plačana v gotovim. Leto LXVHL, št. 179 Ljubljana, petek 9. avgusta 1935 Cena Dio L- SLOfENS *zftaja vsak dan popoldne. izvzemSt nedelje m praznike. — taaerat) do 90 petit tT8t a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst š Din S.-, večji tnseraa peUt Trsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN18TVO LlUBLJaNa, Knafljeva oUca itev. 6 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 30 — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' St. 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it 6.y podružnica oprave: Kocenova ulica 2. telefon «t- 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poH— čekovnem zavodu v Ljubljani 8L. 10.351. GOSPODARSKI ODNOŠAJI MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Zanimiva izjava senatorja dr. Frangeša o skih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo izpopolnjevanja preureditvi gospodarna osnovi vzajemnega Kako se delavstvo bori ? Dopis iz delavskih krogov Rim, 9. avgusta, -k- Vsi večji italijanski listi so objavili izjavo o italijansko-jugo-alovenskih gospodarskih odnošajih, ki jo je dal bivši minister in senator Oton Frangeš uredniku korporaci jskega glasila »Lavoro fasersta«. Njegova izjavo so italijanski gospodarski krogi sprejeli z velikim zanimanjem, zlasti ker je govoril tudi o bodočem razvoju trgovinskega prometa med" obema državama, kakršnega bi laih_ko omogoči m obe vladi v švrho tesnejšega gospodarskega sodelovanja Senator Frangeš jc uvodoma omenil, da so izjave, ki jih je dal po naročilu ministrskega predsednika Mussolinija novi italijanski poslanik v Beogradu Viola di Cam-palto oh priliki svoje nastopne avdijenec pri Nj Vel. knezu namestniku Pavlu, napravile tako v Jugoslaviji. kaJšor v ostalrn dveh državah Male antante zelo ugoden vtis. Glede na to je sedaj podana možnost, da uredimo predvsem naše gospodarske odnosa je. Sporna vprašanja med obema državama so manjšega pomena To velja zlasti za agrarne terjatve italijanskih optantov v Dalmaciji, za vporabljanje pTistaniškin skladišč na Reki in slične — več ali mmnj 1 kalne probleme. Glavno vprašanje je nova in pametna ureditev blagovnega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Blagovni promet ima glede na stojo vrednost večji pomen za Jugoslavijo kakor Italijo, ker izvaža Jugoslavija v 1 tali To kvantitativno več blag, kakor ga iz Italije uva*a. Razvoj v zadnjih letih celo kaže. da se bližamo popolnemu ravnotežju Pripomniti je treba vsekakor, da je v času naj večjih količinskih razlik v prometu med cbemn državama Jugoslavija Izvažata v Italijo skoraj /ključno agrarne pridelke tn les. ki relativno le malo vplivajo na transakcije kapitala in dela glavnih dveh produkcijskih faktorjev. Italija pa je tedaj uvažala v Jugoslavijo produkte, pri katerih sta bila kapital in delo osem do desetkraT bolj udeležena kakor pri jugoslovenskih surovinah, ki so bile sicer po svoji trgovinski vrednosti enake italijanskemu blagu. Jugoslavija je uvažala v Italijo blago, ki se Je tu reproduciralo v industrijske izdelke, ki so se nato na novo uvažal v Jugoslavijo. Ves dobiček na delu je ostal v Italiji. Zato italijanski primanjkljaj v odnosu napram Jugoslaviji dejansko ni bil primanjkljaj, marveč za italijansko narodno gospodarstvo celo dobiček. Zato glede na italijansko jugoslovenski blagovni promet nt mogoče vztrajati pri zahtevi po enakem razmerju med vrednostjo blaga, k. se uva.Ta iz Jugoslavije v Italijo, odnosno obratno, NTa vprašanje novinarjev, kako bi bilo treba vplivati čimbolj ugodno na gospodarsko situacijo v obeh državah, da bi se promet med njima povečal, je senator izjavut Nedvomno je uspeh pogodb, ki jih je sklenila Italija z Avstrijo in >i.adžarsko, po dosedanjih statističnih podatkov zefo zadovoljiv. Promet med Italijo in obema srednje-evropskima državama se je tako po svoji količini, kakor po svoji vrednosti znat no izboljšal VendaT nastane vprašanje, ari omogočajo preference, ki so s«r reali/ira-le doslej, največji efekt glede na trgovinski promet med temi tremi državami. Če bi se v odnošajih v Jugoslavijo aplicirale enake preference, bi ne bilo pričakovat" velikega efekta, ker bi moral preferencialni režim gle de na jugosloveoske agrarne pridelke zboli šari gospodarski položaj jugoslovenskegs kmečkega prebivalstva in ojačat nejgovo kupno moč v s vrh o večjega konsuma inau- p oulicne bitke v Touloni Vso noč so trajali izgredi demonstrantov v Toulonu, kjer je moralo nastopiti vojaštvo — 6 mrtvih in 200 ranjenih Pariz, 9. avgusta, r. Proti pričakovanju zavzemajo nemiri in izgredi, ki so nastali v znah nrotesta proti ukrepo vlade v pogledu z "anja plač. in mezd, vedno večji obseg. Dasiravno so izdale oblasti najstrožje ukrepe in poslale na ulice policijo in vojaštvo, se vedno bolj širi propaganda skrajnih levičarjev, ki z najrazličnejšimi sredstvi hujskajo ne razpoložene množice proti vladi ter izzivajo vedno bolj krvave izgrede. V pretekli noči je prišlo skoraj po vseh večjih mestih, zlasti pa v pristaniških, do velikih izgredov. V Brestu, kjer so bili izdani ukrepi, ki sliči jo obsednemu stanju, so se kljub temu zbrali ponoči stavku joči delavci ter je prišlo do spopada s policijo. Dva demonstranta sta bila ubita, več pa hujše ranjenih. Proti polnoči je policija napravila red. Do zelo hudih dogodkov pa je prišlo proteklo noč v Toulonu. Mesto je bilo vso noč pozorišče krvavih bojev. Že v prvih večernih urah so se začeli zbirati demonstranti v delavskih predmestjih, odkoder so nato prodirali proti središču mesta. Demonstranti so nastopali zelo Iz živa joče proti policiji, ki jih je skušala s prva mimo razpršiti. Demonstrantov pa je bilo čimdelje več in policija je bila napram njim brez moči. Pozvala je na pomoč vojaštvo, ld pa tudi ni moglo vzpostaviti reda. ČJim so demonstrante razgnali na enem koncu mesta, so se že zbrali na drugem in zaceli znova izzivati. Raz oken in streh so streljali na vsakega policaja ali vojaka, ld se je pojavil v bližini. Proti polnoči so dosegli nemiri višek. Demonstranti so se polastili elektrane in plinarne ter so pogasili vse lučL tako da je vladala v mestu babilonska tema. Nato so navalili proti sredini mesta, razbili vse izložbe in šipe ter začeli ropati trgovine. Oblasti i* niso znale drugače več pomagati, kakor da so spustile na ulice senegalske črnce, ld so jurišale postojanke demonstrantov in jih proti jutru zasedli. Do najhujših borb je prišlo pri kolodvora in pri elektrani. Po uradnih vesteh je bilo samo v Toulonu 6 oseb ubitih, nad 200 nac ali manj hudo ranjenih. strijskih proizvodov, ki bi v tem primeru prihajali za Italije. S preferencami, ki so sedaj v veljavi med Italijo na eni ter Avstrijo in Madžarsko na drugi stratili, bi se sicer cene, n. pr. žitu, povišale, nikakor pa bi to ne bilo v korist kmetu, marveč bi šel ves profit le v mavho posredovalcev. Gospodarski položaj bi se nikakor ne izboljša! in kmečko prbivalstvo bi nc moglo povečati svojega konzuma industrijskih rz-delkov, ki bi se uvažali v smislu takega preferenčnega sporazuma z Italijo. Zato bi samo carinske redukcije, ki bi omogočile totalno izenačenje cen žitu v obeh državah, mogel pozitivno vplivati na nove gospodarske odnosa je med Italijo ln Jugoslavijo. Izenačenje cen v obeh državah bi ne pomenilo nikake nevarnosti, ker M italijanski uvozni center še vedno lahko očuva! ceno uvoženemu blagu na oni višini, ki je najbolj ugodna za dobri razvoj žitne trgovine v Italiji. Enako velja tudi za vse ostale jugoslovanske agrarne pridelke, ker naj bi se prodajali v Italiji. Takšna preie-renca za jugoslovensko blago, bi se morata seveda vsekakor rekompenzirati z enakimt olajšavami za italijanske industrijske izdelke in Jugoslavija bi moraila v enaki meri znižati svoje carinske tarife. V vsakem primeru more le tako temeljit preferenci i a m t režim v oKeh državah ugodno vplivati na gospodursk i položaj obeh držav. Takšna nova načela v trgovin-ski politiki bi se seveda ne smele omejiti samo na Jugoslavijo, marveč uveljavaii v vseh po^'u- ' navsk.ib državah. Novi pogodbeni odnosi med Italijo m Jugoslavijo v tem smislu bi ustvarili izhodno točko za gospodarsko rekonstrukcijo Srednje Evrope. izgredi v Brestu Pariz, 8. avgusta. AA. V Brestu je prišlo snoči do novih nemirov. Kljub strogim odredbam prefekta, ki je prepovedal shode in zborovanja ter sprevode po mestu, so se stavku joči delavci skušali zbrati v skupine in napasti oojtciio, mobilno gardo, oddelke mornarice in vojske. Policija )e morala 20 krat intervenirati. Pri spopidih je bilo mnogo ljudi ranjenih. Njihovo točno število ni mogoče 'ugnati, ker so demonstranti svoje ranjence poskrili, da ne bi prišli pred sodišče. Ponoči je bil v središču mesta vzpostavljen popoln mir in red, demonstracije pa so se nadaljevale v posameznih predmestjih. Izgredi so se vršili po točno določenem načrtu in po navodilih nekega tajnega vodstva. Ker so v mestu pogasili vse luči, so si demonstranti napravili na raznih mestih manjše ognje, s katerimi so hoteli vznemirjati prebivalstvo, da bi se zbalo morebitnih požarov Pri demonstracijah je sodelovalo le manjše število delavcev, ki so nameščeni v pomorsko-tehničnih zavodih. Med ostalimi je bilo mnogo breznosel-nih delavcev in otrok V zvezi s stavko grafičarjev je iz: še/ v zadnji številki marksističnega lis sta »Delavska politika« apel na jav* nost, v katerem se pod gorenjim naslovom opisuje beda stavkajučega de-lavstva v neki zagrebški papirnici! Po poročilih tega lista je tamkaj v stavki 263 delavk in delavcev. Sta\>ku; joči so si omislili zase in za svoje družinske člane na dvorišču neke gostilne skupno kuhinjo, kjer si razdele na dan in osebo po liter golaža in en kilogram \kruha ali pa klobas in fižolovke. Na vprašanje sotrudnika zagrebškega lista kako vam je kaj, so odgovorili za* grebški stavku joči in njihovi ljudje: »Zdaj nem je popolnoma dobro, saj smo vsak dan po enkrat dobro nasičeni!« Dokaj mlada žena je pripovedovala: »Imam moža, ki je brezposeln, razen tega imam štiri nepreskrbljene otroke. Preživljali smo se zgolj s tem, kar sem sama zaslutila. Lahko si predstavljate kako smo živeli s tedenskimi 120 Din, ki mi jih je izplačevala tvornica in zdaj dobivamo na dan 6 litrov golaža in 6 kg kruha, to nam Eadosfttje, da se nas;*imo opoldne in zvečer. »Jaz imam družino s petimi otroki« je ponavljal starejši delavec. »Da bi vsaj vedno imel zajamčeno tako hrano in toliko!« »Delavska politika« opisu ie bedo stavku jočega delavstva v Zagrebu z namenom, da bi vzbudila sočutje ja\>* nosti in proletarsko solidarnost tudi za štrajku joče stavce v Sloveniji. Mi de* lavci se povsem strinrnmo z naziranjem da se ne da in ne sme mimerjati sfm-ke stavcev s stavkami dela\*cev v obratih, kjer so mezde pod eksistenčnim minimom. Č".e to vendnrlc dela list. ki hoče \*eljati za glasbo proletarcev, potem to ni le parno dema^ortiia marveč že skrajna brezvestnost v kateri se nekdo na račvtn strada togega dclav; st\-p briie norce Iz sacm&$a c'data »Delavske politike-' je videti, da so v Zagrebu znašali tedenski prejem* ki za enega delavca 120 Din, pri nas pa so pri grafičar jih znašali 800, 900 in čez 1.000 Din na teden. Pri nas je torej grafičar zaslužil na en dan več kot pa v zagrebški tvornici stavku* joči delavec en teden. Zato ni čudno, da so zagrebški stav* kujoči delavci sedaj kar blaženi, ko do* bi jo iz skupne kuhinje vsak dan vsaj po enkrat golaž in si samo žele, da bi vsaj vedno imeli zajamčeno tako in to* liko hrano. Pri nas pa grafični delavci že zdav* naj niso bili več proletarci, marveč so bili večji buržuji kakor vsak višji uradnik, pa naj si bo to na banovini ali na sodišču. Poznam cele vrsto stavcev, ki živijo mnogo bolj udobno in potrat* no, kot marsikak »meščanski buržuji, ki je na glasu milijonarja. D\*a poznam ki imata svoje love, poznam jih, ki imajo svoje motorne čolne in motor* na vozila za sport in veselje. Zato ni čudno, da si stavku joči sta\'ci v Ljub* Ijani niso najeli gostilniškega dvorišča, kjer bi si skupaj kuhali golaž, klobase in fižolovko, kakor to delajo zagrebški sta\kujoči de!a\'ci. \7oditel}i stavcev hodijo rajše na opulentno večerjo k Slamiču, kjer je prijetnejše in boljše kakor v družbi stavkujočih proletar* cev. Čudim se »Delavski politiki«, da se ne ženira pretakati krokodilskih solz nad takimi »proletarci" kakor so stav* ci, katerih zaupnik je še pred kratkim časom protestiral, da se je sta\>cu reka lo, da je dela\*ec. ne pa gospod. Tenu bolj se čudimo »De1m>ski politiki«, kjer je znano, kako divje so se gospodje, ki se sedaj bore v »skupni fronti«, še pred kratkim obkladati s krilatico »c icihamhuli«. Da, da, »Delavska politika«, stav* kovni in penzijski fond grafičarjev de* la čudeže! Eden. k* si želi biti stavec. Katastrofalne poplave Rumunski prestolonaslednik v Benetkah Benetke, .\ avsrusta. n. V Benetke je danes prispel rumunski prestolonaslednik princ Mihajlo Tu se je sestal s svojo materjo princeso Jeleno. V Italiji bo ostal mesec dni na oocitnicah v materini družbi. Vojaške priprave Abesinije če bo Italija napadla Abesinijo, namerava abesinska vojska vkorakati v Somalijo — Zavarovanje egiptske meje gada topništva Ln večje število tehničnih čet. Zatrjuje se, da so bili ti varnostni ukrepi na egiptsko-abeslnaki meji izdani Manila. 9. avgusta, AA. Iz pokrajine Bon tok prihaja šele sedaj vest, da se je pripetila tam v noči na sredo spričo poslednjih vremenskih katastrof huda nesreča. Z nekega hriba se je utrgla velik plaz zemlje in zasul neko vas. 50 ljudn ie bilo mrtvih, 2.000 prebivalcev dotične vasi pa je ostalo brez streh. V pokrajini Pamga-sana ske agente odet v škofovska oblačila, mitro na glavi ter s mi. Agenti so se ga tako ga niso aretiraH m so Turške simpatije za Abesinijo Addis - Abeba. 8. avgusta AA. Prvi turški odpravnik po*!ov.v Abesiniji je prispel v Addi? - Abebo \iesrova naloga je, da organizira turško dipJomatstvo na abesmskem dvora. Borzna poročila. Cttrth, 9. avg/usta: Beograd 7*— Patrr/ 20336. London 15.16, NewyoA 305^73. Bruselj 51.625. Milan 25.10, Madrid 41.95. Ainfifterdam 206.861 Bcs*tn 123.35. Dunaj 58,40, Praga 12.», Vareava 5ZJ8S, Bdwrc".ta Slrar O Pe*F*k. 9. avemerta 1936. Stev. 179 Ne tirafte rudarjev v obup! Važna konferenca delavskih strokovnih organizacij v Trbovljah Trbovlje, 8. avgusta, Vznemirjenje je naslalo v rudarskih revirjih radi ponovnega znižanja cen in dobavnih kolicni prtmoga s strani uprave držanih železnic, ie preMo tudi že na delavske strokovne organizacije $lovenrkih rudarskih revirjev, katerih zastopniki so ?e zbrali danes dopoldne v tukajšnjem delavskem domu, da prouče nast;»li polža; in sklepajo o ukrepih, ki bodo potrebni, da se grozeče poslabšanje že itak težkega j>oložaja pravočasno prepreči. To konfernco je sklicala ljubljanska Delavska zbornica in se je je udeležil njen tajnik e. Filip Uratnik. II. skupino rudarske zadruge je zastopal g. Pliberšek. lokalno skupino pa £. Murn. Konference so se udeležili tudi številni zastopniki vseh treh ▼ Delavski zbornici v&anjenlh strokovnih organizacij iz Trbovelj. Hrastnika, Zagorja, Hude jame, Kočevja in dr. Oblast je zastopal sreski podnačelnik g. dr. Orožem, razgovorom pa je prisostoval tudi narodni poslanec laškega sreza £f. Rudolf Prelskovič. — Po vsestranski proučitvi ix>ložaja je bil soglasno sprejet naslednji komunike: Na pobudo Delavske zbornice, strokovnili organizacij in II. skupine rudarske zadruge, so se sestali danes rudarski zaupniki iz vseh rudarskih revirjev na konferenci v Delavskem domu v Trboljah. Konferenca je proučila nevarnosti , ki groze našim revirjem in celokupnemu gospodarstvu dravske banovine radi namere, da država ponovno zniža dobave za državne železnice. Razpravljala je tudi o potrebi akcije, da bi se ta namera ne izvedla. Soglasno se je ugotovilo, da je treba v to svrho združiti vse sile. Ustanovljen je bil akcijski odbor, ki je prejel od konference nalogo, da ukrene vse potrebno. Isti bo tudi sproti obveščal o svojem delu javnost, katero prosimo, da ga pri njegovem stremljenju podpre. Vse časopise in delavstvo prosi akcijski odbor, da razvije svojo akcijo po njegovih navodilih. — Akcijski odbor tvorijo zastopniki Delavske zbornice. II. skupine rudarske zadruge, zastopniki vseh treh strokovnih organizacij, po 1 zastopnik naših gospodarskih organizacij in kot zastopnik največjega rudarskega sreza Laškega, narodni poslanec Pleskovič. Novoustanovljeni akcijski odbor se bo se- stal Že v ponedeljek k svoji prvi soji, na kateri bo sklepal o nadaljnih akcijah za rešitev težkega rudarskega problema dravske banovine. Konferenca v zbornici TOI Ljubljana, 9. avgusta Našim rudnikom grozi katastrofo, ki postane lahko usodna ne samo »a neštete rudarske družine, marveč, ki utegne sa.jetf tudi dnuse sloje naroda. Kakor znamo, eo pretekli teden na mero-dajnem mestu osvojili predlog generalne direkcije drž. železnic, po katerem se zmanjkujejo količine preanoga, ki ga bodo smeli v bodoče dobavljati rudniki v Sloveniji železniški upravi. Istočasno pa se tudi za preostalo količine znižuje cena v občutni meri. Znižanje cen je bilo sklenjeno celo ie tudi za dobavo p.ej*njib mesecev od 1 aprila dalje, dočim se imajo redukcije dobav izvrt>itl v jesenskih mesecih. Vse kaže, da je ta ukrep samo ena etapa procesa, ki se v praksi izvaja sistematično že dolgo vrsto let in ki gre za tem, da udeležbo naAih premogovnikov na javnih dobavah vedno bolj eliminira na korist ostalih premogovnikov, predvsem privatnih rudnikov y notranjosti države. Ta uKrep pa spa-da obenem v okvir sistematične de-montaže slovenske industrije. Zadnji ukrep pomeni ne saimo demantiranje prejšnjih tajav in zagotovil, marveč donaša obenem novo poostritev pri že itaSc nevzdržnih prilikah v naši premogovni Industriji. Na posledice e skrbjo gleda ves narod. Položaj proučujejo s posebno prigo naše gospodarske m socijalne institucije. Zbornica za Ivi' je prav posebno na delu za obraimibo našnh gospodarskih interesov in namerava v okviru svonega delokroga storiti vse potrebne korake. Prihodnji torek se bo vrstila v zbornici važna konfe renca za državne železnice in pa o go-spodarekib posledicah politike redukcije drlbav premoga. Glavni referat bo iimel tajnik Delavske ziborniioe g. Filip Uratnifc. Seja jeseniškega občinskega odbora Znatne izpremembe v upravi — Preimenovanje ceste in ulice Jesenice. 9. avgausta V sredo se je vršila v posvetovalnici na mastnora magistratu seja občinskega zastopa, ki je potekla v lepi in stvarni debati. Bila je pa precej slabo obiskana, kjer je nekaj občinskih svetovalcev na dopustu, nekaj jih je pa iz upravnega odbora odstopilo in njihova mesta do seje se niso bila zasedena. Predsednik občine mag. phar. Jože žab-kar je ugotovil sklepčnost, pozdravil navzoče predvsem g. Jožeta Kožarja, ki je po vrstnem redu vstopil mesto odsto-pivšega odbornika g. Mihe čopa. Kot prva točka dnevnega reda se je obravnavala izpopolnitev vrzeli v občinski upravi in odboru, ker sta izstopila člana občinske uprave gg. Peter Sitar in Ivan Gogala ter odbornik g. Janko Mežnarič. Izstop vseh treh se je vzel na znanje m sKienjeno je bik), da prideta na mesti prvih dveh po vrstnem redu gg. dr. Maks Obersnel in JđsX&vi Plac, na mesto g. Mežnariča pa po vrstnem redu mestni župnik duhovni svetnik g. Anton Kastelic. Namesto gg. dr. Obersnela in Matevža Puca pa sta pritegnjena v občinski odbor po vrstnem redu gg. Andrej Globocnik in Boštar, ki pripadata večinskemu klubu. Na predlog člana uprave g. Janka Av-senika je bilo odobrenih nekaj izrednih podpor ubožcem in brezposelnim ter nakup važnega inventarja za občinsko pisarno in plačilo nekaterih nabav k is postavke z neprevidene izdatke. Poleg ne katerih važnih zadev, ki so se obravnavale na tajni seji, je bilo na predlog poročevalca g. dr. Rekarja z glasovi večine sklenjeno, da se preimenuje Prosvetna cesta v Tvrševo cesto. Cesta za Sokolskim domom in Obrtniška ulica pa v Sokolsko cesto. V domovinsko zvezo sta bila sprejeta g. Marjan Žagar iz Cezroce pri Bovcu in učiteljica iz Trsta gdč. Elka Kemperlc. Opozicija se je glasovanja vzdržala. Predsednik občine g. 2abkar je ob zaključku seje sporočil, da se bo vršila seja plenuma v najkrajšem času. Muropoljski kasač in kmetsko gospodar stvo Ob velikih jubilejnih prireditvah ob 60 letnici Kola jahačev in vozačev v Ljutomeru — Konjske dirke na Cvenu lastnost je tista, ki daje muropoljskemu ka- ntara kmetska konjereja na Murskem polju ima Številne prijatelje in pospeševalce, ni pa tudi brez nasprotnikov. Slednji ji očitajo, da ni ia kmeta, da je nekam pre-goapoeka, da prehajajo dirke kmetskih konj Že v sport, da je kasač — amerikanec za kmetsko gospodarstvo manj uporaben, da se taka reja ne izplača, da ie kasač preobčutljiv itd. Ti očitki so krivični. To se pokaže, ako vidimo konja-kasača pri delu, kajti muropoljski kmet sra nima samo la dirko in vožnje z zapravljickom, ampak mora z njim opravljati vsa tista dela na kmetskom posestvu, ki jih opravljajo drugod s težjimi konji. Dolgoletna iikušnja je pokazala, da je današnji muropoljski kasač pri vsakem delu prav tako uporaben, vztrajen in izdaten kakor druga pasma. Muropoljski kmet mora z njim vsako leto navozlti na njive potrebnega gnoja, jih preorati in prebranati, napraviti neStete vožnje v oddaljene gorice, kjer ceste nikakor niso lepe in ravne, in to le • primernimi tovori, potem slede vožnje oh Sašu košnje in Setve, vožnjo lesa, prodea, drv itd. Da ne sme pri tem kasača preobremeniti, je dejstvo, ki velja za vsakega konja lažje pasme. Svojo uporabnost v kmetskem gospodar-stvu bo muropoljski kasač pokaial tudi v okviru velikih jubilejnih dirk in drugih prireditev, ki bodo m proslavo 60->etnice Kola j jahačev hi voeačev v Ljutomeru v dneh od 1§. do 18 avgusta. Tedaj bo na dirkališču na Cvenu med drugimi tudi uporabnoatna pre izkušnja konj ameriške paam«. Konji kasači bodo vozili primerno tež%o breme, orali, branali, pripeljali v diru primerno zasedeno gasilsko brizcalno itd. Onim ki pravijo, da je kasač preveč razburljiv, bo dvovprežna dirka 15. avgusta pokazala, da temu nI tako: vozile jo bodo namreč žene in hčere naših konjerejcev in pokazale a tem, da je dobro vzgojen kasač pohleven kakor ovca. Prav iato bo na vožnji kmetskih senijorjev (nad U5 let) dne 18, avgusta, D« je kasač poleg vse svoje uporabnosti V gospodarstvu tudi še hiter, je samo ena dobra lastnost več. IMrke muropoljskih kasačev niso toliko šport kakor preizkušnje vztrajnosti in izdatnosti v lepem in pleme-enehczaeriMn trtrn BiBBfc &bf te saču višjo prodajno ceno. Medtem ko je cena konjev druge pasme zelo padla, sicer tudi za ameriške kasače ni ostala na nekdanji višini, vendar je še vedno primerna. Kar pa se tiče prevelike občutljivosti kasačev, vedo živinozdravniki na Murskem polju povedati, da ni večja od občutljivosti drugib lahkih konjskih pasem. Kajpada je treba tudi kasače primerno negovati in primerno hraniti, kakor vsakega konja. Naposled: zakaj pa bi tudi kmet ob slovesnih prilikah ne smel naprefci lepega in iskrega konja ter imeti pri pogledu nanj prav isti estetski občutek kakor >gospod<* Tako padajo pri globljem spoznavanju vsi očitki zoper rejo ameriških kasačev na Murskem polju. Priliko za tako spoznavanje pa nudijo vsem, ki se za konjerejo v kmetskem gospodarstvu zanimajo, jubilejne prireditve Kola jahačev in vozačev v Ljutomeru od 15. do 18 avgusta. Polovična vožnja je zagotovljena na vseh progah. Iz Novega mesta — Po 27 letih v roke lastnika Te dni je prejel učitelj g, Ludvik Koželj razglednico, ki je hodila z Dunaja v Novo mesto polnih 27 let. Rozglodnteo, ki sta mu jo pisala njegova sestra Rozi in svak Anton, je prejel seveda v svoje veliko začudenje tem bolj, ker je pisec že 5 let mrtev. Razglednica ima datum 26. marca 1006 a bivšo avstoojrrako znamko, s podobo cesarja Franca Jožefa sa 5 vinarjev, drugo znamko »Narod sebic hi ktiočno sedanjo jngoeioverako znamko » 76 par. Na avstroogrski znamki je žig Tarvis, oz. ambulančne poste. — Netada—ti mm ao*L Novomeis* posta ima zlasti sadnja leta izredno velik promet, pa kljub temu nima dovolj uradniških mofi, da bi šel promet v redu. Tako ima službo 10 uradnikov, dasi ravno Je določenih IV uradniških mest, zadnje « mesece pa jih ureduje samo 9, ki pa so i delom preobremenjeni. Že celi dve leti ne dobe ti uradniki rednega dopusta ali odmora. V službi so od S. do 12.. in od 14. do 18. ure. Poleg mesta Je treba dostavljati pošto ie k 5 selskim okrajem. Tako Je tudi pri svanienikih in služi-teljih. Za odpuščenega rvanlSnika ni ie prišla nadomestna moč, selska poštna dostava pa zopet lepa. 5 minut od mesta oddaljeni Smihel dobiva posto vsak drugi dan. V takih razmerah seveda ne morejo izostati pritožbe. Gasilska vaja v Kamniku Kamnik, 8. avgueta. Med pnii.-cddtvami kamniškega tedna je bila predvidena tudi skupna gasilska vaja vseli gasilskih čet kamniške občine, ki bi se imela izvršiti po nastopnem načrtu: Požar nastane v podstrešju nad davčno upravo. Ogenj prodre streho %n ker piha močan jugozapadniik je v ne varnosti poslopje, kjer se nahaja sresko načelstvo in sodsnrija. Z ozirom na dejstvo, da kamniški vodovod zaradi majhnega pritiska ni prikladen sa gašenj« se uporablja voda iz potoka Mifcm-šoice. V torek, 6. t. m. ob XA lO. irri se je fz poslopja, kjer je nastanjena davčna uprava prikazal gost dim in kmalu nato je gasilski rog že trobil alnim. Takoj po alarmu je sto pila v akcijo Prostovoljna gasilska čeia Kamnik pod poveljstvom g. F. Homarja, ki je postavila s-vojo motorno brizgalno poleg svojega doma rn potegnila cevi po Maistrovi ulici okold šole tor napadla »goreče« poslopje z dvema lestvama. Po 6 minutah od alarma sta že dva curka oblivala poslopje. Medtem je na telefonski poziv prihitela pod poveljstvom g. poročnika Stojkoviča Industrijska gasilska četa iz smodnišnioe z dvema motorkama in lestvo. Izvršila je notranji napad v »goreče« poslopje in branila poslopje 5*nestke«a načetetva. ^Jj^m v pomoč so prihiteli še gaseči rz DupKce pod povelsrvom g. Semeje, ki so s svojo motorno brizga ki o od severne strani zavaroval* ogroženo poslopje. Vajo je vodTl sta Te Strm kamniške gasilske župe g. A. Cetrer, socV;-lovalo je pa 95 gasilcev. Ta gasilska vaja je v polni meri diosefjla svoj namen. Z ozirom na precejšno oddaljenost vode. katero Je bilo treba dovajati po ozkih tn ssavitih uTi-cah so gasilci pokaran dovolj spretnoe.rr. Cevi je bflo položenih 110 m. Kamniško o'bči'nstvo se je lahko pveprv-čak), da je obramba niihovega mesta proff požaru v dobrih rokah. _ Sokol I. ItfaMjana^—Tabor obvešča *j/ ie članstvo, da se z vsemi oddelki ude^-i proslave 15 letnice obstoja Sokola na Jezici. Sokol na Jezici je bil ustanovljen v 1. 1930 kot odsek našega društva, zato je naša dolžnost tem večja, da se odzovemo vabilu br. društva. Zbor vseh oddelkov v kroju je v nedeljo 11. t.m. ob 12.45 uri na letnem telova-dišcu Tabora, od koder odkorakamo s prapori in godbo na čelu na Jezico. Vabimo br. ljubljanske edinice, ki se nameravajo udeležiti tega slavja, da se nam priključijo. Zdravo! Uprava. — Ljubljanski Sokol poziva svoje Članstvo, da se udelži v čim največjem številu proslave 15 letnice Sokola na Jezici, ki bo v nedeljo 11. t.m. v Stožicah na vrtu br. Ramovša. — Za ono članstvo, ki se udeleži te proslave v kroju, je k bor ob 12.45 pri br. Sokolu I. na Taboru. Zdravo! Uprava. — Sokolsko deHo v zasavskem kotu je zelo živahno. Doctm je matičino drafttvo L.Ltija že imelo svoj dobro uspeli javna nastop, pridejo sedaj na vrsto sosedoe edinice Ponoviee, Sava, PoliSnik m Šmartno. Društvo Ponoviee — Sava bo imelo wvoj praznik v nedeljo, 11. t m.. Pot&nak pa 25. t. m,, medtem, ko ee nastop v šmart-nenn vrši šele septembra. Matično dtrućtvo Litija podiva svoje članstvo, da se potao-številno udeleži vseh nastopov nažth so--t-dnnh edinie. še posebna dolžnost pa nas veže do naše br. eete na PoKmiku, kjer tabori sedaj nas a deca in se igra na novem letnem telovadfeeu, ki ga je uredilo članstvo s kulukom. Torej v nederjo v«! v Ponoviee. 25 t. m. pa na Polširi*. — Zdravo! Gospodinjsko šolo v Savinjsko dolino! Zanimanje za gospodiniski pouk je ired prebivalstvom salo veliko Ljubljana, 9. avgusta. Savinjska dolina je ena naš:h najlepših dolm. Prej-sne čase je bila tudi zelo bogata, a todi adaj se nam ni treba bati za njeno bodočnost. Dandanes se njena lepota kolikor toliko rentira, da govorimo v je* zaku trgovcev, tujsdci promet prodira čedalje bolj po vsej dolini navsgor tja do karioarja pod Okrešijem- Dolina namreč privlačil je 2SagTebčane in tujski promet, ki bi se sicer začel snatno usmerjati po Zaearrju proti Ljubljani, če bi bila zfcrajena oeeta, se »daj pred vsem koncentrira proti Savinjski dorhrl. Pozabiti tudi m? smemo, da je v bližini Celje, ki ga je tudi že treba upoštevati v tujsko prometni bilanci, pa tudi iz Maribora se pozna kolikor toliko dotok letovišča rjev. Vendar naravni pogoja sami na sebi ne pospešujejo tujskega prometa, če bi letovl*čarj1 ne bili zadovoljni v gostinskem pogledu, bi ee nedvomno ne vračali. Kmet v Savinjski dolini je napreden, da bi ga lahko marsikje pri nas posnemali, še preden se je začel razvijati tujski promet v Savinjski dolini, je bilo že povsod sna&no, ob cestah so poadravljale potnika bele hiše, tu ln tam vprav bahati kmečki domovi, ljudje so bili vljudni in postrežlj-ivi, ter dovzetni za napredek. Savinjska dolina se ni začela, likati 6ele zaradi tujcev kakor nekateri drugi naši kraji. N« smemo mislita, da ftavtrnjska dolina nima več nobenih potreb in aahtev. Mimogrede omenjamo samo dolgoletno borbo za regulacijo Savinje, Tudi slede šolstva ljudje ne morejo biti povsem zadovoljni. Celje ni tako blTau, kajti Savinjska doima je dolga. V nji se združujejo še mnoge druge doline in ceste. Pri prirejanje banovinskih potovalnih tečajev za gospodinjstvo se je izkazalo, da bi bila v Savinjski dolini zalo potrebna gospodinjerka Šola. Tečaji sami so mnogo premalo, saj oe jih lahko udeležujejo le red'ke ototakovalke, ki niso vselej najpotrebnejše. Zanimanje Ba Požar v Vodicah Vodice, 9. avgusta. Sinoči je zločinska roka zažgala pri posestniku in gostilničarju Janezu Gu-baocu. Okrog 11 ponoči je začelo goreri jaffloi na seno, odkoder se je ogenj nagio raz&rM na hlev, pod in šupo. Kljub temu, da ao si štiri gasilska čtrustve z motornima briagainanii prizadevala ogenj po&a-aiti, je vse pogorelo do tal. Gašenje je zelo ovirajo pomanjkanje vode. Gubane je htftck) prizadet, ker je bil že itak v poravnavi, sedaj pa ga je zadela še ta nesreča. V zadnjem času so požari v našem kotu špik* na dnevnem redu. Ne mine teden, da ne bi zapel rdeča petelin zdaj tu, zdaj taca. Pred 14 dnevi je gorelo v Trbojah, kjer je pogorela trgovina z mešanim blagom, prejšnji teden pa smo imeli zožar v Voklem. Povsod gre za požig, toda zločinca se niso mogli izslediti, dasi je orož-njfitvo noč in dan na nogah. Kmetje so v strahu za svoje domačije in so zaceli organizirati po9ebn_ požarne straže. Morda bo to kaj pomagalo. SPORT Motociklističtte dirke na Ljubelj V nedeljo 11. av. ob KX M, K. Ilirija priredi letos že petič med-narodne motooilcliške dirke na Ljubelj. Dirkalni program je že iašel, ter tak asu je 39 prijavljenih dirkačev. Borba za rušenje dosedanjih rekordov bo gotovo zelo ostra. Letos bo tvrdka Philipps radio prenašate vse potek dirke, tako da bo občinstvo na vsaki točki ob dirkalni progi točno informirano o dirk i. Ker se bo dtrfcaine proga zaprte točno ob }^10 uri, se priporoča cemj. otjcinatvu, da pravočasno pride na pripravna mesta ob progi. Najboljša zve*a je s jutranjim turist, vlakom, ki vosi naravnost do Tržiča, odtaim avtobusi >Pwt-nilk« priredi tudi vožnjo % avtobusom naravnost do Sv. Ane. Vsa pojasnila pri tajništvu MK. Ilirije — telet. 30—66. — SK Svoboda Radi nedeljskega gostovanja, danes ob 20. uri članski sestanek. gospodinjski pouk je izredno. V gornji Savinjski dolini so prihajala dt kleta na tečaj po več ur daKč b hribov. Učiteljica je bila z njimi zelo zadovoljna, češ, da se ni imela tako odličnega materijala. V Savinjsk: dolini se nekaj krajev se delj časa poteguje, da bi dolina dobila sralno banovinsko gospodinjsko šolo. NekaU-re občine »e pa tudi boje izdatkov za novo šolo, zato doslej niso pokazale razumevanja za njo. Ze nekaj časa si prizadevajo, da bd banovina kupila grajsko pristavo na Brdou pri Mozirju, kd bi bila kot nalašč za gospodinjsko šolo. V poslopju, ki je anonad-stropno in ima zelo veliki' tota, bi bilo lahko središče kmetijskt-^ra prOSVetBOCi »letovanja Savinjske dol i nt-. V gornji dolina potrebujejo zlasti anoce celeajave v počrit-ndski »sezoni ln pot robno bi bilo umno pospeševati zelenja'!arstvo. Prav tako hi banovina potrebovala v dolini tržnico. Izkazalo se je, da nekatero vrste jablan zelo dobro uspevajo v Savinjski dolini. Posest vo na Brdcui baje ni draero !n Matfco* za nakup bi ne bilo tivlta biti nikomur žal. Nekaj stroškov bi še sicer bilo s prezidavami, toda banovina hi pridobila nepnni.-čnino veliko vrednosti, no le v materijal-nem pogledu, temveč, ker bi bila postavljena trdna postojanka kmetijske prosve-te. Za-ke ter da banovina ne l>o imela več tako lepe prilike za nakup. 7& po.si*stvo at pv-teguje tudi neki zavoxl. Težko je re?l, 6e bo ree banovina kupec, kajiti božji in samoupravni m'ini meljejo počasi. Da bi prišla gospodinjska šola v Mozirje, govori več razlogov. Gornji ta srednji del Savinjske doline gravitirata na MoaJr-je, pa tu«!i Zadreška dolina je blizu. Na-vBgoT od Mozirja so aiaj že izra«*t.l letov'-ftčarslri kraji, kjer je fte poee-bno pc*tre*>r>r, da imajo dober gospodinjski naraščaj. T>pe-mo, da se bodo končno na banormi o»flo-eifl, saj so že dovorj rnznr^ljali o stvari. KOI,K!> \ K Danes: PeteJc, 9. avgusta katoličanu: Roman, Našeroir DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pozdravlja in poljublja te Veronika Kino Ideal: Pariška ikkkJeta Kino Dvor: Princ A h med 1001 noč DE2UKNE LEKARNE Danes: Mr. Baikarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 30, G ar* tus, Moste — Zaloška cesta. ŠAH Nacijonalni turnir Ljubljana 9. avirnsta. V nadaljevanjo prekinjenih i»rtij IV. kola je Carefv premagal Hrena, C. Vidmar Ma-reka, Sikošek pa R. Savica. Remis je bila partija B. Savič — Nlkolic. Ostale partije ao bile prekinjene. Danes &e je pričelo V. kolo. Hren in Šaril sta prosta. V dof>oldan^kem tnrnu.ad. Jonke ima boljšo po žirijo proti inž. Preku. M. Vidmar je v indij aki partiji dobil kot Črni proti Gabrovšku kmeta, vendar je stanje nejasno. Nikoli/ igra Karo—K h »o partijo s ši &ko zelo dobro in stoji ob prekinitvi bolje Preinfalk š*toji nasproti B. Saviču nekoliko slabž<\ V B. akupdni bo Herbatin najbrž kmalu znLagat Lonperja, ki ima 2 trdnjavi in lovca. Kejama je stanje v partiji Lirul—^ubarir, Savlć R. — Matvejev, Marek—Sdkož<-k in Borić—C. Vi doiar. rfmmcvn strah TWje rnorjici bi morali biti obešeni. Ve. Sete. so bila postavljena nad reko. Pod prvima dvema ae je vrv pretrgala, padla sta, v vocio in se a plavanjem re&la na vaškin fašistov ge neral Gajda. Tz Dubrovnika odpotuje v TtaKjo. Razpis glasbene nagrade. Ustanova Elizabeth Spragtne Coodidge je razpisala nagrado 1000 (emitisoč) dolarjev za delo komorne glasbe, napisano za godalni kvartet brez klavirja. Tekmovanja se lahko udeležijo skladatelji vseh narodnosti. Rok za vlaganje del poteče 30. septembra 1936. Rokopisi (partiture in posamezni glasovi) naj se podi jejo anonimno—vendar s polnim menam in natančnim naslovom skladatelja v priloženi zapecaiteni kuverti — na naslov: Librarv of con greš, Division of nrusiik ^Elizabeth Spragne Coolidge Foundation«: — Washinigton. V poŠtev pridejo sa mo taksam origineJLna dela (me ajramž-mani), ki se še niso nikdar javno izvajala. Skladateljev rokopis ostane last Kongresne biblioteke, in se vnese v zbirko rokopisov omenjene knjižnice. Nagrajeno delo se bo proizvajalo prvič na bodočem festivalu komorne glasbe v Kongresni biblioteki spomladi leta 1937. Vsa doposlana dela bodo podvržena pravilom tega natečaja. — Živahen promet na suš&Skem aerodromu. V nedeljo bo na sušaskem letaMšču vc-Hk letalski mirtina. Zračni promet je bil otvoTJen leta 1030 in vsak dan je letalo samo enkrat, zdaj pa prileti na Sušak vaak dan že pet letal. Lani je slo preko 9u3a9ce-ga letališča 3.000 rw>rnikov, letos bo pa promet še večji. Prihodnje leto dobi Su^nk Tračno zvezo z Rabom, SibeJnškom, Sp-Htom I>uHrovnnikom in Kotorom. — Domovi JS v Primorju so polni. Da omogoči počitnice na morju rudi mladini je začela Jadranska arraža graditi na Jadran« domove. I.aros so njene kolonije pome. Po-ml-adek J S i-z .Maribora je na počitnicah v Bakru, niški v Splitu, zagrebški v Je'.st, petrovaradinski v Omišu, beo^raj'ski v Bje-loj. sarajevski v Budvi itd. Oblastni odbor JS v Ljubljani, Osijeku in na Cetinjki nameravajo zgTaditi na Jadranu domove. — Angležinje navdušene za lepoto Hvara. V Hvar je prispelo 36 profesor iz Londona. Angležinje »j rnavdušene ia naravne lepote Hvara, a posebno so jih očaraM kulturni in zgodovinski spomeniki ter stare slike v katedrali m s mostanu. — 2,000.000 za volitve v delavskem zavarovanju Minister socijalne politike m rodnega zdravja je ustregel sploici zahtevi po volitvah v delavskem socialnem zavarovanja. Volitve pa ne bodo smele veljati več nego 2,000.000. Po starem volilnem reOu bi veljale okrog 5,000.000. _ Konferenca gospodarskih zbornic Danes se je pričela v Beogradu kamfereoca gospodarskih zbornic, na kateri ae bo obravnavalo vprašanje kmečkih dolgov In druga važna gospodarska vprašanja. Prodno izda uredoo o kmečkih dolgovih hoče vlada vedeti kakdno »tališče zavzemajo v tem pogledu gospodarske zbornice. Is LJubljane je odpotoval na konferenco glavni tajnik ZTOI g. Ivan Mohoric. — Iztet hrvatskih planincev v Juli jaka Alpe in Kamniške planine. Hrvatsko planinsko društvo priredi od 15. do 18. t. m. za svoje člane skupen izlet v Julijske Alpe in Kamniške planine. Glavna skupina se odpelje iz Zagreba 17. t. m. opoldne. Onim, ki jim bo mogoče odpotovati prej. se pa odpeljejo ze 14, odnosno 16. t. m_ G-lede tur se bodo planinci sami domenili. — Z avtobusom na svetovno razstavo v Bruselj Zveza za tujski promet v Ljubljani priredi drugI izlet s avtobusom na svetovno raeetarvo v BrueJju. Zadnja dan za prijave je jutri. Vprašate one, ki so se udeležili prvega izleta in prepričali se boste, kako krasna, polna anamenitosti in naravnih lepot je ta pot. Človeku oetane tako potovanje v neiaibrisnem spominu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo In toplo vreme, možnost neviht. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 32, v Zagrebu 31, v Skopi ju 30, v Ljubljani 29-2, v BeogTadu 28, v Sarajevu 27, v Mariboru 26, v Rogaški Slatini 25. Davi je kazal barometer v Ljubljani T63.5, temperatura je znašala 16.6. — Smrtna nesreča. Na cesti Vrrovftaca-C- ornji Mdholjae je padel s tovornega avtomobila delavec Dušan Stojanov«5 rako nesrečno, da mu je počila lobanja. Prepeljati so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl. Ker ni imel denarja je riezcl skrivaj na tovorni avomobrii m ae skril med deske, da ?a gospodar nt opažal. Na os*trem ovinku je p« padel z avtomobila. Iz Ljubljane —lj Invazija beračev v LJubljano. Danes so že zgodaj zjutraj pritisnili v mesto berači od vseh strani. Prihajali so mlađi ki stari, možici in Ženske, nekateri podpore res potrebni, večina pa seve onih, kd je niso potrebni in ki beračijo is navade. Berače pa je čakalo danes neprijetno presenečenje, kajti komaj so se prav mogli lotiti posla, že so jim bili za petami stražniki in detektivi, ki so jih do opoldne podovili cele gruče ter jih odpeljali na policijo. Med are tir and so biti tudi ne kateri večji grelniki. ki so jih po zaslišanju oddali na sodišče dočim so druge kaznovati policijsko, nekatere poslali odgonakiTn potom v njihove pristojne občine. —lj Avto podrl kolesarko. Na Vidov-daruski cesti se je pripetila davi nekaj pred 8 huda nesreča katere žrtev je postala. 371etna likarica Ivana EJroeinikova, doma iz Tomacevega, u službena pa pri Reichu na Poljanskem nasipu. Brbežni-kova je privolila po Vidovdanski cesti, bas tedaj pa je pridirjal ne s posebno brzino okrog vogla šofer Lojze H. Avto je kolesarko odbil, da je padla po tleh in obležala nezavestna. Šofer je voz takoj ustavil, ponearečenko naložil in jo odpeljal v botoico. Pri karambolu je Brbetoikova dobila težke notranje poškodbe in hude praske po vsem telesu. —I j Samomor narednika. Včeraj z^traj so pripeljali v vojaško bolnico mrtvega 38 letnega narednika Edvarda EKdterja rz Metlike. Doiter je bil še nedavno v službi v vetfni bolnici, od koder je bil premeščen v vojno bolnico v Osijek. Včeraj je naenkrat prišel v Ljubljano, ohieksi je evoje znance v vojni bolnici in jim pravil, da prihaja po vešn-ih opravkih. Potem ee je poslovil od njih in e prijatelji popival veo noč. Končno so se s taksijem od pel j aJ i pred neko kavarno, in ta čas ko so stopfli njegovi tovariši v kavarno se je DoHer zunaj ustrelil z vojaškim samokresom v glavo, da so izstopili možgani. Ka ga je pognalo v smrt ni znano. —lj Za avto o us nI izlet v Logarsko dolino m na Ljubelj, v nedeljo 11. t, m. sprejema * Putnike Prijave do sobote. Občutljiv —Pomislite, gospod, moj barometer je tako občutljiv, da je onega dne, ko mi je ušla žena, kazal bas na lepo vreme. Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4. 7. in 9. uri PRINC AHMED 1001 NOC Dopolnilo: Bikoborbe v spanjjL . Vstopnina v parter Din 3l50 Kapu) domaČe blago! MARIJ S K A LAN ROMAN Sida Slianova 29 Naj zaradi teminah strahov, ki so morda sploh samo prazne fantamje, ribljem to veliko ljnibezesi m z njo svojo in njegovo življenjsko srečo? Kdo mi daje to pravico? Ako je ta ljubezen resnična, potem sem samo del polovice, ki je šele z njim celota, Da, celota, hudi on__c Razum pa ni popustil: »In vendar se tu ne smem prenag^ ti! Ne smem brez temeljke premifllj©-nosti planiti k njemu in se mu obesil okoli vratu. Tedaj me seveda ne bd mogel pehniti od sebe. Storil bi po moji želji, četudi morda proti resnični voljL Ne, tu je treba premisi jenosti, skrajne previdnosti.« Snovala je načrte, jih preizkušala in spet podiraj a, nazadnje je pa odločila: »Ne, dokler se oče ne vrne, ne smem k njemu, šele tedaj, ako res ne bo nobene druge rešitve, bom poizkusila to edino. Dotlej pa moram pripraviti do odtenka sleherne besede in kretnje izdelan načrt,..« Ob istem času kakor Josip Silan, je pa bil obveščen o polomu milanske družbe tudi Adolf Rogan, ki je v zadnjih mesecih raapredel povsod izvrstno organizirano vohunsko službo, da je mogel biti takoj in točno poučen o vseh kanovih gospodarskih zadevah, morda celo prej ki še bolje kakor Josip Silan sam. V svoji toplo zatairjeni delovni sobi si je zadovoljno pomel roke. Na njegovem debelem, zabreMem obraza se je pojavfl zloben smehljaj zmagoslavja: »Ta&o torej«, si je dejal, »bđrtika je dobljena, Salanov&na je nada. Moj nos je dobro vohal. Novi mflijooi... Sedaj je postavijena za Roganov rod trdna podlaga, Zaenkrat Rogan senior, potem pa Bvgen v Maribora, Ervin v Hrušni-d Samo ko ne bi bil ves njej...« Misel na pokojno ženo mu je pregnala zadovoljni smehljaj. Udarila mm je v spomin kakor nekaj neprijetnega, skrajno mučnega, še vedno, po letih njene smrti, je čurtal nezmanjšano njeno etično moč in višino, ki je taiko daleč presegala njegove naiine, v katerih je grabil bogastvo preko solz m krvi stotin nesrečnikov. V značaja obeh svojih sinov, zlasti Brvina, je čutil njeno mo-ratoo zmago nad seboj in jI sramote fcega^ poraza niti po smrti m mogel odpustiti. Naposled je pa jezno zamahnil z desnico in si s silo vse svoje energije pregnal nevćečno m»el, kakor vselej kadar se mu je približala v uri stiske aii zmage, »Preč! Adolf Rogan ne sme poznati sentimentalnosti, poznati mora samo neizprosno napredovanje do ciljev. Kar se mi postavi na pot, mora pasti! Silan Iz Celja —c. Avtobusna proga Celje — Logarska dolina v nevarnosti. Koncesija mestnega avtobusnega podjetja v Oelju za progo Oelje_Logarska dolina je potekla, prometno miniatratvo pa poskusa preprečiti podelitev nove koncesije za to progo, ker smatra, da konkurira železnici. de bi se ta namera uresničila bd Oelje izgubilo nepoaredno zvezo z Gornjo Savinjsko in Logarsko dolino, kjer je tujski promet po otvoritvi avtobusne zveze Celje Logarska dolina izredno oživel ter privatni goste iz raznih krajev driave in inozemstva. Interesi tujskega prometa nujno zahtevajo, da dobi mostno avtobusno po-jetje čim prej novo koncesijo zato važno progo. _c. Mestna knjižnica bo od 12. do 19. t m. zaprta. 20. t. m. pa začne zopet poslovati. _c nov šahovski klub. Pred dnevi je bil ustanovljen šahovski klub v Gaberju pri Celju. Za predsednika je bil izvoljen Emil Csorgo. _C Obrtno razstavo v Celju je obiskalo V nedeljo, ponedeljek in včeraj že okrog 7.000 ljudi. Obisk presega vsa pričako- vanja Iz Laškega — Osebna vest. Novi srezki sanitetni referent g. dr. Fran Delak je prevzel s 1. avgustom uradne posle pri tukajšnem srezkem načelstvu. — Unieljska pricesa. Na splošno željo ponovi sokolski dramski odsek v soboto 10. trn, ob 20 uri priljubljeno Gobcevo opereto: »Hmeljska princesa.« — Uzinovifi. Utrujeni od težkega dela so Marinkovi na Slivnem spali v noči od 31. julija na 1. avgusta, da bi jih ludi grom ne bil prebudil. To priliko so izrabili predrzni tatici ter vlomili v sobo, kjer so vohali plen, ki ni bil baš -lab. Odnesli so nad TO Din gotovine ter večjo množino jajc in zalogo zabele. Plena pa se niso dolgo veselili, ker jih je na pobudo tukajšnje žandarmerijske stanice zalotila celjska žandarmerija bas ko so si v gostilni »na Škarpi s: na Bregu pri Celju delili plen. _ Avtomobilisti pozor! Radi večjih popravil bo banovinska cesta: Trbovlje—Marija Reka v odseku: Marija Reka—Podmeja do 30. septembra zaprta za vsak avtomobilski in težki vozni promet. — Nedelja v znamenju sporta. SJC. Laško je priredil v nedeljo športni dan, ki je privabil — poleg športnikov _ številno publiko v Laško. Z izletniškim vlakom pa se je pripeljalo tudi 80 Zagrebčanov. V dopoldanskem štafetnem teku 4 x 100 m je odnesel prvenstvo S.K. Celje (;pr^dhodni pokal:); sledila sta mu S.K. Celje (:prehodni pokal:); V distanČnem teku 1500 m pa sta zmagala: Matko in Haas (:S.K. Laško:). Popoldne pa so se odigrale nogometne tekme, od katerih je bila posebno revanžna tekma med S.K. Laško ter trgovskim S.K. Zagreb nadvse zanimiva. Moštvo obeh klubov je igralo z elanom, vendar pa so bili Zagrebčani v premo- pravi tW-reniiaj). — 12.45: Pororih, (Teme. — 13.00: č*a«, obvestila. — 18.15: Votnja aesaano kam (kor brez cilja, brez f*Mai to bo pravi direndaj). 18.00: Na delopust — \\>*elih lie! — Radijski orkei*tcr. — l8.r>0: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 10.10; Cas, vreme, poročila, «poreH, o-bv^ila. -- 10.30: N:»c ura. — 20.00: Mamzelle Kltoue&e (fad )akm opereta). — 2'J.0O: Cuh, vreni'\ porodila, spored. — 22.10: Lahkih noi; tm okro£. Koncert plesne glasbe, izvaja radijski or keeter. »Katera? To mi je čisto neznano.« »Nemogoče, gospod Silan. Mi v Mariboru smo dobro poučeni«. »A jaz ne vem ničesar.« s>To se pravi, potegujeta, se za njeno roko dva, od katerih je eden šele mlad zdravnik, pa ambiciozen in z lepo bodočnostjo, drugi pa je bogata«, ki sedi že na vašem domu in bi t*Vi lahko ostal še kot zet....« »Doktor Frnn^ež in Ervin Rogan?« »Da.« »To je nemogoče.« x>Zakaj? Treba se je odločiti. Jaz ne bi sedaj čisto nič pomišljal. Odločitev je jasna: Ervin Rogan je na vsak način boljši izhod kakor dr. Frangež. Si-drna poroka z Roganom edina 'ahko ohrani Silanovino, Id bi morala itak prej ali slej spremeniti ime, ker ni moškega potomca. Sicer pa, gospod Silan, se nikakor ne maram vmešavati v take, tako zasebne in diskretne zadeve. Govoril sem vam le kot prijatelj, ne kot bančni ravnatelj.« »Razumem. Toda tu so še mnogi »čx?« in »ako«, gospod ravnatelj. Prvič mi je vaša vest docela nova in ne vem koliko je resnična in koliko le izmišljena. Ako je pa tudi resnična., potem nastaja drugo vprašanje, na katero more vi govoriti le Sida sama.« »To pomeni, da prepuščate odločitev njej?« Stran 4 Petek, 9. avgusta 1935. Frederic Doa+rt; i9ff€ttlfHflO ptfltlO — Pnevmatiićno pismo je tu, go= spod... Henrv Chartrev se je bas oblačil k obedu pri prijateljih, ko mu je p rine* sel sluga sivo kuverto, na kateri je bilo s strojem napisano njegovo ime m naslov. Odprl jo je, razgrnil list tan kega papirja in prečital naslednje, tu« di na stroj pisane vrstice. »Iskren prijatelj meni, da je dolžan opozoriti vas, da Genevieva Vallorgo eva že ima ali pa pripravlja imeti ljub* čka Xaviera Lefustella. Varala je z va* mi svojega moža, ki ni dovolj pazil na njo m ki ga ni ljubila, kar je bilo po* vsem naravno. Toda zdaj vas vara z drugim, ali ni tudi to naravno? Svarim vas«. Henrv Chartrev je stal nekaj časa rrpremičn.* držeč pismo v roki Ril je presen^ven K.aj naj to pomen;V . Ali je bilo to mogoče... Genevieva naj bi ime'i Ijuti.ka? * 'o»e' r po.Ivo* miti o tciT'. hote*:i je tu!!ožiti a;v»irnno opozorilo, n.1 da b: sc zmenil zanj, to* da to se mu v celoti ni posrečilo. Pismo je vendar lagalo, vsaj kar se tiče njega samega. Saj sploh ni bil ljub ček Genevieva Vallorgeeve. Ni bil ni en ljubček. niti ni nikoli lazil za njo Čeprav jo je ljubil od prvega dne. ko jo je zagledal pred sedmimi leti, ko se je omožila z Vallorgeem. — Moj prijatelj ie, moj najstarejši prijatelj, je pomislil takrat TTenrv Chartrev. — ne morem ga varati. Ril ie sicer prepričan, da nc/na in drazestna Genevieva ne more ljubiti neotesanem veseleča in često neraz* sodnega Vallorgea. Vendar ic pa ostal zvest svojemu sklepu in postal jc ninn domači prijatelj. Svoje naraščajoče liu bežni Jo mlade žene. liubezni. polne otožnosti in spoštovania. ni nikoli izda1 n;ti 7 besecHoo. niti s pogledom. Gcncvievi jc bili zani živa podoba mikavp-st' in kreposti. Naklonili mu je svoio ptelisfw>, svoje draijoceno zaupanje. Sprijaznil se ie s tih;m trp= Tieni'm. ki je prenašal, ker ie bila omožena z (In'^irn In zH«»i na i bi sc Genevieva ni en l-rat spreeal-i s Xis verom Lefustellom, s tem modnftrn ^iz-dalinom. s t^rn domišljavim ouh'o*l?av cem. k; bodjj od ženske do ženske z rkxrvišKavo gotovostjo, da se mn le H*erw cflri'1 not-iz^ri in že zmaga. Hq Hi tudi Genevieva tako nizko padla? Ne, to ie bilo blazno. Toda čfm bolj je podil od sebe to grdo misel, tem br>lj mu ic rojila po glavi. Pred oči mu je stopi'o na tisoče dokazov, ki jih doslej snloh opaziti ni. ZačuH je ne= premagljivo želio zvedeti vsee... Da, vse mora zvedati. Zvečer je bil povabljen na večerfo k Vallorgeu in zvedel je, da je povab* Ijen tudi Lcfustelle. Opazoval bo nje--govo občevanje z Genevievo... Henrv je spravil pismo v žep svojega smo* kinga in se pogledal v zrcalo, pred ka* terim je stal. Njegov obraz je bfl še vedno, bled od razburjenja. Skušal je pomiriti se, vzel je slugi rz rok klobuk in plašč ter odšel. Vrnil se je okrog dveh zjutraj. Le* gel je. toda zaspati ni mogel. Bil je ves obupan in od jeze je kar škripal z zobmi. Vse je kazalo, da je govorilo pismo resnico. Opazil je bil med Ge* nevievo in Xaverovem LefusteHom znake sporazumeevanja. ki so presega* ki običajne neodgovorne šale. Prod koncu večera se jima je približal, ne da bi ga opazil, tako sta bila zatopi je* na v kramljanje — in zaslišal jc na* slednje Genevievrne besede: »Da, po* jutrišnjem ob dveh .. . LefusteHu je pni tem obraz tako zadovoljno zažarel, da bi mu b:l Henrv najraje prisolil za* ušnico. Sestanek.... Obljubila je sestanek temu tepcu, je pomislil ves iz sebe od ogorčenja. Hladno se je poslovil od Gcnevieve, ona pa tega niti opazda ni. Odšel je ves zbegan m potrt. V gla* vo mu je šinila misel: zvedeti hoče, do kam sega njegova nesreča. Da, njegova nesreča... Genevieva ni pripadala njemu... Pa tudi drugemu ne sme pripadati... Jutri jo bo zasledoval. V ta namen je ogrnil drug plašč, vzel nov klobuk, si nataknil očale in odšel v bližino hišee mlade žene. kjer je sedel v taksi. Videl jc. kako je prišla počasi iz hiše in poklical za vogalom taksi. — Sledite ji. — je naroČil Henrv svojemu šoferju in mu obljubil poseh* no nagrado, če bo vse dobro opravil. Genevievin t^ksi je vozil z običajno hHro^Ho do T.uxemburda na vogalu ul'ce Assas. Genevieva je izstopila, pihala in odšla na vrt. Henrv je dal ustaviti svoj avto hli* zu vhoda v park in z očmi je sledil mladi ženi. Videl ie, da se je sestala s Xaverom LefusteHom, ki jo je že ča* kal. da je odšla z njim h klopici, kjer sta oba sedla. Kramljala sta dobre pol ure. Solznih oči iu je Henrv od dale' opazoval. Ni taka, za kakršno sem jo imel. taka je, kakor so vse one druge, je ponavljal ves ogorčen Bil je neiz* merno nesrečen. Sledniič je Genevieva vstala m za* pustila Xavera Lefustella, ki je odšel v drugo smer. sama se je pa vrnila sko zi ista vrata, kakor je bila prišla. Nn hodn:1- : ' -C-" — ' "t rv Prvotno ie no ^otel ustaviti, pa se ni mogel premagati. — Kaj, vi ste? je dejala Genevieva, toda brez vsakega presenečenja. — Ah. kako smešn: ste v tem ogromnem plašču in očalih. Ne posrnehujte se mri, je vzkliknil m odložil očala, — ne smejte se... Rad bi govoril z vami. Govoriti moram z vam. — Izvolite! Samo zakaj ste tako raz= burjeniV Kako to, da vas srečam tu? — Da, gotovo niste pričakovali, da srečate tu še nekoga, razen Lefustella. kajne? Stopil je korak nazaj. — Ah, torej ste mi sledili? In s kakšno pravico? V kaj se pa vmeša* vate, dragi moj? Napeti je moral vse sile, da se Je premagal. — Izvolite sesti v moj avto, govori* ti moram z vami. — Genevieva, — je začel, ko sta se* dela v avtomobilu, — prosim vas, ro* rim vas, da še enkrat dobro premisli* te, prvino storite nepopravljiv ko= rak. vam pravim, ker ne morem verjen, da ste že Lefustellova ljubica. Ni vas vreden, vas, Genevieva, ki sem vas stavil tako visoko, ki sem vas tako občudoval; bil sem tako ponosen na *o, da sem vaš prijatelj, vaš zaupnik. Skomignila je z rameni. — Dragi prijatelj, nisem občudova= nja vredna žena, čisto navadna žena sam... Da, omožila sem se, sedem let je tega, vzela sem moža, ki me ni niko^ li ljubil, ki me je podlo varal, ki so mu bile na j dolgočasne jše zabave ljubše od mene. Morda ne veste tega. Zdaj to povem. In tudi jaz ga nisem nikoli ljubila. Jaz sploh nisem živela. Moreni imam. predno se postaram, pravico do malo ljubezni in življenja.. Zdi se mi. da sem čakala že predolgo. — In izbrali ste si tega puhloglavem, tega I.cpustclla, ki vas ni vreden... Tega ljubite? — No in kaj potem? — To je grozno! To je strašno! M ar ne vidite, kako trpim? Mar ne veste, kako vas že davno ljubim? Od prvega dne... Ah, Genevieva, to >e grozno. Nisem vam hotel tega pove* dati, bih ste- žena mojega starega pri* jatelja... Preveč sem vas spoštoval. Bo* že moj, a zdaj ljubite drugega, drugI se. Položila je svojo roko na njegovo ti mu pogledala v oči: — Aid verjamete to?... Ali ne* ve** jamete, da je nekaj med menoj m tem puhloglavim tepcem? Saj ste vendar sami rekli, da tega ne morete ver jati Ta sestanek, javen in prav nič neva* ren. je prvi, ki sem ga mu dovolila.- in zadnji bo. Ne potrebujem ga več_ Zdaj vem... — Kaj veste? — Da me ljubite, prijatelj, kakor ljubim jaz vas že davno, od samega začetka. Čakala sem... Da, čakala sem, da spregovorite. Niste imeli dovolj poguma. Jaz pa menda nisem mogla spregovoriti prva, saj nisem bila pre* pričana o vaši ljubezni, čeprav sem jo slutila. Dolgo je trajalo to, tako dolgo, da sem se morala zateči k nedolžni zvijači in z njo pojasniti položaj. Spravljeno imam kopijo onega ano* nimnega pisma. Jo hočete videti? Ra* zumete. morala sem vas pripraviti do ljubosumnosti, drugače bi ne bili spre* govorili. Strastno jo jc objel. — Ah. Genevieva, ah, Genevieva, kako čudovita ste... kako vas ljubim! Smehljal;' se je. Ko je mislil, da si jc izbrala drugega, jo jc obsojal kot grešnico. zaničeval bi jo bil... A zdaj. ko je vedel da ljubi niegi. ji je vračal vse svoje pobožno občudovanje. toda po najiriealnejaiii rmntali zanka, ne pa užitek. Hoteli ao v Nemčijo dobri, mrčesa se ti ni treba nikjer bati, saj je vse snažno in čiato. Tudi v Mainzu amo dobro preno-&£, da smo bili zjutraj spočiti ki dobre volje Se na vse spodaj. dmgab večnih, bolj razgibanih mest. na bo* nadel tu ničesar, kar bi te utegarfk) zarir-žafcL liil je deveti dan naSesa potovanja, ko smo krem i U iz Mainza proti Franktu-rtu. PHTicrajma postane aa Maina&ean nekoriko <)oteoo&B&ejfta, ne kaže vee tako hojsarto CeS ha**!l poSicSeten «• Vođ Mimo slovite Ljubljana, 9. a\^u.*ta. Med Sl (:oarom in Oberwelsom se dviga na desnem bregu Rheina navpično proti nebu 13*2 m visoka slikovita skala, znana pod imenom Loreley. To mogočno skaloobdaja venec pravljic. Najbolj znana |e pravljica o čarovnici ali vodni vili. ki je nastala okro;^ leta 1800. K. Rrentano pri povedu :o o čarovnici, prebivajoči v Bacharachu. Pozneje >o mnogi pesniki opevali to skalo in splošno je znana priljubljena narodna Heinejeva pesem »Ich weiss nicht, was soli es bedeuten*. nanašajoča se na Loreley. Na skali stoji lepa restavracija, pod skalo pa vodi železniški predor .Škoda, da nam čas zopet ni dopuščal ustaviti se. da bi bili videli to veliko znamenitost Rheinske doline od blizu. Sicer je pa tudi od daleč lepa. Prepičlo odmerjen čas je na takem potovanju edina senčna stran. Imeti bi ga morali najmanj desetkrat toliko, če bi si hoteli vsaj površno ogledati vse, kar branijo tuji kraji važnega in sand-miveea. kitk? &5 sovraži Francoze — s&als Lorelejr jajno, prekrasno, kolosalno, vse največje, tako da sami ni>mo vedeli, kam bi s temi superlativi. Videli smo katedrale v Bheimsn, Bruslju, Louvainu, Kolnu, .a naš vodnik .je trdil, da je ona v E&ainzu najlepša. Malo je manjkalo, da je ni proglasil tudi za največjo. In kako so mu žarele v divji jezi oči, ko je govoril o Francozih. Roke so se mu kar same krčile v pesti in če bi bil tisti hip zagledal pred ?elK>i Francoza, bi ga bil prav gotovo premikastil ali celo ubil. Taki so nemški vojaki, stara borbenost še ni izpuhtela iz njih, staro sovraštvo med FraiKozi in Nemci se je po svetovni vojni le še poglobilo. Kam to vodi. si labko mislimo. V VViesbadnu smo ustavili pred krasnim zdraviliškim domom, kamor je odšla večina pogledat dvorano, opremo in gospodo. L^p je Wiesbaden. ves v zelenju, da se bogate vile komaj vidijo iz zelenega naročja košatih dreves. Zdravilne vrelce so poznati ie Rimljani, kot zdravi Kšče pa slovi Wiesba d on šele od 16. stoletja. Podnebje je zelo milo in tudi Loreley, pogled z Ved očarani nad prekrasno Rherneko dolino, v kolikor ndsrno kJmaK, smo se počasi bIržaK drugemu velikemu mestu ob Rhcmu, Mainzu. Znatno manjši od Kol na M a in z tudi ni tako velika privlačnost, čeprav ima svoje posebne lepote. Promet bi bol tu mnogo manjši, da ne kraljuje v neposredna bližim* svetovno znano zdravilišče Wiesbaden, kamor prihaja vsako leto na tisoče bogatih tujcev. Proti večeru, še dokaj rano, smo prispeli v Mainz in se ustavili v najlepšem hotelu >Hotel zu Hofiand< na bregu m reko m mogočem železen most čez njo, po katerem si z avtomobilom v čc<"c" ure v NViesbaJnu. Mainz §teje 135.000 prebivalcev m velja za eno najlepših mest ob Rheinu. Tu se izliva v Rhein reka Main, po kateri je dobilo mesto ime. Tu je sedež škofije. Mesto je mimo zato sta se v njem naselili umetnost in glasba. Mainz je pa tudi važno gospodarsko središče, sedež visoko razvite vinske trgovine. Pod hribom za mestom so ogromne kleti, kjer stoje orjaški sodi. polni zlate rheinske kapljice. Ko smo se vozili čez ta podkleteni hrib. smo si na tihem želeli, da bi mogli zatrkljali vsaj neka i teh sodov domov, da bi povabili prijatelje na čašo res rujnega vinca. Ogromno bogastvo je shranjeno tu. vse niti modelnega kletarstva so prepletene v teh po najnovejših izkušnjah urejenih kleteh, iz katerih gre rheinsko vino po vsem svetu. Tu je tudi rojstni kraj nemških šumečih vin. nemškega šampanjca. Na hitro roko smo stresli v hotelu s sebe prah, ki ga itak ni bilo nič na nas, saj je ta prikazen tudi v Nemčiji na cestah neznana, potem ja pa na«el naš izna-jdlivi potni mar-šel vodnika, kakršnega na vsej poti nismo imeli. Mislite si pruskega podčastnika starega kova, vojaka od nog do glave z brki. da bi kar same požirale Fracoze. Prisedel je k nam v avtobus in popeljali smo se čez most v VVieshaden. Spotoma je nam pokazal znamenitosti Mninza in okolice. Vse je bilo si- tevega brega Rheina pozimi je zdravilišče polno gostov. Zknsrka sezona prav malo zaostaja za poletno. 23 adravilnih vrelcev je v Wiesbadnu, tempera-ttura vode se giblje od 40 do eo stopinj. Tu sem prihaja seveda skoraj izključno samo gospoda, ki ima kaj pod palcem. Mnogi gledajo boli na toalete, ka^or na zdravje, ki ga itak ne pogrešajo, kakor ne pogrešajo denarja. Slovesu zdravilišča odgovarja tudi Zdraviliški dom. mogočno, znotraj bogato opremljeno poslopje, spominjajoče po fasadi močno na Zdraviliški dom v Rogaški Slatini. B Naš vodnik je vedel toliko povedati v samih superlalivih, da bi ga bili lahko poslušali tri dni, pa bi še ne bil vsega povedaL Že način, kako se je nam predstavni, je bil nekaj posebnega Stopil je prav po vojaško v avtobus, se zravnal, pomigal zbrM. ošinil s srepim pogledom nas vse, dvignil desnico in zakiical »Heil Hitler!< toda v tako nejasnem dialektu da smo komaj razumeli njegov pozdrav. Odgovorili smo mu seveda z našim domačim pozdravom, ki ga itak ni razumel. Na povratku je pa mož pri vsem svojem patriotizmu zgrešil pot, čeprav je od Wiesbadna do Mainza samo 11 km in se že od daleč vidita zvonika katedrale A Francoze bi vse pobrustal , tako jih sovraži. Kar škripal je z zobmi, ko je nam pravil, da ne more pozabiti časov, ko so imeli Nemci zasedeno Porenje. Ko je nam razkazoval mesto, je nam zatrjeval o cvetličnem vrtu. da so zbrane v njem rože vseh vrst, kar jih je na svetu. Tudi za to trditev moram prepustiti odgovornost njegovim brkom. Iz Wiesba<3na smo se vrnili navalic vsem izkuišnjavam dovolj zgrodaj, da smo imeli še dosti časa za počitek. Nekatere so ves čas srbele pete Ln kar ni se jim hotelo k počitku. Pa ni bilo nikjer prave prirFke, da bi posearli aktivno v nočno življenje tu-; jih mest. če nimaš polnih žepov denarja, ■ da bi stotake kar razmetaval, je bolje, da j oetaneš kot tujec ob 6trani( ker se itak ne moreš kar čez noč vživeti v povsem dru-sraiftne razmere in znajti med čisto tujim: ljudmi. Tako smo bili hočeš nočeš 6olidni. kar je še edino pometno. kajti po prek ro- že zopet se je bilo treba ararftti. Pred o. ih« >»k>m smo af de osJedafli katedralo, ki po po vsem tem, katr smo vfcVefl *e pretf ni nič posebnega. Meeje rine m na skrv s krarkšm 5vl jen iepMsom na Mftit jajce, ki je iko k prekupcu ▼ najbli/ie me sto. Minflo je pa leto dni. predno se jc nekdo javil, kajti jajce je romalo p tam v Ne/wvork v hlad^mieo. I>otičnu čajno doWl, je prjšei na farmo osobno H je mlad pek, ki je prebdvai komaj d * krtk>me»ter od farmo ;n jo IhmH s farma ne vo hčerko ce*o v šolo. Seveda sta so v?< 1 \ Angiedka operna pevka (>wen Edvanko va je vrela nedavno moža, ld ja ni nik >h vided, pač je pa sfiša.1 v radiiu in se zaljubil v njen glas. P»al ji je navdušeno pismo, p ►! no stadkrh besed tako, da je h>i\ti rad« »ved na, kdo ptffc rn po«n'aiK?la ^a je v op tn kjer je pesa. Tako »ta se ^e/nanila in za ljubila drag v dru-Lje-ga. 5*iron::šnemii ameriškemu dekletu se je nasmejala preča, ker je zahajala k slikarju v arteJje. da je na sJfkal po nfi rek^arrmi pkrkat. Tako je ottr rrfl nase poaornost premožnega trgovca, Id se jc zaljubil v njo in jo vzel za ženo. V Parizu so pa imeli oni dan svatbo, kjer yc tudi ljubezen hodfta čudno pr>r. t'o leni en porrrik je nekega dne te4e4oniral rn vljud-nost telefontstke v central ga je tako pri jetno presenetila, dn se je se7rnanil 7 mlado ura crnico m krnahi srt» bite mo«? m »ena. iijonarjevo umetno zobovje Na ^rbtaikem Ple^u se mudi na pocifenicah holandski milijonar Mark Jug^mbol. Star j% sicer že 69 let. vendar je pa še vedno navdušen planinec in Tatre so ga tako očaral**, da se je namenil na njihove grebene. V 90-bbto jo je mahnil na greben Patria. visok 2206 m. Do vrhe je hodil vse dopoldne No vrhu je mak) prigriznil, potem se je pa vračal Ko je bil že skoraj v dolini, je opazil, da je pozabil na vrbu umetno zobovje. Zobovje je posebno lepo izdelano in bilo je primerno drago tako, da ga Hol anđeo ni hotel pustiti vrh gore, čeprav mu denarja ne manfkn. Mož je biti pa ž> ntru-jem m vrh je znova dnseeel *eie zver^r. Našel je zobovj-e m v temi se je vračal. SpoDoma je pa padel s strme skale in obležal 20 m pod njo nezavesten, ft^le nočni mraz z dežjem ga je zdramil, da je nadaljeval pot. Ker je bil pa ranjen na glavi m levi roki. je hodil zelo dolgo. V temi je zgrešil pot in krenil proti Popradeikemu Plesu, kamor je prispel šele čez 12 ur ves izmučen in izčrpan. Ta čas se je pa njegova žena tresla za moževo usodo n ko se mož niti v soboto ponoči ni vrnil, je naprosila hotelsko upra\yj, naj ga išče. Iskanje je bilo težko, ker Jugenbol nikomur ni povedal, kam se je namenil. Zato se je rodi re- šiima ekspedicija vrnila brez njega. Brž «r> spravili na noge rudi oro»nike, ker ae je bila razširila vest, da je postal horlandak' milijonevr žrtev roparskih morilcev. &nie telefonično obvestilo iz FVvipraoVfckopa Plesa je ra^burjeme duhove pomirite. !ELITNI KINO MATICA T^*^^" 21-24 Te 21-24 Samo danes ob 4.. 7*4. m 9% uri Frančiška Gaal v POZDRAVLJA i\ POUIRLJA ti: V KROM K A Dopolnilo: Smučarska sola v Pokljuki V hotela Gost potoži zjutraj hotelirju: Vao noć sem moral pustiti goreti hić zavoljo teh vražjih stenic. Hotelir: Gospod, to ha si bili Lahko prihranili, saj vidijo stenice tudi v temi. Ve, kaj »e spodobi — Angela, ozirati se za \sakim mladom moškim se vendar ne spodobi. — Toda, mamica saj se orirara same za lepimi. Dob^r radio — Si zadovoljen z radioaparatom f — Pa se kako! Deaet postaj dobim po vrsti, — To se nič m. Jaz ph dobim z mojim deset naenkrat Urejuje Josip Zupančič. — 6b »Marodnc uaKarno« bTan JezerdeiL - Za opravo m maeraou dej Usta Otoo JbnetoL - va ? Lgnogeoi.