GLASILO DELOVNIH LJUDI OZD GIF GRADIS As Leto XXIII Ljubljana, julij 1981 štev. 279 Kongres akcije Po večmesečnih pripravah in tridnevnem delu se je v Beogradu končal ttl. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Kar 1693 delegatov, od tega 232 iz Slovenije je s plodnim delom in razpravami veliko doprineslo, da se ta kongres imenuje tudi kongres akcije. To je bil delovni in demokratski dogovor samoupravno organiziranega delavskega razreda o načinih in poteh l nadaljnjega razvoja socialističnega \ samoupravljanja, o doslednem inod-! ?čnem odklanjanju vsega kar prepre-! Cuje še hitrejši ekonomski in družbeni I Napredek. Pozdravni nagovor tovariša La-ZQrja Mo j sov a, uvodni referat tov. mke Špiljaka, živahna in vsestranska razprava delegatov, govor predsednika predsedstva SFRJ tov. Sergeja Kraigherja, sprejeta Resolucija, amandmaji, predlogi in sugestije, vse to potrjuje, da je bil kongres zares aktiven. Skoraj ni pomembnejšega vprašanja iz naše samoupravne prakse, ki se ga delegati nebi dotaknili na tem kongresu. Izmenjane so številne pozitivne izkušnje, ki bodo pomembne pri odpravljanju problemov in slabosti, ki so se pokazale v dosedanjem razvoju. Celotna razprava na kongresu je prav tako pokazala, da prisotne slabosti niso posledica samoupravljanja, temveč posledica nedoslednega izvajanja sprejetih zakonov, ustave in samoupravnih dogovorov. Kongres je končan. Prava aktivnost pa se mora nadaljevati v vseh delovnih organizacijah, tovarnah, šolah, samoupravnih in delegatskih telesih. Vsakršno oklevanje v akciji pri sprovajanju dogovorjenih načel in sprejete Resolucije bi pomenilo korak nazaj. Zato se moramo vsi dosledno zavzemati, da delavci postanejo resnični gospodarji nad ustvarjenim dohodkom, da se pospeši rast produktivnosti, poveča izgradnja objektov družbenega standarda ter na splošno družbena in ekonomska stabilizacija. Kongres je zato pozval vse delovne ljudi, organizacije zveze sindikatov, zveze komunistov, zveze socialistične mladine, da se v največji možni meri zavzemajo za realizacijo kongresnih sklepov, stališč in Resolucije. » 2. ^misiji za samoupravno združevanje in povezovanje je sodeloval tudi naš delegat Tomaž Zupančič BhlEai gr lH HIL Tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije Po večmesečnih pripravah je pričel trenutek, ko so se delegati iz vse Jugoslavije in zamejstva zbrali na pomembnem srečanju — III. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije. Kar 1693 delegatov od tega 232 iz Slovenije, vseh socialnih in starostnih struk- Uvodni referat je podal tov. Mika Šplljak tur in vsi z istim namenom, da utrdijo naše samoupravljanje, ki je zašlo v krizo. Ne v idejnem smislu, ampak v nedoslednem izvajanju sprejetih zakonov, ustave in samoupravnih dogovorov. Kongres je pozdravil in mu v pozdravnem govoru zaželel. plodno delo predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov. Uvodni referat je prebrat tov. Mika Spil ja k v katerem je navedel vse probleme, ki nas tarejo in s katerimi se bojujemo danes. Nato pa je kongres začel z delom po komisijah, ki so bile razdeljene po tematskih področjih, i Za vsako tematsko področje so bili podani uvodni referati, ki so jih pripravili Dušan Bogdanov-Semko, dr. Tihomir Vlaškalič in Stane Dolanc, na podlagi katerih se je potem razvila razprava delegatov. Zaradi velikega števila prijavljenih delegatov niso mogli vsi nastopiti »v živo« s svojimi referati, ampak smo jih oddali tudi v pismeni obliki. Prvi dan kongresa smo imeli delegati iz SR Slovenije tovariško srečanje v Domu JLA z začetkom ob 21 uri, kjer smo se pogovarjali s pomembnimi osebnostmi iz našega družbenopolitičnega življenja kot so Stane Dolanc, Vinko Hafner, Franc Šetinc, Marjan Rožič itd. Bilo je prijetno, a kratko, saj je naslednji dan kongres začel z delom zelo zgodaj. Ta dan je bil najbolj naporen, saj so komisije zaključile z delom šele po 22 uri z enournim odmorom za kosilo. V opoldanskem odmoru je delegacija 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije položila tudi cvetje na grob tovariša Tita. Sledila je noč, v kateri so morala delovna predsedstva kongresnih komisij izdelati poročila, na podlagi le teh pa komisija za pripravo resolucije. Resolucijo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, katero smo delegati dobili na sklepnem zasedanju 18. junija, ki ga je vodil tov. Stane Dolanc. Na osnovi poročil o delu komisij kongresa in na podlagi poročila komisije za resolucijo ter upoštevajoč pripombe delegatov na resolucijo je bila le ta soglasno sprejeta. Kongres je prejel številne brzojavke iz vseh krajev naše domovine, kjer so delavni ljudje zaželeli kongresu plodno delo in pou- Stane Dolanc darili, da so smernice, kritična analiza in posebej zahteva po odgovornosti vseh in vsakogar pri uveljavljanju družbenoekonomskega položaja delavca podlaga za nadaljnje delo vseh družbenih sil. Na koncu je delegatom in go- daril odločenost predsedstva, do stom iz vse Jugoslavije spregovo- se bo v skladu s svojimi ustavnim1 ril tudi predsednik predsedstva pooblastili in dejavnostjo svojin SFRJ tov. Sergej Kraigher, ki je članov prizadevalo za njihovo podprl sklepe, mnenja in stališča, uresničitev, ki jih je sprejel kongres, in pou- O pridobivanju in delitvi OD in sredstev za OD na podlagi rezultatov tekočega in minulega dela A. Kongres samoupravljalcev poudarja potrebo, da se vse subjektivne sile in združeno delo v celoti energično angažira na stalnem dvigovanju produktivnosti dela in učinkovitosti poslovanja kot trajnica osnovam za večanje proizvodnje in dohodka, dvigovanja življenjskega standarda in krepitve materialne osnove združenega dela. V tem smislu je potrebno: — boriti se za tak položaj delavca v organizacijah združenega dela, ki jih bo motiviral za stalno povečanje produktivnosti dela in dohodka, — da delavci v OZD planirajo proizvodnjo, ki bo odgovarjala zahtevam in potrebam domačega in tujega tržišča, — z izbiro moderne tehnologije in programa proizvodnje, ki omogoča visoko produktivnost dela, kot tudi z maksimalnimi roki gradnje^ omogočiti racionalne investicije, — stalno izboljševati organizacijo in tehnologijo sredstev dela s ciljem maksimalnega koriščanja sredstev dela in delovnega časa, v uresničevanju vseh teh nalog imajo delavci v OZD in v drugih organizacijah združenega dela vse bolj koristiti dosežke znanosti in v tem cilju organizirati in vzpodbujati najširšo aktivnost delavcev na izumiteljstvu, novatorstvu in racionalizaciji, — da se urejanje naših odnosov snuje na samoupravnem sporazumevanju na dolgoročnih osnovah, upoštevajoč ekonomske zakonitosti, — enotnost jugoslovanskega tržišča mora doprinesti neovirano samoupravno sporazumevanje, združevanja dela in sredstev in skupno pridobivanje dohodka na vsej teritoriji SFRJ, kar združuje moč vseh članov in delov naše samoupravne skupnosti in omogoča uspešno na- stopanje naše industrije na svetov nem tržišču, — skupna ekonomska politiko družbeni plani federacije, republik pokrajin, kot tudi ukrepi ki jih i&a' jajo za uresničevanje teh piano • morajo utrjevati enotnost jugot^ vanskega tržišča, . Dohodek OZD v družbenih « javnostih mora biti odvisen od & ? govorjenega obsega —kvalitete iiv šenih uslug kot tudi doprinos k po^ Čanju produktivnosti dela in 0° hodka koristnikov njihovih usM Kongres odločno zahteva, dasepf0 zvodno delo in delo pod težjimi P*3, goji bolj družbeno ceni in materinP* materialno oceniti glede na enake zahtevnosti v administrau no-tehničnih in podobnih delih. vrednoti. Izvrševanje del in naloS, materialni proizvodnji moramo W 1* s« mora doprinesti k opredelitvi mladih generacij za proizvodne poklice v skladu s potrebami proizvodnje. Dosledno uveljavljanje delitve po delu in relultatih dela je proti pojavom Urovnilovke in drugih oblik pridobi-VanJa osebnih dohodkov mimo rezultatov dela, kot tudi proti nedelu, neopravičenih izostankov z dela itd. Neizogibno je potrebno odločno izkoreniniti pojave privatizacije druž-bene lastnine, podkupovanja, korupcije, privilegije itd. in sprejemati zakonska in druga merila za njihovo preprečevanje. Samoupravno združevanje, povezovanje in planiranje brazevalnega programa s planiranimi potrebami združenega dela in društva kot celote in sposobnostmi zaposlovanja. Na tej osnovi je potrebno dvigniti kvaliteto izobraževanja in pravočasnega končanja šola- • nja. V samoupravnem sporazumevanju, dogovarjanju o osnovah planov morajo s polno odgovornostjo sodelovati poleg zainteresiranosti OZD tudi vsi drugi subjekti družbenega planiranja — banke, gospodarske zbornice, družbeno-politične skupnosti, znanstveno-raziskovalni inštituti in drugi, ki morajo izraziti širše interese delovnih ljudi in družbe v celoti. Kongres zahteva povečano odgovornost in dosledno zviševanje obvez prevzetih s samoupravnimi sporazumi in dogovori o osnovah planov. To mora biti splošno pravilo za vse prevzete obveznosti in drugimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki morajo imeti moč zakonskih obveznosti, katerih neiz-kuševanje povleče odgovarjajoče sankcije. I- Ugotavljamo, da je poleg napredka v samoupravnem organizirala organizacijska struktura naše in-astrije v veliki meri samo formalno pr‘lagojena zahtevam ustave in za-°na o združenem delu in da se po-asi odvija proces združevanja dela n Sredstev. Kongres se zavzema i .~T Za dejanski preobrat odnosov, ' oi z notranjo logiko vzpodbujali ^avca v osnovnih organizacijah za delovanje, združevanje in skupno p°slovanje z delavci drugih organi-infe ^ osnov‘ skuPnih ekonomskih ^ 7~ Za odpravo vzrokov ki privedlo do zaprtosti in avtarktičnega našanja osnovnih in drugih orga-‘Zacij druženega dela, t za dosledno izvajanje realnega frCa/a dinarja in razvijanje deviznega $ ^ta, kar bo delavce motiviralo, da *Sarn°upravno povezujejo in združi0 delo in sredstva, skupno plani-ČQn'^dobivanje dohodka in pove- 4 ~~~ Potrebno je utrjevati standar-t g‘?orrnative in druge osnove na ka-Zv Se urejajo medsebojni odnosi. V „ eJ' s tem se poudarja potreba po stv.iu pomoči OZD s strani znan-‘n drugih organiziranih sil v ®nju rešitev za probleme, kongres poudarja, da se planira-vah /°zi,ya na samoupravnih osno-Iqv - ko ustvari samo v kolikor de-c. v združenem delu na osnovi redakcijske odvisnosti in skupnih m^>°rnskih interesov, s samouprav-Jv sporazumevanjem usklajujejo Usti6 r?zv°jne programe in plane in v„ ?riajo pogoje za njihovo ižvrše-dle' družbeno-politične skupno-ko,POsebno rePublike in pokrajine, $ 'UcH ves delegatski sistem morajo v -o/o aktivnostjo in moralo idniUia,i ui ustvarjati pogoje za ^iJUŽevanje dela in sredstev in VoTl0 Paniranje na celem jugoslo-4el 4 S*em Prostoru izhajajoč iz delitve v a ,ehnološke in dohodkovne po-v 5 an°sti in poslovnega sodelovanja Z*‘s‘u racionalne proizvodnje, ra-nQJta ‘a usposodobitve za uspešen '°P na mednarodnem tržišču. Iln Snovni predmet planiranja mora ^^Pridobivanje in razporejanje doji t v fl xa2°nSres poudarja potrebo večjega °upravnega usklajevanja izo- Posebna delegacija kongresa, v kateri je bil tudi Miran Potrč, je že prvega dne položila cvetje na grob tovariša lita Izhajajoč iz tega, da so razviti samoupravni odnosi v osnovni organizaciji in v krajevni skupnosti pogoj delovanja delegatskega sistema, kongres kaže na potrebo: — da se delegacije kar najbolj organizirajo in usposobijo kot samostojna telesa osnovnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki v stalni povezanosti s svojo izvoljeno borzo samoupravno in politično organizirane delovne ljudi povezujejo v delegatske skupščine, pri čemer je delegaciji potrebno omogočiti vse potrebne informacije in strokovno pomoč. — da se mora v občini, kot prvi širši obliki teritorialnega samoupravnega organiziranja združenega dela, omogočiti, da delovni ljudje in občani z osebno aktivnostjo in preko svojih delegatov pomembno vplivajo na utrjevanje in ustvarjanje družbene politike na vseh nivojih — od občine do federacije. — da se širše uveljavlja in animira inštitut zamenljivega delegata zaradi vspodbujanja kolektivnega dela delegata in kvalificiranega zastopanja interesov, inicijativ in predlogov. — da se delegati in delegacije upirajo praksi, da se družbeni problemi in načrti odločb predstavljajo v obsežnih, nerazumljivih in strokovno-suhoparnim elaboratom, zahtevajoč, da se jim dostavlja kratek in vsebinski material, ki mora vsebovati bistvo problema in predloge reševanja v variantah. Kongres energično nasprotuje širši praksi, da se odločitve prinašajo izven samoupravnih in delegatskih organov v takozvanih koordinacijskih telesih, komisijah in grupah, s čimer se delegatski sistem odločanja sprovede na formalno soglasnost z Že Delo kongresne komisije za resolucijo je vodil Kiro Gligorov preje sprejetimi odločitvami izven delegatskega sistema. V naših društvenih pogojih nova državna uprava (Nadaljevanje na 5. strani) Delegatsko odločanje Brez natanko določenih nalog in osebne odgovornosti ne gre Vj St) Iz intervjuva Tomaža Zupančiča za Delavsko enotnost 86 ih G V Delavski enotnosti št. 24 od 19. junija, to je v prvi številki po 3. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije je bil objavljen intervju z našim delegatom, Tomažem Zupančičem. Za naš časopis povzemamo najbolj zanimive odgovore iz tega pogovora. So vas v Gradisu kmalu vključili v družbenopli-tično delo? »Da . Bil sem mlad, mladinske organizacije v tozd tako rekoč ni bilo čutiti, njeni sestanki so bili po vrsti nesklepčni, predsednik je odhajal k vojakom, skratka, sprejel sem zadolžitev, ker sem bil prepričan, da je mlade moč pripraviti k delu.« Ste že dolgo družbenopolitično delavni? »Vedno bolj sem. Kot srednješolec, hodil sem na srednjo tehniško šolo, sem se udeležil nekaj delovnih akcij, ene republiške in nekaj občinskih, v mladinskem središču, kjer so nas vojaške starešine pripravljali na'služenje vojaškega roka pa so me ocenili kot dobrega mladinca. S takim priporočilom sem po prvi stopnji strojne fakultete in odsluženem vojaškem roku prišel kot pripravnik v Koteks Tobus in nato v Gradis, kjer sem že poldrugo leto zaposlen kot vodja strojne operative v tozd, ki oskrbuje gradbeno mehanizacijo.« In se vam je to posrečilo? »Mislim, da se mi je. Šel sem tako rekoč do vsakega od sto mladincev, ki delajo v tozd, se pogovarjal z njimi. Postavili smo na noge organizacijo. Letos smo poslali več mladih v brigade, trije so se vrnili z udarniškimi značkami, s prostovoljnim delom smo na gradbišču odbirali in razvrščali gradbeni material, ki bi bil sicer zavržen, in tako tozd prihranili kar precej denarja. Našo prisotnost je čutiti tudi v delu družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij tozd in delovne organizacije.« Priprave na kongres samoupravljalcev niso trajale dolgo, le dobra dva meseca. Ste imeli v tem času poleg svojega rednega dela in običajnih zadolžitev dosti dodatnega dela? »Seveda. Pripravili smo vrsto tematskih pogovorov o gradivu, ki nam je bilo poslano v razpravo, udeležil sem se nekaj okroglih miz, ki jih je pripravilo vaše uredništvo, občinski sindikat, republiški odbor sindikata gradbenih delavcev, saj smo se že od vsega začetka dogovorili, da bom na kongresu skušal predstaviti sedanje stanje slovenske gradbene operative, ki pa ni ravno rožnato. Pri razpravah so sodelovali še drugi delegati gradbene stroke, pogovore pa smo imeli v tozd, delovni organizaciji, z več gradbenimi podjetji v občini, ponekod z zbori delavcev, drugod na delavskem svetu, v sindikatu, kakor nam je pač zaradi kratkega roka uspelo pripraviti pogovore.« bomo«, besed skratka, ki lepo zvenijo, nič pa ne povedo.« Pravite, da ste precej govorili o delitvi sredstev za osebne dohodke.Kaj je bilo jedro razprave? »Poglejte, naša delovna organizacija si je pred desetimi leti dala nalogo, da delitveno razmerje 1 proti 3 v korist osebnih dohodkov spremeni, da ■bomo kupovali več novih strojev. Osebni dohodki se seveda niso dvigali, kot bi se sicer. Ko bi zdaj lahko začeli pobirati sadove dela in odrekanj v preteklosti, pa je začela veljati resolucija, ki je marsikje udarila po pridnih, nagradila pa one, ki so vsi v preteklosti izplačevali dobre dohodke. Ne Tomaž Zupančič v kongresnem centru Sava v pogovoru z novinarjem Delavske enotnosti zdi se nam prav, da je bilo za merilo vzeto samo eno leto, obdobje bi moralo biti daljše. Tako smo se znašli v položaju, ko ne moremo ustrezno nagrajevati delavcev, ki res uspešno delajo. Nekaj malega si pomagamo s solidarnostjo med tozd, ni pa to rešitev. Osebni dohodki so v gradbeništvu nasploh prenizki, saj se še ni zgodilo, da bi nas naenkrat zapustilo toliko delavcev, kot nas je zdaj. Samo v prvih treh mesecih letos je odšlo iz naše tozd, kjer nas dela 600, sto delavcev. Tu so še težke delovne razmere, življenje v barakah, ki se kratkoročno kažejo kot poceni stanovanjska rešitev za delavce, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, dolgoročno pa kot draga. Samskih doipov, ki bi dajali delavcem boljše življenjske okoliščine in bi bili za podjetje, dolgoročno gledano, cenejša rešitev, pa se poleg krajevnih skupnosti, ki se jih že od nekdaj branijo, otepajo tudi številne občinske uprave.« O čem ste na teh sestankih največ razpravljali »Dejal sem, da gradbeništvo že čuti, da gradimo manj, kot smo še pred letom. Razpravljali smo o ustvarjanju prihodka, delitvi osebnih dohodkov, plačevanju administrativnih delavcev, fluktuaciji, ki je v zadnjem času posebej velika, največ kritičnih besed pa je bilo povedanih o predlogu za resolucijo kongresa. V njej je vse preveč formulacij, kot so: »morali bi«, »naj bi«, »prizadevali si za zidarja, tesarja ali železokrivca, če našteje^u$ samo nekaj najbolj deficitarnih poklicev v prt dr beništvu, vsak razmišlja drugače: zakaj pa ravfl® moj sin ali hči. Letos se je, denimo za 200 n»inpo štipendij prijat ilo vsega 16 kandidatov. Ne*ali?o, bomo morali spremeniti. Rudarjem je, d601*'0' uspelo. Ti zdaj, ko imajo zadovoljive osebne hodke, ne zapuščajo več rovov, slišimo pa, da afl'b ministracija že sprašuje, kdaj bodo v enaki tnrtlnj povečali osebne doho,dke tudi njej, saj tudi on »č dela.« N - -U.t6i Omenili ste nizke osebne dohodke v yadoen ■ tvu, veliko fluktuadjo, pomanjkanje mladih rf0j delo v gradbeništvu ter padanje gradbene konja* ^ ture... • »Vse to gre skupaj. Dela je vse manj, gradbe ^ tJ'« podjetja si neusmiljeno konkuriramo, s tem močneJv režemo lastno materialno bazo. vse mov Uto postaja tudi gradbena operativa v republikah, »0 koder so doslej prihajali delavci. Danes jih sPf.^a, jemamo nazaj, le da plačujemo podjetjem hovih republikah veliko več, kot smo njim. zven se ti posli kažejo kot kooperacija, dejan8*/,, pa gre za (prikrito) najemanje. Gradbeniki že tirno padec konjukture, inštalaterji, ki letos de^H, v objektih, ki smo jih zgradili lani, pa jo bodo *,„ finišerji občutili prihodnje leto, če ne bon ^ ustrezno ukrepali.« Ne gre mi skupaj: nizki osebni dohodki v beništvu, hkrati pa je kvadratni meter stanova*^ k pri nas dražji kot kjerkoli v Evropi. »Nedvomno so še notranje rezerve, predvse** boljšem povezovanju, kakih bistvenih spretne pa trg ne more pričakovaati od nas gradben1*" Gradbena projektiva in operativa predstavlja** ceni kvadratnega metra le tretjino stroškov, <8 P ni evropska.« Slišali smo, da z gradivom za kongres niste H povsem zadovoljni, bilo je presplošno. Kako I ste zadovoljni s samim kongresom? Vem, da gM ob polovici težko ocenjevati pa vseeno pesku*1! »Z delom razprav sem zadovoljen. Od razpfH ljalcev se mi zde kmetje še najboljši. Konkretfl'1 tako pri naštevanju težav, ki jih ima kmetij8*'! kot pri predlaganju rešitev.« Ste vi že razpravljali? »Ne še, še nisem prišel na vrsto. Govoril boj* dohodkovnem povezovanju, ki se mi zdi nad’ pomembno. Razpravo sem skrbno pripravil upam, da tovariši mpjega prispevka ne bodo nili kot splošnega.« Omenili ste nagrajevanje delavcev v administraciji. Gre za plačevanje skupnih služb? »Ne, gre za plačevanje delavcev v administraciji nasploh. Tovariši iz ljubljanske Emone so nas seznanili s svojim razmišljanjem, naj bi imeli administrativni delavci za trideset odstotkov nižjo startno osnovo kot delavci v proizvodnji, za enako izobrazbo seveda.« In kako je bilo sprejeto takšno razmišljanje? »Dobro, dokler govorimo načelno. Pri tem gre za podobno vprašanje kot pri usmerjenem izobraževanju. Vsi smo zanj, ko pa naj bi šel »moj sin« In kako si jo vi zamišljate? »Konkretno, z imeni organov in organizadJ1 naj usmerjajo nadaljnji razvoj in rast gosp®-stva to so družbenopolitične organizacije, darska zbornica, tozd. Nekdo mora povedati, * je za kaj odgovoren in če je odgovoren, naj “ odgovarja, ne pa da se posamezniki skrivaj0 abstraktno kolektivno odgovornostjo, ki na®1 vsem naredila že dosti škode. Gre za to, da *e _ vsi v največji meri zavzemamo in oživimo raS*1?p SDodarstva. to pa brez natančno določenih de* I spodarstva, to pa brez natančno določenih de nih nalog in osebne odgovornosti ne gre.« .1 '■ M. Vitf stališč, in tem kon~' iv močan F A Nadaljevanje s 3. strani) ije boji postaja direktna in preko de-°afkih skupščin, organizirana kovna služba, ki služi združenem u* in za svoje delo odgovarja dele-Ejr' skupščini. Znanost in znan-vete poznanja morajo v veliko del!! ■ner' doslej biti podpora v UIT ‘n odločitvi delavcev in drugih ieen!'!1!} ^udi> delavskih svetov, de-sir»Lh skupščin, izvirnih organov, "nr/v °vn‘k služb in vseh drugih rUi/vJi sofističnih sil našega kongres samoupravljalcev družbenih subjektov r i-^iji ‘ranja delavcev in drugih delov- 8r&u, bo za^0J°,l^J[rr^z.;„ ‘n ni‘kov‘k delegatov za ri|nf0-rano odločanje in splošno ^Cranie ce^e8a delegatskega si-mira‘iSfy,raioč’ da sedanje mfor-iiahtJ* *e ne odgovarja njihovim jnteo Va,m' ^ato b° potrebno izdelati kforn - }n nošnje povezan in-Mp/«1?!' sistem s katerim se mora ftooh0*'1! P0!™ jasnost dela in do-■ hS ‘zvorov informacij. » fin n/KtfilOH TM/jA/I » stranskim angažiranjem delovnih ljudi, in delavcev v Socialistični zvezi delovnih ljudi, Zvezi sindikata, Zvezi borcev, iz Zveze socialistične mladine in v vseh drugih oblikah organizirane družbene akcije, ima vse pogoje in možnosti, da razvija socialistično samoupravljanje, krepi bratstvo in enotnost naroda in narodnosti, nacionalno enakopravnost in odgovornost republik in pokrajin kot za lastni razvoj, tako tudi za vsestranski napredek jugoslovanske skupnosti. Z najširšo družbeno akcijo vseh ideUo ae na poseben značaj izbora -- &a,ov za skupščine družbe- jio-n za sKupscine aruzoe- %?°"<*nih dejavnostih, kongres ita.-f delovne ljudi in občane ter or-J!jja: socialistične moči, da se v [fborJ'meri ongažirajo za uspeh teh [Ju ?< posebno za pravočasno kand^kratsko evidentiranje in % dO>!?nJe najboljših, uglednih Jo d.ieno uveljavljenih delavcev (0t,ekate upoštevajoč odgovorja-r. Zas,0pljenost žensk in mladine. Jalni ayski razred Jugoslavije z "utterialno osnovo, ki jo. je Vgj/a * svojim položajem v družbena z Zvezo komunistov z vse- prodor v snovi daljnje krepitve socialističnega samoupravljanja, demokratičnih svobod in pravic delovnih ljudi naše dežele in njenega vsestranskega napredka. Tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije je še eden močan izraz enotnosti naših delovnih ljudi in njene avantgarde — Zveze komunistov Jugoslavije. Kakor bodo sprožila samoupravo organiziranih delavcev in delovnih ljudi naše dežele s tega kongresa predstavlja možno podlago za nadaljno akcijo ZKJ, tako bodo tudi stališča in zaključki XII. kongresa ZKJ in akcijski program ki ga bo prinesel ta najvišji delovni dogovor jugoslovanskih komunistov tudi ob tej priliki sprejeti s strani naših delovnih ljudi in prebivalcev kot smerokaz naše borbe za osvoboditev dela in človeka v zgodovinski kontinuiteti realizacije dela in sporočil, katere nam je zapustil tovariš TITO. Tomaž Zupančič Na kongrese Je sodelovalo tedi 180 članov delegacij socialističnih republik le pokrajin Kongresu brojkama centre to delegati dob Bi vse potrebne informacije Prema izveštaju verifikacione komisije, o radn Trečeg kongresa samoupravljata Jugoslavije uče- \ stvovalo Je 1693 delegata, od ukupeo 1739 izabranih. Zbog bolesti i drugih opravdanih razloga, odsotno je bilo 46 delegata. Ukupno sa delegatlma 1 gostima Kongres je pratilo oko 1800 osoba. To je jedan od naj-vedh skupova predstavnika rad-aičke klase Jugoslavije u poslednjih deset godfau. U redno predsednHtvo Trečeg kongresa samoupravljača Jugoslavije izabrano je 53 člana—delegata Konmesa. Kongres je Izabrao delegadju od 20 članova koji m u Ime delegata Kongresa I radnlčke klase Jugoslavije položili venac na grob predsednika Josipa Broza Rad Kongresa pratilo je oko 850 novlnara — Izveštača iz oko 150 redakcija iz cele semje. Na Tračem kongresu samou-pravljača Jugoslavije akredito-vano je 120 tiranih novlnara iz celog sveta. Pored akreditovanlh novlnara, Kongresu je prisustvo-valo 1 detetak speci ja Inih izvešla-ča,kaoi vtik fetaknutBi publicista koji tu a svetu objavil na učne radove o samoupravljanju u Jugoslaviji. Rad Kongresa pratilo je i 24 mlada Izveštača-novinara iz ne-svrstanih zemalja, kol se na laze na stručnom usavršavanju u našoj zemlji. To sn novinar! iz nama prljatejskih zemalja: Zim-babvea, Bangladeša, Sudana, Ugande, Nigerije, Tanzanije, Etiopije, Nepala i drugih nesvrst anlli zemalja. Van predvidenog scenarija, Kongres je započeo drugi dan sa radom umesto u devet časova — sat ranije. »Krivci« za to biH su delegati koji su se, van očeldva-nja organizatora, u velikem broju javili za diskusijo... Nalme, več prvog dana rada* Kongresa za diskusijo se prijavilo više od stotino delegata i to samo u Komisiji za samoupravno pove-zlvanje i udruživanje... Do kraja decembra prošle gorilne pubHkovano je vtik od mi-Uon p rime raka Teza za prlpreme Trečeg kongresa samoupravljača Jugoslavije. Teze su štampane na tvim Jezidma naroda i narodnosti Jugoslavije. Prema nezvaničnim poda ci- ma, u diskusijama Itoje su pret-hodlk Kongresu uzelo je u češ če oko dva mlnona ljudi. Kongresu Je stlglo preko 800 telegrama 1 pisarna sa željama za uspešen rad delegata. Telegrame su slali društveno-političke organizacije, radnid i gradanl u svoje Ime, naši radnid u tostranstvu... U diskusijama na Kongresu uzelo je učešče preko 500 delegata, a mnogi od njih, u nedo-statku vremena, priložili su svoje ^tiskusije. Pripremila V. H. C. Iz zadnje seje delavskega sveta Delavski svet je ponovno imenoval Saša Škulja za glavnega direktorja Gradisa Delavski svet delovne organizacije GIP GRADIS, je na svoji IX. seji soglasno imenoval za glavnega direktorja Gradisa ing. Saša Škulja. Predlog so podprle vse družbenopolitične organizacije Gradisa ter koordinacijska komisija za volitve in imenovanja pri skupščini občine Ljubljana-Moste. Po burnem aplavzu se je ing. Škulj zahvalil za zaupanje ter dejal: »Soglasnost in današnja potrditev, da se me ponovno imenuje za glavnega direktorja Gradisa, me dodatno obvezuje, da bom vse svoje sile vložil v nadaljni samoupravni, gospodarski in tehnološki razvoj Gradisa, za kar se bom v bodoče še bolj potrudil. V današnjih težkih pogojih, ki vladajo na tržišču, so naloge in odgovornost tem večje, toda prepričan sem, da bomo ob vašem sodelovanju in pomoči vseh delavcev Gradisa, kar najbolje poslovali tudi v bodoče.« Ob imenovanju glavnega direktorja, je DS imenoval Jožeta Gašperšiča za direktorja delovne enote v Frankfurtu ZRN, za dobo štirih let. Poleg navednega je delavski svet sprejel še Pravilnik o organizaciji in načinu vodenja raučnovodstva, na nivoju delovne organizacije, ugotovil, da so vse TOZD sprejele Samoupravni sporazum o združevanju stalnih sredstev sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin v obdobju 1981—1985. Prav tako so vse TOZD sprejele gospodarski načrt DO Gradis, za leto 1981. Soglašajo tudi s podpisom Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev in o medsebojnih dohodkovnih odnosih na Red dela z zlatim vencem je prejel Leopold Ilovar, dolgoletni direktor tozda LIO Škofja Loka, sedaj pa direktor Jelovice. Odlikovanje je podeljeval predsednik občine Škofja Loka V Škofji Loki podelili državna odlikovanja V Škofji Loki kot da niso imeli časa, da bi pravočasno podelili državna odlikovanja, s katerimi so bili odlikovani ob 35. letnici Gradisa njihovi dolgoletni prizadevni in družbenopolitično aktivni delavci. To so storili šele29. maja, ko je 21. delavcev LIO prejelo iz rok predsednika Skupščine občine Škofja Loka visoka odlikovanja SFRJ. Odlikovaniso bili naslednji delavci: Leopold Ilovar —red dela z zlatim vencem, Vinko Florjančič — red republike z bronastim vencem, Red dela s srebrnim vencem so prejeli naslednji delavci: Peter Brdnik, Rado Cedilnik, Anton Demšar, Franc Kutnjak, Irena Mlakar, Vinko Mravlja, Ciril Oblak, Karel Počič, Jože Španič, Jože Tavčar, Anka Trobec in Janez Žagar. Medaljo zaslug za narod je dobil Janez Demšar, a medaljo dela naslednji delavci: Jožica Bogataj, Jože Debenc, Anton Jeraj, Dragan Mišov, Marija Poljanec in Tomaž Prevodnik. C. Pavlin skupnem gradbišču P202-D, Iraku, s strani GIP Gradis Ljubljana. Začne se postopek za sprejem in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih o stanovanjski gradnji. Spremembe in dopolnitve pripravi splošna služba. Delavski svet je sprejel predlog, da se začne postopek sprejemanja predlogov samoupravnih splošnih aktov o vključitvi v izvajanje projekta v srednjeročnem obdobju 1981—85: a) predloga Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izvedbo projekta raziskovalne naloge TOZD in uspešno gospodarjenje, b) predloga srednjeročnega plana dela na projektu v obdobju 1981—1985. Delavski svet delovne organizacije zadolži odbor za razvoj in organizacijo kot svoj kolektivni izvršilni organ, da pripravi: a) utemeljitev glede pristopa k: — predlogu Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izvedbo raziskovalne naloge TOZD in uspešno gospodarjenje, srednjeroČnff|aVcj :ktu v obdoDlSVo.. — predlogu plana dela na projektu v 1981—1985, .kf-o„ b) predlog za delegata v propletj nem svetu: »TOZD in uspešno 8^aga spodarjenje«, . ktivh°dl c) predloge za prijavo proje* sv0j, nih nalog. j Pr Tako pripravljeno gradivosep%i „ lje TOZD v sestavu GIP G Ljubljana, da pošljejo svoje s°8*®|ati p k omenjenim splošnim aktom, d®iredi lahko delavski svet delovne orga ^ zacije odločal o tem, na eni a),; h°dk °dk prihodnih sej. -a Delavski svet delovne organ cije GIP GRADIS LJUB D A zadolži odbor za razvoj in cijo kot kolektivni izvršilni o 8 ^ delavskega sveta delovne °r8a!lJav|j, cije, da zbere vse koristne pred ^ega — izboljšave, ki se nanašajo na ob0cj vacijsko dejavnost in jih posf® jbili (j jejo vsem TOZD v sestavu o ^ GRADIS Ljubljana, da jih_°>V; lahko koristno uporabile pri svoicleta delu. ji|9 ~- Obravnavan je bil tudi Pf® [%o Pravilnika o prejemkih delavce lat^ materialnih stroškov. Razprav hter pripombe objavljamo v poseh Ski^ članku. Lojze CePVredr , i Analize, plani in še kaj s V Gradisu že dolgo vemo, da ne znamo vselej določena dela ali d' , delke tako dobro obračunati ali prodati kot jih znamo napraviti —Z°S a po kakovosti pa tudi v roku. Tehničnešole ne dajo dovolj ekonomski in organizacijskega znanja; poleg tega pa marsikateri tehnik ali mien j no t meni, da je njegov posel postaviti objekt ali izdelati izdelek, ki bo kvaJl, teten in lep, če bo vse po sreči pa tudi dohodkovno uspešen. Gradis k" k< tet eri m icy, c c u u kjc jfcu yu iuui uunuuni/ v nu Md/zcacn. delovna organizacija pa ima drugačen smoter: za nas je važen dohode > nsj., ki ga zasluzimo v izgrajen em ob jektu ali napravljenem izdelku —-inše . *dij ;ro r potem sam izdelek. L.° n Premalo koristimo dobre izkušnje, ker jih prevečkrat ne analizirarr> U? | niti med delom niti po končanem delu. Ne delamo pokalkulacij. ^ea,\n jjJu liziramo splošnih stroškov—faktorja. Kaj sploh vsebuje faktor? K°.a. [Qn v' tehnikov,inženirjev in delovodij pa tudi računovodij to ve (dovolj n k^n tančno za svoje potrebe)? Koliko poznamo predračun po katerem d . i lamo? Koliko poznamo pripravo dela? Poznamo kalkulacije in pre j> L dr kalkulacije za svoj objekt ali izdelek? Ali imamo (operativni) pl‘,rj? j^r*č Kakšne so razlike med predračunom in obračunom na eni stram in knj^ govodskimi podatki na drugi strani? A li sledimo razlikam vsak ^ ^0 čun, poračun) in kako ga uveljaviti kot sistem v naš delovni vsakdo^, vadi Kopice vprašanj, ki krojijo (taki ali drugačni odgovori nanje) n k. y dohodek, naše osebne dohodke. Ali vas zanimajo odgovori na ta vprašanja? Ali bi si želeli izpopom. «■! V Alt vas zanimajo odgovori na ta vprašanja? Ali bi st želeli izpopo>’ y v znanje ali celo delati na tem področju? Izkušeni operativni delavCh L it imate interes obogatiti sebe in Gradis z delovanjem na tem podrotj ’ % sporočite vaše želje kadrovsko socialni službi, da bomo skupaj tud1 (^ki vašem primeru upoštevali načelo: pravega delavca na pravo delo■ Oglasite se pismeno, po telefonu ali osebno v KSS. p a*h ...........................................................*-Xrnav b> Poslovna uspešnost se je v maju poslabšala iv,b koncu tega meseca bodo de-t*P° temeljnih organizacijah na 1)0,1 zborih seznanjeni z rezultati k|ets °xtanja v prvi polovici letošnjega ■ teb zborih bodo odločali o hodt' razdelitvi doseženega do-li’sVni a’ hkrati pa kritično ocenili p]e delo. °Lj ^o bodo zbrani in objavljeni ^oDp°datki za Gradis, bo pretekel |SL.: ntesec dni, tako da bodo rezul- 'kllf °**etnega poslovanja znani šele / ^avgusta. radi boljše informiranosti deti^ Vsestavljamo vsak mesec obra-& ta) Pr°izvodnje (celotnega prihod-■ '°dk °h0dka ‘n *e grobo delitev do-iz lortL na obveznost in osebne dogi r e- i%V]fZubati poslovanja, ki so bili ob-n livnih odmorov med delom- v Prizadevali si bomo za zdruš® nja in posodabljanje počit”’ zmogljivosti ter krepitev in n® nje ustanavljanje samoupravni®,^ čitniških skupnosti. Ker v tems njeročnem obdobju ne bo nujjL graditi večjih počitniških zmog‘1 sti, bo treba zagotoviti pre®,^ bolj smotrno izrabo obstoj ( zmogljivosti in njihovo čim h° > cionalno poslovanje. V osnovnih organizacijah ^ sindikatov morajo delavci uv®£ v® M /jd • Ijati takšne osnove in merila z®" tev regresa za letni oddih, ki , omogočala letovanje tudi vse sti m delavcem, ki z lastnimisr® tega ne zmorejo. , j Vse to so vprašanja s kateri® f pogosto srečujemo v naši vsak ^ praksi. Omenjene usmeritve j snejša stališča in sklepi III. k®' renče zveze sindikatov Slovenj)^ nam bodo v pomoč in oporo V t doslednejšem uveljavljanju ®|i usmeritev in zahtev. Valter M Maho so včasih ročno mešali in na ramenih znosili na vse višine »I rat ;ač it« ac • P' v j« ečii iz«1 » P evf in P J b<> s"1,, e*1 i< ‘f, ib , l0fi Slovenec želi biti strojnik Pred izdajo brošure o poklicih v gradbeništvu . pripravljamo brošuro, ki bo na poljuben, animacijski način pomada privabljati mladino v poklice gradbene stroke. Uvajanje novih jbedijev kadrovanja v gradbeništvu, v obliki brošure, zahteva dru-- no vsebino, obliko in opremo, kot smo jih bili vajeni doslej. Vsak j^klic, bo imel v obliki nevsiljive animacije, še dodatek, ki ilustrira P°klic z drugačnega zornega kota, kot ga lahko dobi v šoli. Pa prebe-'•no odstavek iz uvodnega dela naše brošure. .Gradbinci-mladinci, vrnimo se za trenutek 100 let nazaj in zami-nmo si kakšno je bilo takrat malo večje gradbišče. Predstavljajmo si velikansko mravljišče, na katerem so se dobe-ed°o trli ljudje. Na prostor, kjer bi naj stala primerna palača, so s sto-er>mi konjskimi vpregami navozili iz kamnolomov na kupe kamenja, * stotine kubikov peska in mivke iz rek. Nato je tisoče rok zakopalo v ptniji, da bi pripravilo temelje, v katere so morali navaliti na tone in °ne skal in peska. Ko so začeli palačo dvigati, so morali posekati pravi gozd, da so lahko iz debel in plohov, (ki so jih tudi ročno žagali) Pni odre, na katerih so stali zidarji, ki so potrebovali ogromne koli-■Pe (pravtako ročno izdelanih) zidakov. Če pa je kje grozilo, da se zi-°vje zruši, so vpeli vanj ogromno sponko iz kovanega železa in jo prav s takimi palicami staknili z drugo sponko, vzidano v drugo steno 11 vse skupaj zataknili. ,, Yse gradivo so bodisi znosili, ali pa vlekli na višino z navadnimi Jtripci. Z njimi so dvigali tudi težko tramovje za ostrešje, poslopje Ppjtrili z bobrovci, nato začeli dodelovati notranjost palače. Taka Rri|dnja je običajno trajala več let. •P danes? ^ *^a velikem sodobnem gradbišču zaman iščete konjsko vprego, ^»menjali so jih šoferji, vozniki, buldožeristi, žerjavisti, zidarji, betoni'. dobijo v roke pogosto že izdelane elemente, ki jih nato vgradijo stavbo. Tudi tesarji — opažerji ne zidajo težkih opažev, temveč si r^agajo z že v naprej izdelanimi opaži. Za dviganje težkih bremen Jr Poslužujejo žerjavov, ki jih na sodobnem gradbišču ne manjka. So-°bno gradbišče daje vtis, da je kar malce prazno, in da se na njem ne 7onrliti lrni va/iaoh VpnHar vnm / p Hnmn intm iohlrn graaoisce aaje vtis, aa je Kar malce prazno, m da se n_....„ Jj*°re zgoditi kaj večjega. Vendar videz vara. Že drugo jutro lahko totovitc, da je stavba kar čez noč zrastla za nadstropje. Na takem gradbišču lahko ooazite že svoie bodoče delovne tovariše: z --‘uvuc, aa je siavoa Kar cez noc zrastla za naustropjc. Na takem »radbišču lahko opazite že svoje bodoče delovne tovarne: zidarje, te-^rje, bctonerje, strojnike, elektrikarje, šoferje in druge. Seveda je ”*Jveč zanimanja za stroje, toda vsi poklici v gradbeništvu so lepi in pr,jetni. Le spoznati in vzljubiti jih moraš. Lojze Cepuš Zaključek akcije »Tisoč delavcev-sodelavcev« v Mostah Skromno, vendar slavnostno so v vevškem kulturnem domu udeleženci akcije »Tisoč delavcev — sodelavcev« iz ljubljanskih občin Moste-Polje in Vič-Rudnik, dobili priznanja, oštevilčene zaponke z znakom akcije, ki jo je sprožil Odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v občinah pa jo je vodila komisija za obveščanje in politično propagando pri občinskem sindikalnem svetu. Novi dopisniki so s svojimi prispevki obogatili glasila in izpopolnili sistem obveščanja znotraj in zunaj delovnih organizacij. Obveščanje delovnih ljudi in občanov sodi med temeljne vrednote naše družbe, saj le obveščeni delavci lahko tvorno sodelujejo pri samoupravnem odločanju v temeljni organizaciji in v širši družbeni skupnosti. S to akcijo je prišlo do kvalitetne preobrazbe obveščanja v združenem delu. Sredstva obveščanja v naši socialistični samoupravni družbi ne smejo biti le spremljevalci dogajanj, temveč tudi usmerjevalci in oblikovalci politike. V občini Moste-Polje je bila akcija skrbno organizirana in vodena, tako da se je v njo vključilo 205 novih sodelavcev. Za svoje delo je komisija za obveščanje in politično propagando dobila posebno priznanje Odbora republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Podelitve so se udeležili tudi delavci Gradisa, saj se je tudi naše uredništvo vključilo v akcijo in uspelo pridobiti 23 novih sodelavcev. Imena le-teh so bila objavljena v Delavski enotnosti pod določenimi številkami, tako da je vsaki dopisnik dobil zaponko s tisto številko, pod katero je bilo njegovo ime in priimek objavljeno v Delavski enotnosti. To so bili naslednji naši delavci. 339. Stjepan Perkovič 340. Rajko Ješovnik 341. Zlatko Otomanček 342. Jože Sever 343. Ludvik Rudolf 344. Jani Klančar 345. Marko Žont ar 346. Milenko Nikič 347. Alojz Polajnar 348. Rašo Jovanovič 2.230. Gregor Oblak 2.231 Edo Kragelj 2.232 Ivo Mahajnc 2.233 Adela Simon 2.234 Ludvik Rizmal 2.235 Josip Humek 2.236 Janko Štok 2.237 Marko Filač 2.238 Jože Lorenčič 2.239 Kristina Nose 2.240 Ludvik Rubeša 2.241 Jaka Klančar 2.242 Franc Senjur q Pavlin Naši kovinarji že preselili svoj DS na novo lokacijo Pravijo, da je navada železna srajca. In če želiš spremeniti navade moraš sleči srajco! Kakor vsi vemo TOZD KO—Ljubljana gradi svojo novo Tovarno gradbene opreme in mehanizacije na Letališki cesti. Marsikateri delavec, ki že leta in leta, da ne rečem več desetletij hodi na Šmartinsko 32, bo moral zapustiti ta kraj in poti spremeniti smer — na Letališko cesto. Da pa le ne bi bilo vse tako hudo in mučno, so se odločili že za prve korake. Delegati delavskega sveta so se domenili, da imajo svojo jubilejno 10. redno sejo na novi lokaciji. In vse nadaljne tudi. Kakor je bilo opaziti jim je »zrak« tu prijal. Kar dolgo so se zasedeli. Moram vam povedati, da so bili najbolj prisrčni, ko so si ogledovali, kako potekajo dela na hali. Vsak je želel vedeti, kje bo njegova delavnica in če si jim malo bolj pogledal v oči, si opazil, da se je že kar videl na svojem novem delovnem mestu. No, pa tudi za sosede so se zanimali. Kar oddahnili so si, ko so videli, da jih bo čuvala vojašnica. Pa tudi čez »Rogovce« se niso pritoževali, saj pravijo, da nikoli ne veš kdaj ti kdo prav pride. In tako so »kovinarji« zastavili svoje delo po samoupravni poti, z upanjem, da bodo odločitve na teh delavskih svetih prav tako trdne, kakor je teren okoli n jih. Korla Po dodatnem investldj*em programu bodo postavljene tri Kaplanove tor- Na gradbišču HE Solkan je postavljena tudi betonarna SB 500 bine, vsaka z močjo 20 MW HE Solkan bo zgrajena z zamudo Že več kot dve leti gradijo delavci tozda Nizke gradnje iz Maribora na povsem drugem koncu republike, v Solkanu pri Novi Gorici, hidroelektrarno Solkan na Soči. S to manjšo hidroelektrarno, skuša investitor, to so Soške elektrarne omiliti pomanjkanje električne energije, ki se čuti tudi na Primorskem. Po dveh letih je gradnja skoraj ustavljena, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, saj je slovensko elektrogospodarstvo skoraj ves denar kanaliziralo v Krško, z željo, da bi čimprej začela obratovati tamkajšnja nuklearna elektrarna. Na gradbišču v Solkanu so ob našem obisku, 23. junija povedali, da so dela že od aprila letos bistveno upočasnjena in da bi jih zaradi prekinitve financiranja, pravzaprav morali popolnoma ustaviti. To težko situacijo je rešil Gradis, tako da je najel kredite, ki jih bo investitor potem vračal. Spodbudno je to, da investitor obljublja, da se bo v drugi polovici leta financiranje uredilo in da se bo potem lahko delalo normalno naprej. Zaradi omenjenih težav se bo tudi prvotno postavljen rok dograditve, to je konec leta 1982 podaljšal, saj so ob našem obisku ugotavljali že petmesečno zamudo. Prav lahko se zgodi, če se financiranje ne bo uredilo, da bo ta zamuda še večja. Skladno z upočasnjeno, oziroma skoraj ustavljeno gradnjo se je zmanjšalo tudi število delavcev na gradbišču za 40% predvidenega števila, to pomeni, da jih na gradbišču dela nekaj manj kot 50. Vsi stanujejo v našem naselju, kjer se tudi hranijo. Trenutno se na gradbišču izvajajo le manjša zaščitna dela, ki bi v primeru visokih voda preprečila večjo škodo, saj se vsi še spominjajo lanskega junija, ko je hudourniška Soča v 24 urah tako narasla, da je povzročila precejšnjo škodo in zavrla vsa dela za 14 dni, ker je popolnoma zalila gradbeno jamo. V prvi gradbeni jami se zaključujejo pretočna polja in vmesni stebri do take faze, da bo možna preusmeritev vode preko teh polj in omogočena gradnja turbinskega objekta na levi strani struge. Ce bi na kratko lahko opisali stanje objekta ob našem obisku, potem lahko zapišemo, da je na desnem bregu Soče jezovni del hidroelektrarne dograjen do kote 70. Do dokončanja tega dela objekta, to je do kote 79 je potrebno vgraditi še 8000 kubičnih metrov betona in zmontirati jezovne mostove. Po montaži le-teh se bodo montirale še zapornice, ki jih izdeluje in montira Metalna iz Maribora. Potem bo potrebno dograditi še pogonske hišice in opraviti manjša obrtniška dela in s tem bo jezovni del objekta na desnem bregu Soče končan. Nadaljnji potek gradnje bo približno tak, da se bo po preusmeritvi Soče preko pretočnih polj zgradila pomožna pregrada druge gradbene jame. V le-tej se bo zgradila turbin- ska zgradba, kjer bodo po najnovejšem, dodatnem investicijskem programu montirane tri Kaplanove turbine z močjo vsaka 20 MW. Prvotno sta bili predvideni le dve Kaplanovi turbini, sedaj bo še ena dodatna, tako, da bo končna moč hidroelektrarne večja od prvotno planirane. Po prvotnem planu dinamike gradnje je bilo predvideno, da bo prva turbina začela poskusno obratovati že jeseni leta 1982, vendar zaradi že prej omenjenih težav tega roka ni več moč držati, niti ujeti ter je zato sedaj negotovo trditi, kdaj bo objekt končan. Nosilec gradnje hidroelektrarne Solkana je Gradis TOZD Nizke gradnje Maribor, vendar pri gradnji sodelujejo še nekateri večji soizva-jalci, kot so na primer: SGP Primorje iz Ajdovščine, ki bo opravilo okoli 20% gradbenih del, Metalna iz Maribora bo dobavila in montirala zapornice in žerjave, Litostroj iz .Ljubljane turbine, Rade Končar iz Zagreba generatorje, Iskra pa avtomatiko. Po investicijskem programu bi objekt stal 800 milijonov dinarjev, vendar bo zaradi podražitev, do konca gradnje stal bistveno več. Doslej je bilo izvršenih gradbenih del na glavnem objektu v vrednosti od okoli 330 milijonov dinarjev. Izvajalci del v Solkanu so odkrito povedali, da niso zadovoljni, ker se v roletnih mesecih ne dela s poln° ?aro. Zamuja se čas, ki je najugod- tejši za gradnjo hidroelektrarn, ke e vodostaj nižji in dosti stabilen-ioča je namreč znana kot izrazi*0 tudoumiška reka z zelo gibljivi01 jretokom, ki varira predvsem V odvisnosti od količine padavin, le-ten >a je največ v jesenskem in pon°a' lanskem času, najmanj pa poleti m :ato bi prav sedaj lahko največ °a' edili, žal pa so dela skoraj ustavlje-la. Investitor obljublja, da se bo n-tanciranje uredilo in ustalilo jeseni, vendar bo treba takrat že računati nuhasto reko, ki včasih v enem inevu poveča količino vode za >0-krat. Delo je takrat izredn jtežkočeno in je potrebno nenehno irnanie vode Zatn se ooerativei i. si na gradbišču hidroelektrarn^ :an upajo, da se bodo stvanh0 trajšem času uredile in da ° o delo normalno steklo napreJ’ časno pa upajo, da se bodo ure-tudi problemi okrog plačila ra v ceni. V času gradnje se J ni gradbeni material krepko p°' :il, zaradi zamrznitve cen, pa 1 Na levi strani stroge Že stojijo trije vodnjaki. Potrebno jih Je narediti še šest in Pogled na desno obalo Soče, kjer so zaključena pretočna polja In vmesni st** tudi druga polovica gradbene jame bo zaprta bri, da bo možna preusmeritev vode in omogočena gradnja na levi oba Iz seminarja za poslovodne kadre Delajmo z možgani in ne z žulji Dr. Matjaž Malej: napredek je v znanju In sodobni organizaciji dela. Upoštevajmo iniciativo naših sode-jnvcev. Dopuščajmo in spodbujajmo M nasprotij, toda cilji morajo biti •notni, dogovorjeni bt ne vsiljeni. Razmišljajmo procesno in sodelovalno. Gradis v korak s časom. Da bi dosegli sprejete in načrtovane dlje, v delovnem okolju, se za- hteva od vsakega posameznika čim-večje napore, znanje, odgovornost, disciplino in hotenje — ustvariti čim več. Doseženi in preseženi načrtovani cilji, pa hkrati pomenijo večji dohodek s katerim zadovoljujemo splošne, skupne in osebne potrebe. Kako preproste misli? Kaj tor.ej zavira naše delo? Smo premalo povezani, preveč razdrobljeni in premalo učinkoviti? Vsaka kriza, pa naj se pojavi v tej ali oni obliki, kaže na nujnost soodvisnosti gospodarstva, na nujnost dolgoročnega načrtovanja razvoja in nujnost upoštevanja širšega družbenega interesa. Najbrž smo preozki, preveč rutincrski, enostranski, opažajo se vplivi podrejenosti. Razvojna hitrost drugih, pa zahteva od nas več lastne ustvarjalnosti, celovitost in vpogled v dogajanja. Ustvarjalnost je danes pogoj za obstoj, brez nje ni pocenitve, konkurenčnosti, ni novih dosežkov. Pri nas sc lomijo kopja okoli odgovornosti. Nemogoče je dobro živeti, ter istočasno imeti za osnovo neodgovornost, ozkost posameznikov, odločanje in nerazumevanje za združevanje dela in sredstev. Sodobno življenje ne obstoja v nenehnih didaktičnih procesih. Imamo v rokah platno in škarje, saj lahko preko delegatskega sistema svoje delo v celoti nadziramo. Kako torej dalje? Najpomembnejša je priprava odločitev. Če bo tu sodelovalo več glav, oziroma bodo sodelovali vsi in tu našli skupen interes, se bo stanje hitro izboljšalo. Vsako delo pa moramo pred tem programirati, to je opredeliti naloge, ki jih bo treba opraviti ter vnaprej sprogramirati način izvedbe oz. izvršitve naloge. Take naloge povedo, kaj moramo opraviti, ko smo si nekaj postavili za cilj. Da bi ustvarili nekaj novega, ne smemo biti nikoli zadovoljni s starim, ampak moramo stalno iskati kaj novega, boljšega — inovativni in ne konservativni. Pri tem se ne smerne zadovoljiti s starimi metodami, temveč iskati in ustvarjati nove metode. Seveda pa moramo biti medsebojno povezani in soodvisni. Na seminarju je bilo veliko govora o programatiki, brez katere si lastnega organiziranega dela ne moremo zamišljati. Lc sistematično zbiranje izkušenj, njihovo razvrščanje v programe postopka in združevanje programom postopkov v programator, bo dalo zaželjehe rezultate. Posamezni programi iz programatorja se bodo sproti dopolnjevali z novimi izkušnjami in inovacijskimi zamislimi. Na seminarju smo čuli še vrsto konkretnih nalog, ki jih morajo poslovodni kadri v celoti poznati. V glavnem pa je bila skozi celoten seminar prisotna misel, da je za vse akcije najpomembnejši človek — delavec, njegovo znanje in sposobnosti. V vsakem primeru pa je potrebno pri našem delu z bolj sodobnimi metodami dela, tehnologijo in organizacijo, zlasti pa z večjim koriščenjem znanja, stopiti korak dalje. Seminar za poslovodne kadre bomo ponovili 22. in 23. 9. 1981. Lojze Cepuš Nova višina prejemkov iz materialnih stroškov Na svoji zadnji seji so delegati delavskega sveta delovne organizacije ugotovili, da še vedno ne morejo sprejeti Pravilnika o prejemkih iz materialnih stroškov, ki naj bi nadomestil dosedanja pravilnika o terenskem dodatku in o drugih prejemkih iz materialnih stroškov, ker je bolj smotrno počakati sprejem samoupravnega sporazuma gradbeništva, ki je trenutno še v razpravi. So ureditve kriterijev in pogojev za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog v druibenem dogovoru, samoupravnem sporazumu gradbeništva in v novem gradisovem pravilniku, upoštevajo se odločbe sedanjih pravilnikov o prejemkih iz materialnih stroškov oz. o terenskem dodatku, s tem, da se zneski popravijo po objavljenih podatkih v Delavski enotnosti. Tako je od l. julija letos nova višina prejemkov iz materialnih stroškov naslednja: a) Dnevnice: — cela dnevnica (nad 12 ur) 410,00 din, — polovična dnevnica (8 — 12 ur) 220,00 din, — znižana dnevnica (6 — 8 ur) 154,00 din. b) Stroški prenočevanja: — po računu, to je dejanski stroški za hotel do največ B kategorije, — za hotele višje kategorije kot je B, se povrnejo stroški v višini 375,00 dinarjev, — brez računa 140,00 dinarjev. c) znižana dnevnica pripada delavcu za delo na terenu ob neorganizirani prehrani in prenočišču, po sklepu delavskega sveta tozda oz. delovne skupnosti: — za prehrano največ do 246,00 dinarjev na dan, — za prenočišča pa tako kot je navedeno med stroški za prenočevanja. d) Višina stroškov za prevoz na delo je ostala enaka. e) Nadomestilo za ločeno življenje: — 60% dejanske cene prehrane v menzi tozda oz. obrata družbene prehrane, po sklepu delavskega sveta tozda oz. delovne skupnosti, — stroški stanovanja vkraju dela po ceniku samskega doma, po sklepu delavskega sveta tozda oz. delovne skupnosti. f) Kolometrina: — za osebni avtomobil je 5,90 dinarjev za kilometer, — za motorno kolo je 1,77 dinarjev za kilometer, — za moped je 1,30 dinarjev za kilometer, — za dvokolo 0,80 dinarjev za kilometer. 8\ Terenski dodatek pripada delavcu za delo na terenu ob organiziram prehrani in prenočišču, po sklepu delavskega sveta tozda oz. delovne skupnosti: — za prehrano največ do 205,00 dinarjev na dan, — za prenočišče pa največ do 140,00 dinarjev na dan. h) Izdatki za prehrano bodo do sprejetja pravilnika o prejemkih iz materialnih stroškov šli v breme le-teh, ne pa iz sklada skupne porabe kot je to bilo do sedaj. To predvsem velja za delavce v temeljnih organizacijah, to je v materialni proizvodnji. Stroški za prehrano znašajo po sklepu delavskega sveta tozda oz. delovne skupnosti največ do 876,70 dinarjev na mesec. Obračun po teh kriterijih velja od 1. januarja 1981. i) Ob razpravi o višini dnevnic za službena potovanja se je oblikovalo mnenje, da bi za službena potovanja, ki trajajo le en dan, več kot 12 ur in ni prenočevanja, bilo treba določiti poseben znesek dnevnice. Delavski svet je menil, da naj bi to bilo 287,00 dinarjev, vendar naj o tem razpravljajo delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti, ter sporočijo svoja mnenja delavskem svent delovne organizacije do 16. julija 1981. C. Pavlin Letos je v Novi Gorici nastopilo le 12 delovnih organizacij, kar je najmanj v zadnjih letih Eidarja Ivan Bistranič in Franjo Bratovščak sta bila najboljša od naših, saj sta osedla 4. mesto %' k van Simič in Mustafa Šestan sta med železokrivd zasedla 7. mesto laši odra rji kakor tudi tesarji so bili zadnji, kar ni posebna čast za Gradis VII. proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slonje Dan gradbince v Novi Gorici V--------—:--------------- Tudi letošnje praznovanje dneva gradbincev, ki je bilo 6. junija v Novi Gorici nas je spomnilo na tisti 3. junij pred 45. leti, ko so se gradbeni delavci pod vodstvom Komunistične partije vključili v splošno stavkovno gibanje slovenskega delavstva. Ta stavka je bila temeljni mejnik pri nadaljnjem boju za uresničitev pravic in zastavljenih ciljev gradbenih delavcev. Vse navzoče je v imenu organizatorja pozdravil Miran Pahor, glavni direktor SGP Gorica Praznovanje dneva gradbincev je že vrsto let povezano s proizvodnim tekmovanjem zidarjev, železokriv-cev, odrarjev in tesarjev. Pred pričetkom tekmovanj je v imenu organizatorja letošnjega praznovanja SGP »Gorica« spregovoril njen direktor, tovariš Miran Pahor in med drugim dejal, da »postaja proizvodno tekmovanje, na katerem se zberejo najboljši izmed tisočih slovenskih gradbenikov, vse bolj priljubljeno in pomaga postavljati vlogo praktičnega strokovnega dela na pravo mesto. Strokovnost bo naredila proizvodno delo bolj cenjeno, le-ta povezuje miselni proces in teorijo s praktično izvedbo. Vse kar se naštudira in načrtuje mora biti s kar največjo spretnostjo in ob najmanjših stroških pretvorjeno v proizvod, sicer ostane le na papirju in v tem spoznanju dobi strokovna proizvodnost dela še večjo pomembnost«. V • imenu Republiškega odbora ’ sindikata gradbenih delavcev Slovenije je vse pozravil predsednik Željko Humar in dejal, da »prispevajo proizvodna tekmovanja gradbincev k razvoju družbeno ekonomskih odnosov, k uspehu novih strokovnih znanj delavcev ter povezovanju teorije in prakse. Takšna tekmovanja predstavljajo pregled praktične usposobljenosti gradbincev za opravljanje vsakodnevnih zahtevnih nalog, predstavljajo pa tudi manifestacijo širšega družbenega pomena, saj pomembno opozarjajo na mesto in položaj gradbinca v združenem delu in družbi«. Po dveumem delu je opravljene naloge ocenjevala strokovna žirija. Ni imela lahko delo, saj je večina nastopajočih nalogo dobro opravila in so o razvrstitvi odločale podrobnosti, milimetri in minute. Bili so doseženi naslednji rezultati: ZIDARJI: 1. Stavbar, 2. Gorica, bar, 3. Konstruktor, 4. Gorica, 5. Stavbenik, 6. Gradbinec, 7. Grosuplje, 8. SCT, 9. Obnova, 10. Gradis TESARJI: 1. Tehnik, 2. Grosuplje, 3. Primorje, 4. Gorica, 5. Obnova, 6. Konstruktor, 7. Stavbar, 8. Stavbenik, 9. Ingrad, 10. Gradbinec, U. SCT, 12. Gradis V skupni razvrstitvi VII. proizvodnega tekmovanja gradbenih »Proizvodna tekmovanja predstavljajo pregled praktične usposobljenosti gradbincev,« je dejal predsednik RO SGDS Željko Humar Slavnostni govornik je bil Miran ^otrč, član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije 3. Konstruktor, 4. Gradis, 5. Tehnik, 6. Grosuplje, 7. Gradbinec, 8. SCT, 9. Obnova, 10. Stavbenik, 11. Primorje, 12. Ingrad ŽELEZOKRIVCI: 1. Konstruktor, 2. Stavbar, 3. Grosuplje, 4. Gorica, 5. Stavbenik, 6. Tehnik, 7. Gradis, 8. SCT, 9. Gradbinec, 10. Ingrad, 11. Primorje ODRARJI: 1. Primorje, 2. Stav- če la vcev Slovenije so se nastopajoče ^ipe takole uvrstile: KONČNI REZULTATI !• Stavbar, Maribor -• Konstruktor, Maribor Gorica, Nova Gorica ;• Grosuplje, Grosuplje Primorje, Ajdovščina Zaključne slovesnosti so se v centralni^ ^P Gorica med številnimi gosti udeležili tudi: Dušan Šinigoj, podpred^j Skupščine SR Slovenije, Jovo Nikinovič, predsednik zveznega odbori SFRJ v Trstu 'tefan Cigoj generalni konzul 6. Tehnik, Škofja Loka 30 7. Stavbenik, Koper 24 8. Gradbinec, Kranj 20 9. Gradis, Ljubljana 19 10. SCT, Ljubljana 17 11. Obnova, Ljubljana 16 12. Ingrad, Celje 8 Letos so v Novi Gorici nastopile ekipe iz 12 delovnih organizacij, kar je 5 manj kot lansko leto. To kaže na vse manjše zanimanje za tovrstno tekmovanje, čeprav bi moralo biti obratno. Od leta 1978, ko smo zmagali v Izoli, naša ekipa ni dosegla nobenega vidnejšega rezultata. Vedno se je uvrščala v spodnjo polovico razpredelnice. Tako je bilo tudi letos. Zakaj je temu tako? Istočasno s praznovanjem dneva gradbincev je novogoriško gradbeno podjetje SGP »Gorica« proslavilo 30 let obstoja. Ob tej priliki so na skupni slavnostni seji republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije in delavskega sveta SGP Gorica podelili plakete posebej zaslužnim posameznikom in sindikalnim organizacijam tozdov v delovni organizaciji. Obenem so podelili tudi letošnja Kavčičeva priznanja tistim gradbenim podjetjem, ki že vrsto let preko svojih centrov za izobraževanje uspešno vzgajajo in usposabljajo dobre delavce samoupravljalce-gradbince. Kavčičevo nagrado je letos dobil tudi Gradis. Te slovesnosti so se med drugim udeležili tudi: Dušan Šinigoj, predsednik IS skupščine SR Slovenije, Jovo Nikinovič, predsednik zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije in Štefan Cigoj, generalni konzul SFRJ v Trstu. Ob koncu praznovanja dneva gradbincev je bil slavnostni govornik Miran Potrč, član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije. V svojem govoru je poudaril, da se v našem razvoju občasno pojavljajo težave, ki jih prinaša hiter ekonomski razvoj, pa tudi ekonomske in politične razmere v svetu. »Vendar, moramo se zavedati tega, da je pravi razlog za naše težave v naši lastni slabosti. To si moramo povedati odkrito in jasno. Še vedno je mnogo odtujenega odločanja v imenu delavcev, v odtujenosti dohodka od delavcev je treba iskati vzroke sedanjih slabosti. Zato tudi prihaja do podvajanja zmogljivosti našega gradbeništva, pretiranih naložb in slabe usklajenosti v proizvodnji. Še vedno pa se pojavljajo tudi težnje, da se slabo delo in nizka proizvodnja skušata reševati z dviganjem cen«. Tovariš Potrč je opozoril tudi na naloge gradbincev v skupnih stabilizacijskih prizadevanjih. Cveto Pavlin Med letošnji mi dobitniki Kavčičevih priznanj je tudi Gradis. Priznanje je prevzel direktor KSS Lojze Cepaš Tudi letos so bili najboljši predstavniki Stavbarja iz Maribora Sodniki so imeli po tekmovanju veliko dela Ferid Sejdič, vodja naše ekipe je prevze! priznani« za doseženo 9. mt . k ■ skupni uvrstitvi Kulturni dom v Mostah Španski borci so dobili svoj spomenik v parterju in na balkonu. Name njena je raznim nastopom in prired tvam, večjim sestankom, zased, njem in manifestacijam. Skozi ' glavni vhod se pride v vežo v kateri j je obeležje padlim in umrlim v drug 1 svetovni vojni iz KS Moste, Sela u ‘ Novi Vodmat. Foycr v mcdnadstropju je predvi- ; den za gibanje obiskovalcev mer ■ odmori; poleg je bife, ki bo odprt; ob prireditvah, še naprej pa je kadi niča. V mcdnadstropju je tudi u- Letošnja osrednja ljubljanska proslava ob dnevu bor orca je bila v novozgrajenem Kulturnem domu Španski borci v Mostah. Na proslavi 4. julija je bil slavnostni govornik Stane Dolanc. Kulturni dom španski borci pomeni velik korak v razvoju kulturnega, družbenopolitičnega in družbenega življenja vzhodnega dela Ljubljane in mesta kot celote. Z njegovo izgradnjo je uresničena stara želja, da v meščanski občini s skupnimi močmi postavijo objekt, ki bo še bolj spodbujal in omogočal še hitrejšo rast ustvarjalnosti in poustvarjalnosti pri že tradicionalno bogato razviti ljubiteljski dejavnosti, saj v Mostah imajo 10 pev- skih zborov, likovno sekcijo samorastnikov, sekcijo akademskih likovnih ustvarjalcev, 10 gledaliških skupin, lutkovno skupino, papirniški pihalni orkester in harmonikarski orkester. dom poimenovali po španskih borcih in da bi bil njihov spomenik. uiba. v mcunuusirvpju jv 7 | kovni salon površine 64 kvadratn i) metrov. Največ prostora v domu J« ____-_•____ *i v ^ ' .U«n4jit;9ml Ideja je bila sprejeta in dom je zgrajen kot domicilni objekt španskih borcev Jugoslavije v katerem bo Dom je zgrajen iz združenih sredstev, saj meščanske delovne organi- hodka ugotovljenega po zaključnem računu za preteklo leto v samoupravno interesno skupnost za družbeni standard. Prva lopata je bila zasajena 20. decembra 1979 leta. Temeljni kamen je položil Stane Bobnar, eden od treh še živečih španskih borcev iz meščanske občine. Takrat je tovariš Bobnar dal idejo, da bi prostor za spominsko gradivo o naših borcih v španski državljanski vojni. Na pročelju kulturnega doma bo postavljeno še obeležje, ki bo spominjalo in hkrati opozarjalo na še živečo fašistično nevarnost. piusiuia r »v..- # namenjeno" splošnoizobraževalni ( knjižnici Jožeta Mazovca, ki im* | oddelek za izposojanje knjig na dom, pionirski oddelek z bralnico in kotičkom za cicibane, glasbeno sobo, prireditveno sobo in sobo z* *>• p intenzivni študij s 4 sedeži. V kleti je tudi manjša dvorana » ; seje pregrajena z vrati na harmom- Kultumi dom Špatiski borci je adst zgrajen v treh nadstropjih in ima 1.840 kvadratnih metrov uporabne površine. Gradnja je stala okoli 90 milijonov dinarjev. Dom je.funkcionalno razdeljen na tri dele. V pritličju je dvorana s 368 sedeži ko, ki omogoča delo dveh skupin hkrati. Tukaj je tudi 8 manjših soD namenjenih "za potrebe krajevn skupnosti, društev, družbenopol*" ličnih in družbenih organizacij. r°° odrom je večji prostor za pripr*” nastopajočih in zaklonišče za 2W oseb. Cveto Pavlm V ari doma je postavke*« obeležje ] 1 v dragi svetove! vojni Kulturni dom Španski borci stoji v sredBče Most Podprimo akcijo za bonificirano delovno dobo Pozdravljam pobudo sindikalne konference Gradisa, da se tudi v naši delovni organizaciji prične akcija za bonificirano delovno dobo. Kljub temu, da sc je akcija začela z veliko zamudo, vendar bo dobrodošla tudi sedaj. Pospešeno bo treba delati na tem področju, da bomo imeli čimprej vse pripravljeno kar je potrebno, ko bo gradivo v razpravi. Lahko trdimo, da je prišla pobuda zares z veliko zamudo. Poklici, ki so predvideni za bonifikacijo so upravičeni do tega. Gradbeni poklici so dokaj težki, kar nam potrjuje kadrovanje v zadnjih letih. Vse težje je pridobiti mlade za gradbene poklice. Ne samo, da je fizično težak, ampak je tudi vpliv drugih okoliščin kot so: vremenske neprilike, delo v podaljšanem delovnem času, vprašanje prehrane, nastanitve in še bi lahko naštevali. Redki so gradbeni poklici, kjer bi si delavci zaslužili oziroma dočakali redno upokojitev. Že mnogo prej opešajo, zbolijo ali pa imajo zdravstvene hibe, da ne morejo več opravljati svojega osnovnega poklica. V tem primeru nastopajo dvojne težave; enkrat zdravstvene drugič gmotne, ker mora na lažje delo oziroma na manj vrednoten delokrog. Pri vsem tem, v kolikor se bo uzakonila bonificirana doba za nekatere gradbene poklice, pa bo prizadeta povojna generacija, kateri ni bila priznana nobena stvar, čeprav je delala pod izredno težkimi pogoji. Takrat ni bilo tehničnih in zaščitnih sredstev, urejenih bivališč, dobre zadostne prehrane, kar je stopnjevalo izčrpanost in obolenja. Tudi na področju medicine in zdravstva se je orala ledina. Posledice vsega tega so še danes številni delavci, ki bolehajo ali so drugačni delovni invalidi, ter so se morali predčasno invalidsko upokojiti. Nekaj takega naj ne bi doletelo naslednje generacije gradbenih delavcev, zato naj se pospešeno dela za uresničitev predloga, ki je sicer že dokaj star. Znano je, da bonificirana doba povzroči večje dajatve. Nekaj je tudi na tem, da je dokaj neugoden čas, ko so sredstva pičla in bo odločitev samoupravijalcev težka. Z globinsko in daljnosežno presojo naših delavcev smo prepričani, da se bodo odločili v prid bonificirane dobe. Sredstva, ki todo izločena za bonifikacijo, bodo dobro naložena. Če bi primerjali sttoške, ki bi jih morali dati za beneficirano delovno dobo ali za večje število bolnikov, smo prepričani, da bi bili izdatki za bonifikacijo mnogo manjši. Presoja in odločitev torej ne bo težka, saj se zavedamo, da jo dajemo svojemu sodelavcu. Ludvik Šnajder Joj, kam bi dal? r' *j- t n Problematika težkih podpornih sistemov in painer nosilcev, je bila že večkrat obravnavana na seji delavskega sveta TOZD kot tudi na sejah r tebvskega sveta delovne organizacije. Izvoljenih je bilo že več komisij z c' 1al°go, da ta na videz pereč problem spravijo z dnevnega reda. Mnenj, fedlogov in protipredlogov je bilo veliko, rešitve pa ni. {Začelo se je 27. decembra 1979, ko je delavski svet delovne organi-■ lcye sprejel sklep, da se težki podporni odri in painer nosilci prenesejo h v GIP GRADIS — TOZD SPO. Pri izvajanju sklepa so nastale težave c Prt prenosu oz. prevzemu tega materiala v SPO. Ponovno je stekla raz-lj Prava po TOZD Gradisa. Komisija je dala nov predlog, da se ugotov-8 l!ene zaloge težkih podpornih odrov da na zalogo v centralno skladišče 8 J" Se vključijo v vrednost združenih sredstev za skupne nabave materiali skladno s samoupravnim sporazumom o kupnih nabavah. Delavski 0 svet je na seji dne 26. 11. 1980 ta predlog sprejel in ga dal ponovno v 8 r®zPravov TOZD. 25. 12. 1980je bil sprejet sklep, da se zaloge težkih Podpornih sistemov in painer nosilcev začasno prenesejo na zalogo v 8 centralno skladišče. Po dveh mesecih ponovne razprave po TOZD, se 1- >e 12 TOZD strinjalo, da se zaloge težkih painer nosilcev prenesejo v n nekoliko zaskrbljeni pa smo {^‘ali, ko so po prvem razpisu za le-vanje v naših počitniških domovih Jave pokazale, da je Ankaran za-in» 15 Biograd na moru 40 % dn ,rc^ 60 %. Hitro je bil poslan še de r^zP's 'n P° le-tem se je zase- bil^51 *c nck°liko izboljšala, saj je k. Ankaran zaseden skoraj 50%, lograd na moru 60% in Poreč 2 Vse to pa je dosti manj kot vsa kot a *eta>ko J® bilo več prosilcev, j01 Pa so zmogljivosti naših domov fnto morali tudi do 100 prosilcev Skloniti. $ecasi $e spreminjajo, vendarle pa . aekateri upravičeno sprašujejo, o”c bi bilo bolj pravično imeti ‘ne domove po nekolikd nižjih nah, kot slabo zasedene po višjih i tgLab, saj izgubo moramo tako in 1 VMko leto pokrivati, ob sedanji , ‘'tiki pa ne bodo izgube nič manj-Vj> !ahko pa se zgodi, da bodo celo vJe* saJ gostov ni dovolj, stroški pa ^no | Preč astajajo. •"rcegj $e jc g0voriio tudi o dife-nc,ranih cenah za počitniške do- pri Ankaranu, če bi bila cena nekoliko nižja, S ceno 200 dinarjev Ankaran, 300 Poreč in 400 Biograd na moru, Mia bi dana večja možnost izbire tudi za različno debele denarnice. Očitno je, da je pri vsem tem socialni moment bil popolnoma zapostavljen. Za razmislek je mogoče zanimiv primer oblikovanja cen za letovanje v kamp prikolicah Kovinskih obratov Ljubljana, ki so postavljene v Sukošanu pri Zadru. Cene za dan bivanja v prikolici so diferencirane glede na višino osebnih dohodkov. Tako obstajajo tri kategori je, vendar je povprečna cena 200 dinarjev na dan, kar ni niti malo poceni, prikolice pa so vseeno zasedene. Točno vemo, koliko stane ekonomska cena dnevnega bivanja v vsakem našem počitniškem domu. Razlike so precejšnje. Ceno penziona bi lahko oblikovali tako, da bi delavec plačal določen odstotek, npr.'60ali koliko bi se dogovorili od te ekonomske cene. Tako bi dobili različne ceiic za posamezne domove in vsaki delavec bi se glede svojega materialnega stanja odločil za kraj svojega letovanja. V vseh teh živahnih diskusijah je bilo dosti'govora tudi o našem najnovejšem, lansko leto odprtem domu v Biogradu na moru. Večini je predaleč, drugim se nd dopade hrana, ki jo tam pripravljajo, tretje moti, da morajo pešačiti 10 minut do plaže, ki pa je največkrat zelo zasedena, razen tega vse TOZD še niso združili vsa sredstva za njegovo izgradnjo. Bili so tudi predlogi, da bi oddajali proste kapacitete drugim delovnim organizacijam, ki nimajo lastnih počitniških domov, predvsem iz tistih občin, v katerih so sedeži naših TOZD in še vrsta drugih predlogov. Višek vsega pa je bila novica, da je na direktorski konferenci padla misel o prodaji doma. Ko vse to prespimo in dobro razmislimo, mislim, da ne sme biti niti govora o tem, da bi dom v Biogradu na moru prodali, saj se verjetno še vsi spominjamo, kako z muko smo ga zgradili. Res pa je, da bi o domu morali še dosti razpravljati in se dogovoriti o celi vrsti stvari v zvezi z njegovim delovanjem. Dom je lep, ima ugodno podnebje in je zato prava škoda, da je zaseden le tri mesece v letu, zakaj smo pa potem zgradili centralno kurjavo v njem. V pristopu organiziranja letovanja bo treba tudi marsikaj spre- meniti, potrebna bo večja angažiranost vseh, da bi bil dom več časa odprt, saj bomo le na ta način zmanjšali stroške v zvezi z njegovim poslovanjem. Vsi tisti, ki neradi vozijo na daljše razdalje in ki jim na kakršenkoli način oddaljenost Biograda na moru predstavlja problem, bi se mogoče odločili za letovanje, če bi bili ob izmenah organizirani posebni avtobusi iz Maribora in Ljubljane. Za rekreacijo bi mogoče tudi lahko poskrbeli tako, da bi, če je to seveda mbžno, odkupili še malo zemljišča poleg našega doma in zgradili igrišče .za košarko in odbojko, ali pa še kaj več, saj je pred gradnjo doma bilo govora tudi o manjšem pokritem bazenu. Možnosti so, potreben bo temeljit premislek vseh v Gradisu, vendar ena misel mora biti vedno prisotna — dom v Biogradu na moru ne smemo prodati, temveč narediti vse, da bo čimbolj izkoriščen na zadovoljstvo vseh Gradisovcev. C. Pavlin TlMfl v Poreču je letos precej manj gostov. Terasa je 26. junija samevala, saj je Mio v domu le 24 gostov. V naslednji izmeni jih je bilo le 50. HUMOR »STARI« je končno malo starejši Ko sem razmišljal, o čem naj se pogovarjam z skoraj vsemi »polirji« kar jih je v gradbeni enoti, pa jubilantom sem prišel do zaključka, da bi bilo do-, tudi na Ravne kjer je prebil osem let ga vežejo tepi volj, če bi samo napisal: STAREMU za njegov ju- spomini. » Včasih smo bili v Gradisu res kot ENA bilej iskrene čestitke—sodelavci in prijatelji. Vsi v DRUŽINA. Danes je pa precej drugače. Vsepre-Gradisu bi vedeli, da je to Marjan Starovasnik iz več je tiste osebne nevoščljivosti in vsak gleda GE Maribor. Pa vendar bi mi malokateri verjel, da pt >sem nase. Tega včasih ni bilo. Delali smo v bo Marjan 31. julija praznoval 50. rojstni dan. To sez- nipo cel dan. Danes, ko je ura dve, pa že vsak sicer ni veliko, še posebej ne ker fant še zdaleč ne hiti na svojo stran. Toda prihajajo zopet časi, ko daje tega videza. Moti me samo dodatno ime bomo začeli drugače misliti in delati. STARI, ki se ga drži baje še iz brigadirskih dni. To Delal sem pošteno in nimam nikakršne slabe je samo dokaz v ec, da je včasih izgledal starejši. vesd jaz pravim: Gradisu sem dal vse, kar pa Popustimo šalo na stran Čeprav rojen ljubljan- ,mtim mi je pa tudi Gradis da[ << čan, je takoj po končani tehnični šoli odšel v Soš- tanj, ter kmalu za tem k vojakom. Kmalu potem se koliko o njegovem gradbeniškem življenju. V je zaposlil v Mariboru v takratnem gradbenem Gradisu je poznan tudi kot dober športnik, predv-vodstvu. Silosi v Melju so bili za tiste čase zahtevna sfm smučar. Med prvimi se je udeležil zimskih gradnja. Prvič so poizkušali z vlečnimi opaži, ki so sP°rtnih iger Gradisa in to še v času, ko je bilo jih takrat »dvigovali« še ročno. Čeprav že poročen, ^ga skupaj dvajset ah petindvajset tekmovalcev, je adaptiral mariborsko poročno dvorano, sodelo- Danes se ta številka suče ze okoli tristo. Res, da v val pri gradnji tovarne močnih krmil v Ljutomeru tem času, kar tekmuje se nikoli ni bil v svoji skupini in tu se prične pravzaprav njegovo pravo življenje Prv‘, vedno pa se je uvrstil nekje tam do petega gradbenika-operativca. Vse do danes se je prak- mesta. tično potikal po gradbiščih, si ustvaril dom (poleg posebno hudi boji so sedaj v skupini »starč-žene ima še tri postavne hčerke), tako da se danes kov«, kjer se stari gradisovci merijo med sabo. sam čudi, kdaj mu je vse to uspelo. Večji del svo- Da je to res, smo se lahko prepričali na letošnjih jega življenja je prebil na gradbiščih severovzhodne igrah, kjer je Marjan po nesrečnem padcu pred ci-Slovenije nekaj časa pa tudi v Kobaridu. Tam je Ijem pripeljal v cilj kar po eni smučki. Odneha pa sodeloval pri obnovi porušenih hiš in izgradnji no- ne. Pravi, da bo tekmoval še lep čas, saj rad smuča vega naselja za prebivalce posočja, ki jih je prizadel pa tudi zmaga še lahko, ker ima za to še dovolj časa. potres. Tak je ta naš Marjan. Da nima »dlake na jeziku« je Preveč bi bilo, da bi našteval vsa gradbišča, ki jih res. Res pa je tudi, da je odkrit in rad pove vsakemu je z uspehom vodil Marjan. Sam pravi, da je delal s v obraz kaj ga teži. Takšen je in tak bo ostal. Na Gradis ga vežejo lepi spomini, čeprav je bila vmes tudi kakšna grenka kaplja. Tako se ne rad spominja »sladkorke« v Ormožu. Nisem ga vprašal zakaj. Morda je to le trenutno spoznanje. Opazil sem samo, da ima le za dve številki močnejšo dioptrijo na očalih. Pa kaj bi to, vse ženske se strinjajo da mu očala pristajajo, to je pa tudi nekaj. Še posebno če praznuješ 50. rojstni dan. Smo pač ljudje. Še sreča, da si nismo vsi enaki. Ko pa bo »STARI« zopet starejši pa bo tako vse drugače. Franjo Štromajer “jli Marjan Starovasnik — 50-letnik I Srečanje z Abrahamom Lojze, ki ljubi les bolj kot sebe Vedno, ko moram napisati kaj o človeku, ki je dopolnil tistih znamenitih 50 let sem v škripcih kaj naj napišem. Saj se pravzaprav ni nič zgodilo posebnega. Pa vendar je 50. rojstni dan le trenutek, ko navadno napravimo nekakšno inventuro v našem življenju. Če ne mi, pa gdo drugi. Ko sem se tako pogovarjal z Lojzetom o tem dogodku sva prišla na vse drugo v Gradisu samo ne na njegov jubilej. Pa vendar naj povem, da je pri Gradisu že skoraj trideset let in da se je prvič, čeprav z drugega konca Slovenije zaposlil v takratni gradbeni enoti Ljubljana. Že kot mladega fanta ga je les silno privlačil, zato se je v takratnih časih odločil za poklic tesarja in ni mu Žal. Sapi pravi, da bi se danes ponovno odločil za ta poklic. Se-veda ga je želja po širšem znanju gnala dalje v šolo. Z uspehom je končal leta 1960 delovodsko šolo in prvič kot delovodja vodil dela na gradbišu Hidromontaže v Mariboru. V Gradisu se je pokazala potreba po inštruktorjih zato se je odločil, da opravi še tečaj za inštruktorja vajencev. To je bilo leta dvainšestdeset. Tedaj se je vključil v poučevanje in izobraževanje ne samo vajencev ampak tudi delav- cev, ki so želeli pridobiti višjo kvalifikacijo. Dobro znana imena v Gradisu Štangler, Bun-derla in drugi so vsi »občutili« mentorstvo Lojzeta. Takih, ki jih je želja po znanju pripeljala v roke Lojzetu je bilo v enem letu tudi do šestdeset. Zato ni čudno, da vsega ni zmogel. Neposredno je zapustil delo na gradbišču, čeprav je še preko vajencev krepko povezan z neposredno proizvodnjo. Alojz Zorec Ni ga gradbišča, ki nebi tako ali drugače bil povezan z r.jim. Preveč bi bilo, če bi naštevali vsa gradbišča širom Slovenije pa tudi izven nje, kjer je Alojz Zorec sodeloval z delom ali strokovnimi nasveti. Izvenelo bi preveč samohvalno. Tega pa noče. Med sodelavci je poznan tudi kot aktiven družbenopolitičen delavec, saj skoraj ves prosti čas posveti delu v krajevni skupnosti kjer prebiva. Že leta 1962 je bil prvič predsednik delavskega sveta takratnega gradbenega vodstva, ter leta 1963 predsednik sindikalnega odbora Gradisa. Trenutno kot sekretar vodi osrjovno organizacijo zveza komunistov v TOZD, ter opravlja še vrsto drugih pomembnih funkcij. Tako! Pa sem na začetku najinega pogovora, ko sem dejal, da navadno napravimo ob pomembnih jubilejih nekakšno inventuro. Čeprav sem želel, da razgovor z Lojzetom nebi izzvenel tako, ni to, kar sem zapisal nič drugega. Pa kaj bito. Ali je sploh ZAHVALA / V težkih trenutkih, ko smo ostale brez našega dragega JANEZA MAKOVCA se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin in ste nam izrazili sožalje Žalujoče: žena Milena in hčerki Dajana in Nataša pomembno, čg pri človeku, ki praznuje okroglo (ne visoko!) obletnico slučajno izpustiš kakšen dogodek ali dva. V primerjavi s tem, kaj vse je še pred njim je to prava malenkost. Izšolal je hčerko in dva sinova, ter si zgradil lep nov dom v Pekrah. Praznovanje je za njim. Življenje pa neusmiljeno teče dalje ne meneč se za dejstvo, da ni Lojze prvi ne zadnji, ki praznuje tak jubilej. Pravzaprav je to le trenutek, ko se za hip ustaviš in ugotoviš, kaj vse si do sedaj ustvaril. Človek je rojen, da ustvarja. Takšen je tudi naš Lojze. Naj se čestitkam in prijaznim toplim besedam, ki so bile izrečene na rojstni dan iz vrst njegovih sodelavcev in prijateljev, pridružimo še mi. Želimo mu še dosti sreče in uspehov v nadaljnjem življenju v službi in doma. SE NA MNOGA ZDRAVA LETA LOJZE! Franjo Štromajer ZAHVALA Vsem članom kolektiva GIF GRADIS TOZD KOVINSKI OBRATI MARIBOR se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalj* in pomoč, ki se mi jo je nudilo ob moževi smrti. Ivanka Križaj ; n Veterani se poslavljajo | V prejšnjem mesecu se je poslovil naš dolgoletni delavec franc Žabkar ter odšel v zasluzeni pokoj. Gradisov prag je prestopil že leta 1947 ter se zaposlil kot stfojnik. Z manjšo prekinitvijo za odslužitev vojaškega roka je no danes ostal zvest Gradisu ter s tem veliko doprinesel njego-v?mu razvoju. Je eden izmed ti-stih gradisovcev, ki je poleg drugih obveznosti sodeloval pri ob-tiovi porušene domovine. Pričel je kot strojnik na vseh naših večjih gradbiščih — Litostroj, Zenica, Maribor, tovarna zel. vagonov, avtocesta Ljubljana—Zagreb, Frankfurt in še bi tahko naštevali. Svoj poklic je vzljubil ter mu ?stal zvest vse do upokojitve. Bil Je zelo prilagodljiv in se naučil Opravljati praktično vse grad-ene stroje. Ni znal upravljati amo stroj, bil je tudi dober mojster na popravilih. Žal se te vrste delavcev redčijo. Preživel je dve zelo različni obdobji. Začel je z delom na predvojnih izrabljenih strojih ter končal na velikih modernih, kjer je hitro obvladal sodobno tehniko. Na vprašanje kaj priporoča mlajšim, je povedal: »Več čuta odgovornosti do teh dragih strojev pri delu in vzdrževanju. Ne precenjevati zmožnosti stroja, kar so posledica velikih okvar novih in dragih strojev. Izboljšati odnose med strojniki in gradbeno operativo.« Vodilnim daje v razmislek, da vpeljejo priznanje dolgoletnim članom kolektiva, ki so pri delovni organizaciji deset, dvajset ali več let. Taki delavci so dragocen kapital Gradisa. Tako je zaključil več kot tridesetletno delo naš Franc, še dokaj zdrav, kar so redki primeri v gradbeništvu. Želimo, da bi še dolgo zdrav užival zasluženi pokoj. Kolektiv TOZD SPO, se mu iskreno zahvaljuje za vestno in požrtvovalno delo. Ludvik Šnajder __________________________________/ Edo Drole v zasluženi pokoj Pred letom dni je naš sodelavec Edo Drole slavil 60,-letnico. Danes pa odhaja v zasluženi pokoj. To je bila njegova zadnja zima v Kovinskih obratih in še kako muhava je bila, ni in ni je bilo konec. Tudi v tem je nekaj, saj smo si želeli, da ostaneš še nekaj časa med nami. A, ko te je človek malo pobliže pogledal je lahko opazil, da ti misli uhajajo iz delavnice. Videti je bilo, kakor, da premišljuješ, kako bi zamenjal razbijanje kladiv, drgnjenje pil in šumenje varilnih aparatov s petjem ptic, z vinskimi goricami, s polji, skratka s tvojim rodnim krajem, kamor zahajaš ob vsakem prostem času. Prva sončna elektrarna v Sovjetski zvezi Zadnja leta tudi v Sovjetski zvezi vse bolj raziskujejo možnosti uporabe sončne energije za industrijsko proizvodnjo elektrike. Tako je že narejen projekt prve eksperimentalne sončne elektrarne moči 5 MW (megawatov). Elektrarno bodo začeli graditi na Krimu. Sestoji se iz kovinskega stolpa visokega 70 me- Nazadnje, ko sva se videla, šem te vprašala, če ti bo kaj dolgčas po obratih, pa si se mi zasmejal in rekel — »Prav nič, imam že nove načrte.« Vedela sem, da premaguješ samega sebe in da te ne bi izdalo srce in morda še kakšna solza. Dolga je bila pot — 35 let in še več. Kaj vse nisi doživel. Bil si dober in vztrajen delavec in vsi smo te imeli radi, kakor te še imamo, tudi sedaj ko odhajaš v zasluženi pokoj. Edo, še enkrat hvala za ves trud, ki si ga vložil s svojim.delom v naše obrate za boljši jutri. Tvoji sodelavci TOZD KO Ljubljana. trov, ki stoji v središču velikega polja zrcal, ki se bodo s pomočjo elektronike obračala proti soncu. Zrcala bodo usmerjala sončne žarke na parni generator na vrhu kovinskega stolpa, iz katerega bo para pod pritiskom vrtela turbine. Po končani eksperimentalni fazi te sončne elektrarne bodo v Sovjetski Zvezi takoj začeli graditi novo sončno elektrarno, moči 200 do 300 MW. Pravni nasveti vprašanje: "'ede na to, da smo ugotovili, da sUk v “dnjem letu število disdplin-Postopkov v GIP GRADIS •fta :l° P°vc*al° ter> da so se delavci niJ- aJ obračali na nas z ustrez-vprašanji, smo se odločili, da Oio na tem mestu na kratko prika-^najvainejša načela disciplinskih ODGOVOR: Dli er^e^na načela, ki veljajo v disci-nskem postopku so: io a ,Va<*e/o vzajemnosti pomeni, da flavti TOZD odgovorni za kršiti drugemu. Ukrepi se smejo Pou Vsa^emu delavcu, ne glede na ki Ser>naP0°blastila in odgovornosti, la "a ‘ma ta delavec. Posledica nače-V|y Izrečeni ukrep velja samo v ok-b u temeljne organizacije, v kateri je tzrečen, je tudi v tem, da izreče-/af ukrepa (četudi najhujšega) de-ln, °u n‘ ntogoče vpisati v njegovo de-\n° knjižico. . • Načelo enakopravnosti pou-rN, da je namreč mogoče zoper Po$a delavca izreči vsak ukrep, ob pr Sojih, ki so določeni v samou-do znane okvirne cene za oba aranžmaja. Mladinci bodo na svojih sejah do 15. avgusta razpravljali o obeh variantah in javili okvirno število udeležencev izleta. Na podlagi prijav, ki bodo pokazale zainteresiranost za izlet, se bodo mladinci potem lažje odločali o izvedbi in eni izmed obeh variant. Stroške izleta plačajo udeleženci sami, delno pa lahko tudi iz sredstev OO ZSMS, če so le-ta bila planirana. Pošiljanje mladih v delovne brigade je urejeno s Samoupravnim sporazumom o medsebojnih obveznostih in načinu združevanja dela in sredstev za pripravo in izvedbo mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji v letu 1981. V primeru, da v TOZD ne dovolijo udeležbe mladinca v delovno brigado, naj se OO ZSMS v prvi vrsti obme na ZK in na svojo občinsko konferenco, ki bo posku- ča predvidenim akcijam to seveda ob predpogoju, da gre za aktivnega in vzornega mladinca io da v proizvodnem procesu zaradi njegove odsotnosti ne bo prišlo do večjih zastojev. BRZOJAVKA MI. KONGRESV V BEOGRAD Ker se je seja koordinacijskega sveta OO ZSMS Gradisa odvijala ravno v času zasedanja III. kongresa samoupravljalcev, so mladinci Gradisa poslali brzojavno sporočilo v Beograd. C PaV|io Inmemorlam Ko pižam v spomin na nažega sodelavca In prijatelja, Franca Zorita, jo od njegova smrti minilo že tri mesece. Težko Je bilo slovo, toda sleherno le tako delovno življenje, ima svoj naravni koeec, le da je naš Franc-Aco, umri mnogo prezgodaj. Odveč Je, da bi po tolikem času našteval In , opisoval vsa njegovo delo v Gradisu. V glavnem lahko rečem le katerem je živel, se aktivno vključil v družbeno živijeaje, pri strokovnem delu pa smo ga štab med trdne, vztrajne le zveste sodelavce, Znal Je prijeti za delo, znal je v šaljivem tonu izreči tudi kakšno pikro, toda vse v mejah človeškega dostojanstva. Da, takšen je bU naš Aco. Franc Zorko-Aee Žalostni smo, ker te ni več med nami, hkrati pa ponosni, da smo ta Imeti. Lojze Cepiti Mladi v Jasenovcu in na Kozari Pozdravili smo našo belo Ljub-™o z glasnim »Hura!«, in že smo rtoli po avtocesti proti Zagrebu. \as je hitro bežal in dobre volje nam n' manjkalo. . Peljali smo se mimo majhnih do-i ^jskih vasic, Stične, po dolini reke Mte, mimo dolenjskih vinogradov "* skrbno obdelanih jx>lj, pa čez Jošt preko save na Hrvatsko. Kako phigačna je ta pokrajina od naše. “teveč ravna je! Vasi raztegnjene ob Panonska nižina in Zagreb, Plestolnica SRH. Že smo v Sisku in vanič gradu v Bosni. Gnetemo se ob pknih^ in opazujemo pokrajino, ^'mo* nas bežijo vasi, drevesa, P°lja. Ta šmentana imena! Le kdo ?’ vsa zapomnil!, se smeje jezimo, ko beremo imena vasi. Naš smeh • Poraste v pesem, ki vre na dan iz ^aših src. To je pesem srečne mlado-*'■ svobode, veselja! Pred nami je vas Jesenovac. ukaj je bilo med vojno zloglasno Rašico koncentracijsko taborišče! Vfbolknili smo. So tudi naši vrstniki “°živeli grozote taborišča Jeseno-Niso imeli srečne mladosti, , e> njihova pot je bila prepojena s *rvjo. » Na levi strani je spomenik ^yam Jesenovca! , Že od daleč ga je bilo videti, ta Kamniti cvet. Mogočni spomenik, ki $e dviga pod nebo sredi zelenega Ovnika. Prineliali smo se bliže in si ga Sonce je toplo sijalo in *• ipeljali pedali. Sc____„r___________... .Pomenik se je ponovno ogledoval v Kzercu, ki leži pod njim, Majhno je ® jezero zraven spomenika, tako ”!®jhno kot je bilo upanje taborišč-vl*°v, da bodo preživeli in dovolj Qej'ko, da skriva v sebi njihove nade r°do^i Pr'^°^nost' nas — bodočih Na poti proti spomeniku je polena plošča, ki označuje, katere ^PprišČne stavbe so bile tu in kje so 'J®! travnati grički levo od spome-ponazarjajo te stavbe. Od nekritega taborišča so danes tu le P^toenik in grički! , Sli smo bliže k spomeniku. Na no-a°ji steni je izpisan na marmorni plošči verz v spomin umrlim v taborišču. Venci položeni okrog plošče so dokazali naše spoštovanje do tistih, ki so umrli, da živimo danes lepo in v svobodi. Ozrla sem se v nebo. Modro je bilo, le par oblačkov se je podilo po njem. Sonce je pripekalo. Zamislila sem se: »Tudi takrat je pripekalo sonce in je padal dež! Kljub temu so bile ustaške orgije na sprehodu vsak dan. Tukaj so pobili več kot 500.000 ljudi, predvsem Srbov in Židov. Pijani ustaški sadisti so pobijali ujetnike na najbolj zverinske načine: strahovito so jih mučili, pobijali so jih s kiji, streljali v jame, sežigali v opekarni, jim rezali in sekali glave. Skratka: počeli so vse tisto, kar se zdi nam, danes barbarsko, zverinsko in nečloveško.« Oktobra 1942 so delili ustaškim klavcem medalje in eden izmed njihovih kolovodij je rekel: »In tako smo samo v tem letu v Jasenovcu poklali več ljudi, kot turško cesarstvo v vsem svojem obdobju, ko je imelo oblast v Evropi!« Ob koncu vojne so ustaši hoteli prikriti svoje zločine. Ampak takšnih zverinistov se ne da~-prikriti. Spregovorilo je nekaj prič, spregovorile so fotografije, s katerimi so se ti klavci tako radi hvalili, spregovorila je Sava, ki je ob svojih bregovih grmadila iznakažena trupla. Grozote Jasenovca sta nam jasno prikazala film, sestavljen iz originalnih fotografij in muzej. Mladi težko razumemo, da se je kaj takega res kdaj dogajalo. Odpeljali smo se naprej. Moreča tišina je vladala v avtobusu vse do Kozare. Preveč so nas prevzele grozote Jasenovca. Težko je verjeti, da se je to dogajalo tu pred 35 leti in, da se mogoče ponekod še danes. Se ljudje res ne bomo nikdar spametovali? Naš drugi cilj — partizanska planina Kozara. Tih dih gozdov je zavel prav do nas. Globeli in jame, drevesa in grmički, izžarevajo danes mir, v preteklosti pa so bile prizorišča krvavih spopadov. Danes kraljuje tukaj tišina. Tišina, ki govori nam in prihodnjim ro- Prizadevnega in priljubljenega Marka ni več v torek, 16. 6. 1981, je bil lep So*tai daa. Kazalo je na nov vesel in Mpeiea dan. Žal ne dolgo. V obratih *• je kot hladen veter, ki želi ublažiti vročino, razširila novica, da našega Marka Julija Martini*« ni več. V obrate je prišel leta 1947 z boga-1u«i življenjskimi izkušnjami. Rojen I* bil leta 1923 v Italiji blizu Udin, in vojna vihra ga ježe v zgodnji mlado-postavljala pred odločitve. Še vredno se je priključil »Garibaldin-**n« je sknšal kruh taborišč. S tako prehojeno potjo se je zaposlil pri nas kot elektrikar. S svojim delom in marljivostjo je postal zelo priljubljen delavec. Nikoli ni odrekal svoje pomoči sodelavcem, naj si bo na delu ali na domu. Tudi njegov značaj je nemalokrat popestril delo, saj je tegobe življenja znal spretno obrniti na pestro stran. In takega bomo pogrešali. Slava njegovemu spominu! Sodelavci KO Ljubljana dovom. Tišina, ki boža spomin na vse padle, izgubljene, pogrešane, sinove in hčere, na obupane starše; tišina, ki veje preko številnih gozdov, razsutih širom po Kozari. odpeljali v koncentracijska taborišča, zlasti v Jasenovac. Kozara je ostala sama. Po gozdovih ni več odmeval otroški vrišč, smeh in jok. Kozara je ostala brez Velčasten spomenik padlim na Kozari Veličasten je spomenik žrtvam Kozare. Vzdiguje se prav do neba, izdelan iz grobo obdelanega kamna kljubuje vetru,strelam, dežju, kot je kljubovalo ljudstvo Kozare Nemcem in ustašem v 3. ofenzivi. Ponosni smo na vse tiste, ki so se uprli 40.000 vojakom, ki so obkolili Ko-zaro. V bližini približno 10 — 15 m od spomenika je muzej, katerega streha je ravno tako iz grobo obdelanega kamna in prikazuje sile, ki so hotele zlomiti odpor Kozarskega ljudstva. 40.000 sovražnim vojakom se je posrečilo stisniti v obroč 80.000 ljudi, bežečih pred njihovim terorjem in Kozarački odred s 30.000 borcih, skupaj 83.000 ljudi. Del odreda se je prebil, nad prebivalstvom pa so se Nemci in ustaši strahovito znesli. Na desettisoče ljudi: otrok, žena, starcev, so postrelili, poklali, mučili, svojih otrok. Nešteto mater je čakalo na svoje otroke. Upale so in čakale. A otrok ni nazaj. Kruti vojni čas jih je ponesel, kdo ve kam. fy>d nož, sekiro Jasenovških ustašev, v otroška taborišča, v krematorij, v naročje nemških oskrbnikov. Desno od spomenika so na marmornih ploščah zapisani z bakrenimi črkami vsi padli na Kozari. Prisluhni šumu gozdov! Slišiš, kako joče otrok, slišiš klic matere, ki išče izgubljenega sina, slišiš krike ljudi, ki so jih zverinsko mučili! Prisluhni in slišal boš! Čas ne bo izbrisal grozot, ki jih je Kozara preživela in v šumenju vetra boš vedno slišal odmev partizanske bitke. Sonce je sijalo in prijazno božalo spomenik s svojimi žarki. Gozdovi so goreli v sončni luči in listje je rahlo šelestelo, ko smo se poslavljali od Kozare — nikoli več vojne. Irena Sterman NOVICE IZ GRADBENIŠTVA Prvi jugoslovanski simpozij o keramiki V prostorih TehnoloŠko-metalur-ške fakultete v Beogradu je bil Prvi jugoslovanski simpozij o keramiki. Organizator simpozija je bila Unija kemijskih društev Jugoslavije — sekcija za keramiko. Simpozija se je udeležilo okoli 500 predstavnikov delovnih organizacij. Predstavljeno je bilo 98 del s tega področja. Razprava je tekla o keramiki kot gradbenem materialu, o gradbeni fini keramiki, o steklu i ostalih sodobnih materialih iz keramike. Tunel pod Učko Ob dnevu vstaje hrvaškega naroda bodo svečano odprli tunel pod Učko, s katerim bodo povezali Istro z Reko. Sam tunel bo dolg 5.040 metrov, sedaj pa dokončujejo priključne ceste z viadukti. Tako je viadukt Bela Draga dolg 125 metrov, viadukt Andeli 150 metrov. Najdaljši je viadukt preko železniške proge Lupoglav — Raša, 380 metrov. Četrti Viadukt Zrinščak je dolg 240 metrov. Marsikomu med bralci se bo morda čudno slišalo, a je le res, da je otroka potrebno že zelo zgodaj začeti navajati na gibanje v naravi. Človek je del narave, del naravnega okolja in kadarkoli izgubi stik z njim, je to nekaj nezdravega za njegov razvoj tako v kratkoročnem kot v dolgoročnem smislu. Starši, ki otroku ne omogočijo dovolj hoje in gibanja na prostem, na čistem zraku, ravnajo napačno. Zlasti mestni otroci so piri tem močno prikrajšani. Z avtomobili se vozijo v varstvo, v šolo, na obisk in na nakupe. Vse to p>a se dogaja, za razvoj otrok, v nezdravem mestnem okolju, ki deluje neugodno tako v fiziološkem, kot v psihološkem smislu na razvoj otroka. Ni prav nič čudno, če sčasoma otroci zgubijo popolnoma stik z naravo in se pozneje tudi težko vključujejo v planinsko društvo, taborniška društva in druge zdrave oblike rekreacije. Otrok išče nadomestila za igro v naravi po mestnih ulicah, pozneje pio lokalih, kar vodi v prestop-ništvo: Giblje se zelo malo, kar vodi v debelušnost: Njegova predstava o okolju se izmaliči, namesto travnikov, potokov, osvoji za svoje naravno okolje beton, asfalt. Vsega tega pa so v dobršni meri krivi starši. Starši so z otrokom namreč že od pirvih dni njegovega življenja. Prva leta pa so za otrokove poznejše navade in pa njegovo dojemanje odločilna. Največkrat starši uporabljajo otrokovo »lenobo« kot izgovor, da njim samim ni treba na izlete v naravo. Tam kjer obstajajo planinska društva, imajo s temi piojavi velikokrat opravka. Starši venomer zagotavljajo, da bi oni že šli na izlete planinskega društva, da pa ne morejo doma pustiti svojega Andrejčka, ki da noče hoditi, je preveč len in podobno. Pri tem starši močno grešijo. Svoji lenobi ali drugim interesom običajno čisto materialne narave žrtvujejo zdrav otrokov razvoj. Pozneje pa se čudijo, zakaj se njihov otrok ne razvija kot bi oni želeli, Izleti z otroki iine< fans a sl, losi Iz Planinskega vestnika — avtor Silvo Kristan ■C 3 larn ne obnaša se »kot ostali otroci« in sploh, imajo z njim cel kup velikih in manjših težav. Nemalokrat krivijo pri tem šolo, otrokove sovrstnike, športna društva, stare mame, skratka vse — le sebe ne. Pa poglejmo na področje hoje v naravi, ki je že eno od področij, katera lahko mnogo prispeva k bolj zdravemu razvoju mladega, odraščajočega človeka. Otroka vzamemo s seboj na 1 do 2 urne izlete, ko še ni star 3 leta, V tem primeru je primerno, da se oskrbimo š posebnim sedežem, ki si ga lahko oprtamo na hrbet za primer, da otrok ne kaže več volje za hojo. Ko je otrok star 3 do 4 leta je že sposo-ben hoditi neprekinjeno tudi več kot 1 uro. Čas hoje postopoma podaljšujemo. Kdaj pa kdaj naj otrok izjemoma opravi tudi nekoliko daljšo pot, kot je sicer vajen. Za dosežen uspeh ga moramo seveda ustrezno prehvaliti. Navadno ni nevarnosti, da bi otroka preobremenili. Majhni otroci se sami varujejo pred velikimi napori. Ko so dovolj utrujeni, to jasno in največkrat odločno pokažejo. Do šestega leta hodi otrok prolovico počasneje kot odrasli. Pri načrtovanju izletov je to treba upoštevati. Otroci, stari 6 do 7 let.so že precej bolj vzdržljivi. Največkrat jih močno podcenjujemo. Otroci te starosti brez škode zdržijo tudi 5 do 6 ur hoje na dan, če le niso premehkužni. Tudi zahtevnejši izlet v visokogorja za takega otroka ni izjemen napor. Če smo za izlet načrtovali 6 ur hoje, je pretrebno to pret prehoditi v več etapah razporejenih čez ves dan. Pri hoji v naravi pa je potrebno upoštevati tudi psihološko plat tega dejanja. Za otroka hoja v naravi ni isto kot za odraslega človeka, ki ima najrazličnejše razlage, zakaj se je določil hoditi v naravo. Otrok potrebuje neprestano motivacijo, ki ga vzpodbuja. V poznejših letih se trud, ki ga vložimo v to, da otroka motiviramo za hojo v naravo, močno obrestuje. Motivi odraslega .človeka za hojo v gore so zelo močni. Ti nas venomer ženejo v gore, pa čeprav smo tam na pohodih doživljali izjemne napore. Tudi ti močni motivi so lahko dediščina mladosti. Majhnemu otroku gora sama po sebi ni vabljiva. Izlet kot fizična storitev otroka ne vleče. Tudi če gre rad v naravo je motivacija za hojo preslaba, da bi nadvladala občutke neprijetnosti ob dolgotrajni hoji. Zato moramo otroku na izletu posvetiti veliko pozornosti. Veliko se moramo z njim pogovarjati. Na izletu je priložnost za »zelo resne« pogovore med starši in otroci. Teh priložnosti morda doma nikdar ni. Tako je izlet tudi v vzgojnem smislu zelo pozitivna dejavnost. Tudi kakšna pravljica velikokrat zmanjša dolgo pot. Večkrat se moramo ustaviti in »raziskati« kakšno zanimivo stvar (mravljišče, drevo, opuščeno stajo, zanimivo skalno obliko itd.). Če opazimo, da otroku nekaj vzbuja prezornost, si mo ramo to zapomniti in ga na predobne prijave opozarjati. Hojo lahko popestrimo tudi z različnimi igricami, pri čemer igra veliko vlogo domišljija staršev in seveda njihova pripravljenost, da se otrokovi duševnosti približajo. Vse to zahteva se- pinski izleti otrok določene pr edn^Oi Vendar s tem ni rečeno, da naj otroci wre dijo le v družbi svojih vrstnikov. Ct up jim dovolj posvetimo, se prav t. . va dobro, če ne celo bolj počutijo v dfl®> t odraslih. Ni več redkost, ko sreč31^ c gorah cele družinice, od najmanjsjjjt otroka do starega dedka. To so,re,sn,'j' lepi prizori v naravi, ki razveselijo še t črnogledega pesimista. ;; Navadno ga otroke nad 7 let staros nepremostljivih težav. Otroci zelo t plezajo, celo raje kot hodijo. Plezanj zanje samo p>o sebi zanimivo. Zato redkost, da jih vidimo na poti P°|eV, strani Mojstrane ali Prisojnika. Sev biti tak otrok ves čas navezi ■ duševnosti približajo, vse to zahteva se- pa mora biti tak otrok ves cas d veda precejšen naprer od staršev ali tistih, starši oziroma vodnik pa morajo do ; ki otroka vodijo na izletih. Vendar, obvladati nego in varovanje otroka- kg konec koncev, s tem, da nam je narava podarila tako dragoceno darilo, kot je otrok, nam je naložila tudi obveznosti do tega bitja, ki je v začetku svojega razvoja skoraj v celoti odvisen od tega, kaj bodo njegovi roditelji storili ali ne storili. Vsakdo med nami bi moral razmišljati tudi o tem, da velik del zadovoljstva v ljubezni do bližnjih leži prav v žrtvovanju za ljubljeno osebo. Lahko bi rekli, da človeka, za katerega se nismo pripravljeni žrtvovati, ne ljubimo in zato tudi ne moremo občutiti sreče, če je ta človek poleg nas srečen. Isto velja tudi za našega otroka. Otroka hraniti, šolati, mu kupo vati razna draga darila, ni dokaz ljubezni. Dokaz ljubezni je lahko samo, če svoje egoistične interese žrtvujemo za dobro ljubljenega otroka. Otroci veliko lažje hodijo v družbi vrstnikov. Zato imajo prav gotovo sku- Če načrtujemo z otrokom zahtevo preletni vzpon, ga moramo že od px>® načrtno voditi na vedno bolj zalit* pota. Po možnosti otroka tudi pr**| simo v hoji na manjši zavarovani V puberteti in predpuberteti je z® neskladnosti razvoja različnih org3* sistemov zmogljivost otrok zmanjšan tem času se otroci razmeroma hitro« tun voz>u a v- vii vvi i luiuu vin« i dijo. Ob tem je treba upoštevati tud*j da otroci te starosti neradi priznajo,1 utrujeni, zlasti če so v družbi vrsti«, Zato moramo biti nekoliko Pre^! Tudi grobost med hojo ima največ nasprotni učinek. Zahtevnejše štor ne smejo biti prepogoste. Pravočasno ramo odstopiti od nameravane tur* ugotovimo, da je pubertetnik že utr*1 Otroci bodo veliko raje hodili, o vključujemo v razna tekmovanja, ko za značko ciciban-planinec, pioniM Dva vzpona na dvatisočaka Js m Po nepornl tori se prileže tudi kakšen »dimček«« Z nastopom preletja se za planince začne sezona visokogorskih izletov. Ker pa nam je bilo letos vreme bolj naklonjeno, smo do tega časa opravili že dva izleta na dvatisočaka. Prvega smo osvojili že 30. maja. Cilj je bil 2132 metrov visoki Storžič. Gora niti ni tako zahtevna, čeprav jo imajo nekateri naših članov v slabem spominu. To pot je šlo brez težav. Na vrhu smo se srečali z našim generalnim direktorjem tov. Škuljem in mu čestitali k njegovemu jubileju. V dolini smo se potem okrepčali najprej v domu pod Storžičem, nato pa med potjo pri kmetu še s skledo slastnega kislega mleka. Druga tura 21.6. pa je bila mnogo bolj zahtevna in je za udeležence zahtevala popolno planinsko opremo. To je bila poskusna tura za udeležence predvidenega izleta na Mont Blanc, ki bo konec meseca avgusta. Udeležba je bila presenetljivo velika. Poleg stalnih hribolazcev so bili tu še planinci iz enot Maribora, Jesenic in Ljubljanskih enot. Cilj je bila tokrat 2593 metrov visoka Velika Ponča v Martuljkovi skupini. Gora, ki je odmaknjena od obl' nih planinskih stez, je raj za P*alrp| ce, ki uživajo v divjini in samot1' Kljub zgodnjemu startu 4.30), smo bili vsi zbrani na vorjenem mestu ob cesti, ki pe1)1 Vršič. Tu so nas prevzeli gorski' niki in nas popeljali proti cilju-niti ni bila tako naporna, kakpr htevna in nevarna. Še posebej ker je pred dnevi zapadlo precej vega snega. Pred zadnjim vzpoč so nas vodniki navezali na vrvi ih nato preko skal in skozi za. srečno pripeljali na vr h. Po sedj urah in pol hoje in plezanja si takoj spustili v dolino. Sestop z je bil zaradi shojenega snega š* žavnejši. Z rokami smo se krč** N oprijemali napetih vrvi in se po snegu. Ko smo sestopili na vaf^-nas je kmalu dobil dež, ki n®*, potem neusmiljeno pral vse do* J* hovega doma. Tu smo se vsi pr*® čeni preoblekli v suha oblačila 'J1 polni najrazličnejših vtisov, a vsi dovoljni nad opravljeno potjo.vl> domov. Jože S*' ’ltc*- Primerne so tudi razne lažje ,a ,i„VJr^cjc^ar 86 tiče nošenja opreme KKi _ 2* v rani mladosti naj otrok . ™a!hen "ahrbtnik, v katerem je ^Eei e kakšna priljubljena igrača. Ka-igi ®u t*amo v nahrbtnik še rezervno Mj m nogavice. Postopoma pa ga na-' iti n ^a.nos's seboj vse najnujnejše, ,.rti n?™anj*ih poteh planinec potrebuje. J": M;,, ‘6. leta starosti naj otroci hodijo v A.*,,l*<7uibi staršev ali v organiziranih taMivai*18^' ^ tem času jih sistematično i*mo na kulturno obnašanje v nara-tovariško pomoč, na pravilen "»ravnega okolja. Poučujemo "Sev;, 0 tudi o naravnem okolju, rožah, 1U’ Seoloških pojavih, živalstvu. Če bomo v to vložili dovolj truda, se bomo tudi sami marsičesa naučili, kar smo v svoji mladosti po krivdi svojih vzgojiteljev spustili. Naša lepa domovina nudi vsakomur, ki ima kaj čuta do naravnih lepot in kaj potrebe po zdravi sprostitvi v naravi obilo možnosti od najpreprostejših do najzahtevnejših. Zato naj se nihče ne zgovarja na lenobo drugega, najmanj pa na lenobo otrok, za čemer se vedno skriva ali lenoba staršev ali pa taki ali drugačni malomeščanski egoistični interesi staršev. Žrtve teh egiostičnih nagnjen pa so vedno otroci. In to je zelo kruto. Rajko Kogej C^DiSOV VESTNIK Izdaja organizacija združenega dela gradbeno Induetrljakega podjetja GIF Uh * Uubljana. Izhaja mesečno v 10.000 Izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Milenko Nlklč, hran Snajder, Franjo Štromajer, Rudolf Ludvik, Zorana Klun, Mirko Zemljič. Glavni In odgovorni u «dnlk Lojze CepušvTehnlčnl urednik Matija Krnc. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov bdnlitva: GIF Gradis Ljubljana Šmartlnska 134a, 61000 Ljubljana. Športniki športniku Prav je da se spomnim vsaj ob jubileju tudi takih ljudi — članov našega kolektiva, ki niso preveč v ospredju, vendar poznani ožjemu krogu oziroma med športniki. Minuli mesec je športnik — strelec Ivan Vučkovič- Vuco praznoval svojo 55-letnico življenja. To je številka, ki se je ne da zamenjati, vendar ima svojo vrednost. Za ta jubilej se ga spominjamo strelci, saj se z njim srečujemo že preko 25 let. Se vedno se postavi na strelsko mesto z ramo ob rami mladih strelcev. Dosega še vedno take rezultate na katere se lahko računa. To zvrst športa je vzljubil, se mu posvetil, zato ima tudi uspeh, to naj bi bila naša ugotovitev. Iz radovednosti pa smo ga yseeno še vprašali <*s morda nima kakega svojega recepta za uspehe in kondicijo. I V značilnem narečju nam je le zaupal nekaj svojega: »Hvaležen sem ,starincem‘, ki so najdli zdravilno rastlino ,pelin' iz katere danes izdelujejo tako dobro tekočino .Pelinkovec'. Ima to dobro lastnost da prežene tremo in prehlad.« No, malo za šalo malo pa za res, mora biti tudi humor, ki našega jubilanta vedno spremlja, zato pa je na športnem področju tudi uspešen. Gradisovi strelci mu želimo še mnogo zdravih in uspešnih let na športnem področju in v vrtnarjenju, ki ga tako veseli. Ludvik Snajder Ivaa Vučkovič Pozdrav od našega vojaka Po daljšem času se je s pismom oglasil član kolektiva SPO Zdravko Lovrenčec. Oglaša se iz daljnjega Skopja, kjer že nekaj časa služi vojaški rok. Zanima se, kako je z delom in kako so njegovi bližnji sodelavci. Želi si da bi kmalu prijel za delo, da bi bili čimboljši delovni uspehi in še nekaj — da bi sc dobro razumeli. Pozdravlja vse svoje ožje sodelavce ter vse ostale, predvsem pa di-tleza. j radi sovec, si želi Gradisov vestnik, iz katerega bo razviden utrip življenja Gradisa. Njegov naslov: Zdravko Lovrenčec VP 8511/7 A 91002 Skopje Z ' A Nagradna križanka v današnji številki Med tistimi, ki boste poslali pravilno izpolnjeno križanko do 31. julija 1981, bomo izžrebali 1 nagrajence, ki bodo prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo’ Gradisovega vestnika, GIP GRADIS, Ljubljana, Smartin-ska 134 a. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: STRELOVODI, KRONOMETER, RUDNIK URANA, ŽITO, Vital, destilat, ena, grb, Antara, Ast, Dior, SEATO, Postojna, si-rovci, okan, Adi, ID, vseved, LTH, el, natik, Avala, žila, a, Inn, jod, Erjavec, KI, me, srp, Ihan, izdih, NN, T, Riom, Madrid, t, akrolit, Everaldo, Tarvis, An, Dunlop, nadvoz, earl, Dolgi most, na, Aurora, sir, KS, Tan, ten, at, Andorra. Izžrebani so bili naslednji naši delavci: 1. nagrada 300 din: Mate Ka-parič, Centr. skladišče 2. nagrada 200 din: Marija Krošelj, DSSS 3. nagrada 100 din: Barbara ■ Medved, Maribor . Čestitamo! rteai »A ITALIJANA KIS VBLtlceSA ITALIJAN - OTE*. -TeNoRJSTA , pel noiOAco PO MAC! UČITELJ roku cMi UČENEC vJliCni »ETlLfC ICAtM- »OVKA HRvASti tiUPAllUl f4«AUe. IVO ' DEL *|VAI$*. TELESA meiE*. WI «LEI«I6 SMtf* HO« ■ IHE _ 8*63- SVotjE TDLAflA- UC TLAILA IHIPIJ C|fcA,piS l^ro|ju TuAHoTU VRTNA LorA msputeeue VRLWH/7| TOMKIAV SEVER. OS. 9AIHEK ViDE-LC^ MW DRSava MA? A Soseda OMOT, OVOJ JAPONS- CCM MAttOeN NARODNA JUNAKI KM VERA vaZew f bouDruzI, JJl ^.RtleStroeTt JS.vpRobf it pobulku omcble UumLlKUK ueJa«t>«HC)i aotutvtine )m vSecH pRAcuj^ _____ ___________ vtm*,Re vrte potmlk'tx>e*hl Turo bosu vvulta/tcCch uepechil K a yl v3Dy v popMcbC pRi mubovAuf v«t»C louteuA vlner-l. bo bAlSCch ler vAm i Do bRISCch ler v*m ptuiome muotio PRkeovuCBh llepechit, ROiutvC n. vfcttCm*, » b*u4a* ml uualrni pobulkv se eut>e MKOAl* *OXVt)eT K UpevOovK-T. KONtC ToLoTKA eo^tR v* tli M RIMSKI Vojsko- vodja JinvsL, 8 Uk- MENje MEDENO Pecivo HI AT »STO Savi »J Skandln SMSKe S-IME travosl. verske toy»»e iuktrvn ftrtrVt; Trto Kolki® aosrvci siuasT SeS ITA Ro Sova lLAqA TRSKA TRANS** lete niča PiSIavi ENAKO, 0»RAt TUDI (.UvhMfc) DoUy>- TRAJNA OTJAVESJ hOJl€$oV WT qli> TOVkOvA V CELJl) morilec, tl PAvi Področja VLADAVINE EMIRJEV IlUKi - mj STANE MARKIČ MARINKO llTADj IR^ftfeD tAPlTAN *NA UTI LUŠA 11 OČRT VoToq«r aparat 4L MtSfb Lorda MIJE