko vprašanje. Vemo, da se bodo morali marca vrniti domov. Toda če za to nimajo pogojev, bi predlagal, da ostanejo, dokler Sloveniji pomaga mednarodna skupnost, saj bi jih sami težko preživeli." Savli Mrkaljevič, upokojenec iz Do-boja: "Sem musliman. Ne verjamem, da bodo Američani ali Rusi uspeli vzpostaviti mir. Verjamem le Sarajevu in muslimanskim voditeljem, da mir bo. Komaj čakam, da se vrnem domov, kjer imam sestro in svaka, ostala družina pa se je razgubila po vsej Evropi, tako da stikov z njimi ni-mam. Hočem domov, čeprav sem star in ne vem, kaj me čaka. Toda vsaj umrl bom na domači zemlji." Silva Planine, frizerka iz Sevnice: "O davtonskem sporazumu nisem veliko razmišljala, menim pa, da bi bil že čas, da se vzpostavi mir. Tako bodo ljudje lahko delali in tudi Slovenija bo na boljšem. O beguncih pa mislim, da naj ostanejo toliko časa, dokler ne bodo prepričani, da jih čaka mir. Postavite se v njihovo kožo. Verjetno tudi vam ne bi bilo lepo v tuji deželi čakati vrnitve domov in od daleč gledati dogajanja v domovini." Patricija Kostrevc, šivilja iz Krškega: "Prepričana sem, da bi gospodje, ki so postavili davtonski sporazum, drugače ukrepali, če bi se njihovi svojci znašli v položaju, v kakršnem so bosanski begunci. Ne bi jih obravnavali le kot številke kot tisoče mater in otrok, ki naj bi se po njihovem kar čez noč vrnili v porušene domove. S čim naj si postavijo nove?! Naj jim omogočijo bivanje in odstranijo mine, da ne bo še več pohabljenih." Ivan Gabrič, upokojenec iz Brežic: "Trdnega miru v Bosni še ni in po mojem zato še ni čas, da bi se begunci vrnili domov. Sicer pa se mnogi nimajo kam vrniti. Tam jih čakajo pogorišča ali pa so na primer domovi muslimanov sedaj pod srbsko oblastjo ali obratno, v takšno okolje pa se noben begunec ne bo hotel vrniti. Kaj v zvezi s tem določa davtonski sporazum, ne vem. Ne verjamem, da so enote Iforja sposobne vsem zagotviti mirno življenje." Adrijana Vladič, prodajalka iz Krškega: človek zamisli nad besedo humanost. Kam s temi ljudmi? Saj niso sami krivi, da jih je vojna pregnala v tuje domove. Tudi njim ni lahko živeti v brezdelju in brezdomju, v tujem okolju. Mislim, da je treba vsakemu pomagati, mu dajati voljo do življenja in upanje, da se bodo enkrat vrnili na svoje, v dom, ki so ga željni. Vprašajmo se, kaj bi mi storili in kako bi reagirali v takih okoliščinah." "Vse manj se vsakdanji NAŠ GLAS, 4-1. FEBRUAR 1996 Razija Šabanovič, begunka iz Brčke- ; ga: "Mi se nimamo kam vrniti. Tam je vse i porušeno, mesto pa je sedaj pod srbsko j oblastjo. Iforju ne zaupam, pa tudi drugače vem, da medve z babico sami tam nimava kaj početi. Zaenkrat mi preostane le to, da do nadaljnjega ostanem tu, pri svojih sorodnikih v Brežicah. Kdaj bo mogoča vrnitev, p& je sedaj nemogoče napovedati. Jaz tega ne vem." Joško Kržičnik, avtomehanik iz Kostanjevice: "Begunci morajo nazaj, od koder so prišli, vsaj upam, da se bo tako uredilo, če ne, bo v naši državi tako, kot je to napravil ubogi ježek z lisičko. Da bi se gledanje nanje spremenilo, ni videti. 2e iz medijev je razbrati, da povzročajo v naši državi veliko nemira. Res je, da so ubogi, da nimajo veliko, toda še tistega, kar imajo, ne znajo ceniti. Miru v Bosni po moje še dolgo ne bo." Nihada Mešic, begunka iz Prijedora: "Moje mesto je okupirano in povratek je trenutno nemogoč. Po davtonskem sporazumu je moje mesto pripadlo Srbom. Če bi se vrnila, ne vem, ali bi lahko preživela med Srbi, ki so se naselili na naša ognjišča. Sem mati dveh otrok in želim, da bi ostali skupaj, dokler se razmere ne uredijo. Prostovoljno delam v begunskem centru - pomagam v kuhinji. Šefik Halilovič, begunec iz Doboja: "Želel bi se vrniti domov, ampak le v svoj dom in ne v srbsko hišo, ki so nam jo na novo dodelili. Ne predstavljam si, kaj s tem želijo doseči. Prišel bo dan, ko bodo ljudje zahtevali vrnitev na svoja ognjišča, pa čeprav so porušena. Ne želim pripeljati svoje družine v tujo hišo, ker smo imeli svojo, ki pa so jo zasedli Srbi. V Sloveniji ne bi ostal, moj dom je v Bosni." Ugodna revizijska ocena in razčiščevanje za leto 95 Krško, 29. januarja - Delovna skupina občinskega sveta za spremljanje problematike zapiranja Rudnika Senovo se je seznanila z oceno vladne revizijske skupine o projektih zapiranja rudnika, ki jih je izdelal Savapro-jekt. Ocenjeni so kot strokovno ustrezni in usklajeni z določili Zakona o zaprtju rudnikov... Svetniki so tudi povedali, da je za izpeljavo projektov v vseh treh rudnikih predvidenega premalo denarja, in menijo, da je potrebno revizijsko poročilo in projekte poslati v obravnavo državnemu zboru z upanjem, da bi manjkajoča sredstva zagotovili poslanci. Ob obravnavi tekoče poslovne problematike Rudnika Senovo v zapiranju opozarjajo svetniki na odprta vprašanja glede financiranja v letu 1995. Zaradi nejasnosti predlagajo, da se pripravi pregled porabe sredstev po posameznih rudnikih. Komisija pripravlja predlog potrebnih aktivnosti podjetja, občine in drugih odgovornih za čas do dokončnega sprejema programa v vladi. (Toni) e Tel,: 0608/62-905,62-906 svobode 37, Brežice Jtbunot d.o.o. Ob kofetku "Ljudje vedno potrebujejo pomoč, 44 razmišlja Stane Lošdorfer, psiholog na osnovni šoli Boštanj. V prostem času se ukvarja s populacijo otrok in odraslih, ki v nekem smislu potrebujejo pomoč ali pa spodbudo za življenje. Kaj te je spodbudilo k takšnemu razmišljanju? "Že moje delo je naravnavnano k temu, da skušam ljudi razumeti in jih v njihovih nagnjenjih spodbujati ali pa usmeriti tja, kjer bi dosegli uspeh. V glavnem sem veliko delal s tako imenovanimi marginalnimi skupinami, mladimi ljudmi, ki so se vdali mamilom in alkoholu. Kmalu sem ugotovil, da ti ljudje potrebujejo več pomoči, kot jim jih nudi okolje preko centrov za socialno delo. Zato sem se povezal z Andrago-škim društvom v Ljubljani ter Za- vodom za šolstvo in zaposlovanje. Dali so mi spodbudo, pa tudi sredstva, da sem lahko organiziral razne dejavnosti za otroke in odrasle, ki potrebujejo pomoč." Katera so tvoja področja delovanja? "Področje dela je zelo široko, od študijskih krožkov do kluba ozdravljenih alkoholikov v Brežicah. Pomagam tudi otrokom, ki imajo probleme z branjem in pisanjem. Takšni otroci imajo težave zaradi notranjih zavor, ki so v glavnem povezane z neurejenimi odnosi v družini ali dogodki iz ranega otroštva. Te zavore skušam odstraniti, tako da jih spoznavam preko interakcij-skih iger in likovnega izražanja ter seveda z neposrednim pogovorom. Tu so lahko pomemben dejavnik starši, če so pripravljeni sodelovati. Ugotavljam tudi, da vedenjska problematika narašča, več je vdajanja mamilom in alkoholu. Ugotovil sem, da se z alkoholom srečajo že deset-, enajstletni letni otroci in da se delež z leti še zvišuje. Ravno tako narašča število disocialnih oseb, ki pa jih najdemo tudi pri odraslih. Eksperimentalno sem delal z brezposelnimi osebami, ki se težko zaposlijo, zaradi specifičnosti poklica ali kakšnih drugih dejavnikov. Ugotovil sem, da se takšni ljudje vdajajo depresijam, dela sploh več ne iščejo in imajo v več kot polovici primerov globok občutek preganjavice. Izhoda ne vidijo in obstaja nevarnost, da potonejo še globlje v alkoholizem ali pa celo kriminalna dejanja. Seveda takšni ljudje potrebujejo zelo dolgotrajno in kvalitetno pomoč. To jim lahko zagotovimo, ker v naši ekipi delajo strokovni kadri z različnih področij. Vedno pa se trudimo, da se tudi še dodatno izobražujemo." Kakšni so tvoji načrti? "Predvsem bi rad s svojimi ide- jami prodrl tudi v Sevnici, kjer nekako ne morem dobiti stika z ljudmi, ki bi mi omogočili delovanje v tem prostoru. Rad bi ustvaril skupino otrok od petega razreda dalje, kajti tem lahko še preventivno pomagamo, tako da se naučijo sproti reševati konflikte, ki so v tem obdodju še posebej delikatni. Poleg pogovorov bi nudili učencem tudi igranje tenisa, izlete, Brežičane pa že nekaj let peljemo tudi na desetdnevne počitnice v Portorož. Prostor nam je zagotovil Zavod za gluho mladino, tako da je strošek minimalen. Rad pa bi delal tudi z odraslimi, saj je naš edini krožek v Sevnici, Spoznaj samega sebe, naletel na dober sprejem." (ksenija)