Tudi v naši občini ni vse v redu
Gospodarstvo v občini Lju bljana-Center je v lanskem le-tu ustvarilo 63,9 milijarde din, pri čemer so vsa področja go-spodarstva, z izjemo obrti do-segla višji celotni dohodek kot v letu 1975. Dinamika rasti ce-lotnega dohodka je bila po posameznih dejavnostih zelo različna. V trgovini se je do-hodek povečal znatno manj kot v ostalem gospodarstvu (le za 3 odstotke) in je moč-no vplival na manjše poveča-nje celotnega dohodka občine, predvsem zato, ker je prav trgovina pri nas najmočneje zastopana.
Pri tem pa povečanje do-hodka v trgovini niti ni rezul-tat povečanja prometa, tem-več višjih cen. Posebno v prvi polovici lanskega leta sta bila založenost trgovine in promef precej manjša in šele, ko so bili odobreni tudi krediti za zaloge, se je založenost trgovi-ne izboljšala. Dobri rezultati so bili zabeleženi v industriji, kjer se je celotni dobodek po-višal za 21 odstotkov, največ-je povečanje dohodka pa je v nekovinski industriji. Bolj kot v ostalih panogah se je celot-ni dohodek povečal tudivpro-metu, medtem ko je bil v gradbeništvu  odstatek  poveča-
nja znatno nižji, predvsem za-radi manjše investicijske de-javnosti v lanskem  letu.
Gospodarstvo občineLjublja-na-Center je v letu 1976 ustva-rilo 7,5 milijarde din dohodka, kar je za 19 odstotkov več kot leta 1975, vendar pa je to tu-di deloma posledica znižanja izdatkov za zadnjih 15 dni obračunskega obdobja.
V naši občini je po zaključ-nih računih z izgubo zaradi nedoseženega dohodka, zaklju-čilo poslovno leto 20 OZD, od katerih je imelo 7 organizacij nekrito izgubo v skupni višini 23,5 milijona dinarjev.
število organizacij, ki so la-ni poslovale z dzgubo, je bilo med letom, posebno pa še v prvi polovici leta 1976 znatno večje, vendar se je položaj stalno izboljševal. Z dopolnit-vijo obračunskega sistema je prehod na novi sistem ugotav-l.ianja dohodka, skupno z ne-katerimi olajšavami, ki so bi-le dane, postal za gospodar-stvo manj boleč.
Več kot polovica celotnih izgub v gospodarstvu občine odpade na industrijo, in sicer na kovinsko industrijo (UNIS BOG   in   TR.IBUNA),   na   tek-
stilno industrijo (Modna kon-fekcija Krim), in živilsko in-dustrijo (Mercator tovarna mesnih izdelkov). Industrija je tmela 21.315 tisoč din izgub, od česar pa je bil dobršen del poravnan iz sredstev rezerv de-lovnih organizacij iz dohodka drugih TOZD in iz drugih vi-rov.
Najvišji znesek nekrite izgu-be so zabeležili v Modni kon-fekciji Krim-TOZD proizvod-nja »šport« in sicer 13 milijo-nov din, sledijo pa Alpe-Adria s 3 milijoni in VIATOR-turi-stična agencija 2,6 milijona di-narjev. V trgovini ima nekrito izgubo le trgovsko podjetje Volan, v višini l,2milijonadin, v obrti pa POZD Minitipogra-fija in Foto Slovenija.
V Krimu, TOZD proizvodnja konfekcija, je vzrok za ne-uspešno poslovanje močan pa-dec prodaje na domačem trgu in velik izvoz, pri čemer pa ta delovna organizacija v izvozu ne pokrije s prodajo niti la-stne cene. Vzrok za izgubo v Alpe Adrii pa je predvsem ne-rentabilno poslovanje novega hotela Argonavti v N. Gorici. Hotel, ki bi moral biti odprt za dan republike lani, še do konca leta ni bil v celoti opremljen in tudi danes še ni popolnoma dokončan. Vse to vpliva na manjšo realizacdjo in dohodek te delovne organiza-cije. Podobne težave zaradi na-stale izgube, ki je ostala ne-pokrita, pa ima tudi Kompas, TOZD hotel Ljubljana, kerho-tel ni bil dograjen v predvide-nem roku. Trgovsko podjetje Volan pa je kot razlog za iz-gube navedlo padec prometa v trgovini in veliko vrednost zalog nekurantnega blaga. V obrti pa je izguba nastala pri Fotoslovenija, ker so se ncka-teire delovne organizacije od-rekle uslug tegaateljeja.POZD Minitipografija pa je imelo težave pri izterjayi plačil in pa z reprodukcijskim mate-rialom.                              B. P..