ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA EPIDEMIOLOGIJA IN REGISTRI RAKA ZALOŠKA 2, 1000 LJUBLJANA, http://onko-i.si POJAVLJANJE RAKA V OB ČINI BREŽICE V PRIMERJAVI Z OSTALO SLOVENIJO Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Zaklju čno poro čilo Ljubljana, avgust 2006 Raziskava Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Zaklju čno poro čilo Naro čnik OBČINA BREŽICE in AGENCIJA ZA RADIOAKTIVNE ODPADKE Izvajalci ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA, EPIDEMIOLOGIJA IN REGISTRI RAKA asist. dr. Vesna Zadnik, dr.med., specialistka javnega zdravja Tina Žagar, univ.dipl.ing.fiz. izr. prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr.med., specialistka epidemiologije Datum 31.8.2006 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo PREGLED VSEBINE POVZETEK ____________________________________________________________2 UVOD_________________________________________________________________4 RAK IN DEJAVNIKI TVEGANJA _________________________________________5 OCENJEVAJE BREMENA RAKA _________________________________________9 Vloga Registra raka za Slovenijo ______________________________________________ 9 Kazalci bremena raka ______________________________________________________ 10 Geografska analiza incidence raka____________________________________________ 11 UPORABLJEN METODOLOŠKI PRISTOP ________________________________12 POJAVLJANJE RAKA V OB ČINI BREŽICE V PRIMERJAVI Z OSTALO SLOVENIJO __________________________________________________________17 Vsi raki skupaj ____________________________________________________________ 17 Želod čni rak ______________________________________________________________ 20 Rak debelega črevesa in danke _______________________________________________ 23 Plju čni rak _______________________________________________________________ 26 Rak ust in žrela ___________________________________________________________ 29 Rak prostate ______________________________________________________________ 32 Rak dojk _________________________________________________________________ 35 Rak materni čnega vratu ____________________________________________________ 38 Rak š čitnice_______________________________________________________________ 41 Levkemije ________________________________________________________________ 44 RAZLIKE V POJAVLJANJU RAKA ZNOTRAJ OB ČINE BREŽICE ____________47 Vsi raki skupaj ____________________________________________________________ 47 Želod čni rak ______________________________________________________________ 49 Rak debelega črevesa in danke _______________________________________________ 50 Plju čni rak _______________________________________________________________ 51 Rak ust in žrela ___________________________________________________________ 52 Rak prostate ______________________________________________________________ 53 Rak dojke ________________________________________________________________ 54 Rak materni čnega vratu ____________________________________________________ 55 Rak š čitnice_______________________________________________________________ 56 Levkemije ________________________________________________________________ 57 ZAKLJU ČKI IN PRIPORO ČILA__________________________________________58 PRILOGE_____________________________________________________________61 1 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo POVZETEK Izhodiš ča V ob čini Brežice so prebivalci zaskrbljeni, ker naj bi bilo med njimi (pre)veliko bolnikov z rakom. Skrbijo jih predvsem morebitni škodljivi u činki ionizirajo čega sevanja, saj v bližini že ve č kot dvajset let obratuje Nuklearna elektrarna Krško. Dodatne pomisleke zbuja predlog, da bi v ob čini zgradili odlagališ če nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Bojijo se, da bi nov potencialni vir ionizirajo čega sevanja v tem podro čju morebitno ogroženost še pove čal. Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo je posebna analiza, ki smo jo po naro čilu ob čini Brežice in Agencije za radioaktivne odpadke Republike Slovenije opravili strokovnjaki epidemiološke službe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani z namenom: - oceniti, kakšna je pogostnost pojavljanja raka v ob čini Brežice; - ugotoviti za katerimi raki prebivalci najve č zbolevajo in opisati dejavnike tveganje zanje; - primerjati tveganje zbolevanja za rakom v ob čini Brežice z ostalo Slovenijo; - ovrednotiti morebitne razlike v tveganju znotraj ob čine Brežice; - presoditi , ali se je tveganje pove čalo po za četku obratovanja Nuklearne elektrarne Krško. Pristop Raziskava je bila zastavljena kot geografska deskriptivna epidemiološka študija. Izdelana je bila na podlagi rutinsko zbranih podatkov iz podatkovne zbirke Registra raka za Slovenijo in ostalih državnih podatkovnih virov. V prvem delu raziskave smo primerjali pojavljanje raka v ob čini Brežice z ostalo Slovenijo, v drugem delu pa smo iskali morebitne razlike v zbolevanju za rakom znotraj ob čine. Analize so bile narejene za obdobje med leti 1970 in 2003, zastavljene pa tako, da je mogo če primerjati stanje pred za četkom obratovanja Nuklearne elektrarne Krško leta 1983 s stanjem po zagonu. Osnovni kazalnik, s katerim smo primerjali razlike v bremenu raka med posameznimi geografskimi obmo čji, je bila incidenca, število novo zbolelih za posamezno vrsto raka v enem letu. V rezultatih prikazujemo starostno standardizirane inciden čne stopnje. Rak je namre č bolezen starejših ljudi, zato je tam, kjer je prebivalstvo starejše, raka ve č samo zaradi starosti. Če podatke starostno standardiziramo, lahko iš čemo razlike zaradi vseh morebitnih drugih vplivov, kot so nevarnostni dejavniki iz okolja in na čina življenja. Kjer je število prebivalcev v posameznem obmo čju majhno, je ustrezno majhno tudi število bolnikov z dolo čeno vrsto raka. Vpliv naklju čja na dejanske vrednosti smo omejili s posebno statisti čno metodo, z Bayesovimi modeli prostorskega glajenja. Za predstavitev rezultatov smo uporabili zemljevide incidenc posamezne vrste raka. 2 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Ugotovitve Podobno kot drugod v Sloveniji se tudi v ob čini Brežice število bolnikov z rakom pri moških in pri ženskah od leta 1970 pove čuje. Glavni razlog za takšen porast incidence je staranje prebivalstva. Raziskava je pokazala, da se ve ča tudi starostno standardizirana inciden čna stopnja, kar pomeni, da je poleg staranja na incidenco vplivala tudi ve čja razširjenost dejavnikov tveganja iz okolja, predvsem tistih, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga. Tveganje, ki ga ima prebivalec ali prebivalka Spodnjeposavske statisti čne regije (upravne enote Brežice, Krško in Sevnica), da bo zbolel(a) za katerokoli obliko raka, je manjše od tveganja v celotni Sloveniji. Tveganje raka prebivalcev upravne enote (=ob čine) Brežice v primerjavi s tveganjem prebivalcev izbranih 16 upravnih enot v vzhodni Sloveniji je manjše od povpre čnega tveganja v teh 16 upravnih enotah. Najpogostejši raki, za katerimi zbolevajo prebivalci ob čin Brežice, so pri moških plju čni rak, rak debelega črevesa in danke, rak prostate, želod čni rak in rak glave in vratu. Pri ženskah so med petimi najpogostejšimi raki rak dojke, debelega črevesa in danke, materni čnega vratu ter želod čni in plju čni rak. Vrstni red je sicer podoben tistemu v vsej SlovenijI, višje mesto kot v celotni Sloveniji zavzemata v ob čini Brežice le rak materni čnega vratu in želod čni rak pri ženskah. V raziskavi smo posebno pozornost namenili tudi rakom, ki nastanejo zaradi vpliva ionizirajo čega sevanja. Tako smo poleg najpogostejših rakov analizirali še rak š čitnice in levkemije (brez kroni čne limfocitne levkemije, ki jo ionizirajo če sevanje ne povzro ča). Incidenca obeh rakov se v zadnjih letih pove čuje, tako v Brežicah, kot tudi v celotni Sloveniji. Vzrok porasta je verjetno vedno ve čji delež ljudi, ki so bili kdajkoli v življenju izpostavljeni velikim dozam ionizirajo čega sevanja iz zdravstvenih razlogov. Tveganje raka š čitnice in levkemij je v Spodnjeposavski regiji v primerjavi s celotno Slovenijo pred in po za četku obratovanja Nuklearne elektrarne Krško povpre čno. Prav tako je v vseh obdobjih povpre čno tveganje teh dveh lokacij raka v ob čini Brežice, če jo primerjamo s 16 okoliškimi upravnimi enotami. Tudi znotraj ob čine Brežice ni obmo čij, kjer bi bilo tveganje rakov š čitnice ali levkemij pove čano. Sklepi 1. V primerjavi z drugimi obmo čji v Sloveniji je v ob čini Brežice najve čji javno- zdravstveni problem rak materni čnega vratu. Za njegovo zmanjšanje je treba pove čati u činkovitost presejalnega programa. 2. Za zmanjšanje bremena drugih rakavih bolezni je podobno kot drugod v Sloveniji treba izboljšati življenjski slog, predvsem prehrano, zlasti med ženskami pa okrepiti dejavnosti za promocijo nekajenja in opuš čanje kajenja. 3. Presežka rakov, povezanih z ionizirajo čim sevanjem, po podatkih Registra raka za Slovenijo v ob čini Brežice ni opaziti. 3 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo UVOD Agencija za radioaktivne odpadke Republike Slovenije iš če primerno lokacijo za izgradnjo odlagališ ča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Na podlagi številnih raziskav je na skrajšan seznam potencialno ustreznih obmo čij umestila tudi krajevno skupnost Globoko v ob čini Brežice. Eden od klju čnih dejavnikov, ki bo prispeval k dokončni odlo čitvi o izboru, je tudi ocena morebitnih za zdravje škodljivih posledic, ki bi jih prinesla postavitev omenjenega odlagališ ča v urbano okolje. Pove čanje števila rakavih obolenj je tisti zdravstveni kazalnik, na katerega ima, po dosedanjih vedenjih, ionizirajo če sevanje dale č najve čji vpliv. V ob čini Brežice je med prebivalci prisotna dolo čena stopnja zaskrbljenosti zaradi domnevnega že dosedanjega (pre)velikega števila zbolelih za rakom, saj, med drugim, že ve č kot dvajset let v bližini obratuje Nuklearna elektrarna Krško. Bojijo se, da bi umestitev dodatnega potencialnega vira sevanja tveganje še pove čalo. Strokovna ocena stopnje tveganja zbolevanja za rakom v ob čini Brežice oziroma analiza pojavljanja raka v Brežicah v primerjavi z ostalo Slovenijo do sedaj še ni bila opravljena. Zaradi številnih odprtih vprašanj so se v ob čini Brežice odlo čili, da naro čijo raziskavo, ki bo dala objektivno oceno o zbolevanju za rakom v ob čini v primerjavi z ostalo Slovenijo. Strokovnjaki epidemiološke službe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani smo tako v okviru posebne raziskave zbrali podatke iz podatkovne zbirke Registra raka za Slovenijo in ostalih državnih podatkovnih virov ter opravili dodatne analize, katerih namen je bil: - oceniti kakšna je pogostnost pojavljanja raka v ob čini Brežice; - ugotoviti za katerimi raki prebivalci najve č zbolevajo in opisati dejavnike tveganje zanje; - primerjati tveganje zbolevanja za rakom v ob čini Brežice z ostalo Slovenijo; - ovrednotiti morebitne razlike v tveganju znotraj ob čine Brežice; - presoditi ali se je tveganje pove čalo po za četku obratovanja Nuklearne elektrarne Krško. Osnovni cilj raziskave je bil opisati trenutno stanje na podro čju ogroženosti prebivalcev Brežic z rakom, rezultati analize pa bodo služili tudi kot temeljna vrednost za primerjave v naslednjih obdobjih ter na ta na čin omogo čali ocenjevanje morebitnega vpliva predlaganega odlagališ ča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, v primeru da bo le-to v občini Brežice. 4 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo RAK IN DEJAVNIKI TVEGANJA Rak je skupno ime za nekaj sto razli čnih bolezni, katerih vzroki in poteki se med seboj mo čno razlikujejo. Nastajanje raka, karcinogeneza, je zapleten, dolgotrajen ve čstopenjski proces, za katerega je zna čilna nepovratna sprememba celice, ki se nadaljuje z nenadzorovano rastjo tumorja in se nezdravljena kon ča s smrtjo. Na to, kdo bo zbolel za katerim od rakov, vplivajo z medsebojnimi u činki številni dejavniki iz okolja, na čin življenja, dedna nagnjenost in naklju čje. Pojava katerekoli rakave bolezni tako ni mogo če povezati z enim samim, izoliranim dejavnikom, saj je bolezen vedno kon čni rezultat delovanja vseh škodljivih pa tudi zaš čitnih dejavnikov, za katere smo odgovorni bodisi sami s svojimi zdravimi ali nezdravimi življenjskimi navadami, stik s kemikalijami, fizikalnimi in biološkimi dejavniki, onesnaženo delovno ali bivalno okolje, pa tudi dedna nagnjenost, ki se kaže na razli čne na čine, med drugim tudi kot ve čja ali manjša sposobnost popravljanja napak, ki jih v celi čnem jedru povzro čajo vsi zunanji dejavniki. Morebitno rakotvornost posamezne snovi ugotavljajo z bazi čnimi in epidemiološkimi raziskavami. Pri bazi čnih laboratorijskih raziskavah gre za kratkotrajne poskuse na celi čnih kulturah in bakterijah ter za dolgotrajne na živalih. Z analiti čnimi epidemiološkimi raziskavami preverjajo povezanost med izpostavljenostjo in rakom pri človeku. O tem, ali je ta zveza pri človeku res vzro čna, ve činoma presojajo skupine strokovnjakov, ki snovi na osnovi strogo dolo čenih meril razvrš čajo v ve č skupin glede na stopnjo dokazane povezanosti z rakom. Eden najobsežnejših in najkakovostnejših seznamov nastaja v Mednarodni agenciji za raziskovanje raka iz Lyona, ki je posebna agencija Svetovne zdravstvene organizacije. V seznamu te agencije so kemikalije, njihove zmesi ali proizvodni postopki, pa tudi virusi in fizikalni dejavniki, razvrš čeni v štiri skupine. V prvi skupini (skupina 1) so tisti, za katere je dovolj dokazov o karcinogenosti za ljudi (med njimi so najbolj znani azbest, toba čni dim, alkoholne pija če, son čno sevanje); v drugi skupini so tisti, za katere vzro čna zveza še ni dokazana, je pa verjetna. V tretji skupini so kemikalije in drugi dejavniki, ki so jih sicer že prou čevali, vendar jih zaenkrat še ni mogo če uvrstiti v nobeno od prej omenjenih skupin in tudi ne v četrto, kamor sodijo kemikalije, ki za človeka niso karcinogene. Seznam na osnovi novih spoznanj sproti dopolnjujejo; vsem je dostopen na medmrežju (http://www.iarc.fr/). Poenostavljen seznam odpravljivih dejavnikov tveganja, ki najve č prispevajo k umrljivosti zaradi raka, sta že leta 1981 objavila Doll in Peto (Tabela 1). Ve č kot polovico smrti zaradi raka povzro čijo dejavniki, ki so povezani s posameznikovim življenjskim slogom. Ogrožajo či so predvsem tisti dejavniki, ki jih povezujemo z zahodnim na činom življenja: debelost, energijsko prebogata hrana z malo vlakninami ter sede č na čin življenja skupaj z razvadami, kot so čezmerno uživanje alkoholnih pija č in kajenje. Raki, ki jih povzro čajo ti 5 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo dejavniki tveganja se lahko pojavijo prakti čno na kateremkoli organu, najpogosteje pa jih opazimo na debelem črevesu in danki, plju čih ter dojki. Med okužbami, ki povzro čajo raka sta v Sloveniji pomembna Helicobacter pylori, ki povzro ča želod čnega raka in nekateri Humani papilloma virusi, ki povzro čajo raka na materni čnem vratu. Z omenjenima mikroorganizmoma je pri nas okužena približno tretjina odrasle populacije. Vsi, ki se okužijo, ne zbolijo za rakom, je pa med nami konec leta 2005 živelo približno 3500 bolnikov z rakom, katerega nastanek pripisujemo infekcijam. Tabela 1. Seznam glavnih odpravljivih dejavnikov tveganja, ki prispevajo k umrljivosti zaradi raka (Doll R, Peto R. 1981). DEJAVNIK TVEGANJA DELEŽ VSEH SMRTI ZA RAKOM Prehrana in telesna dejavnost 30 Kajenje 16 Infekcije 9 Reproduktivni dejavniki in na čin spolnega življenja 7 Poklic 4 Okolje 1-4 Alkohol 3 Sevanje 3 V skupino klasi čnih reproduktivnih dejavnikov tveganja spadajo: zgodnja menarha, pozna menopavza, ni črodnost, pozen prvi porod, majhno število otrok ter kratek skupni čas dojenja. Skupna lastnost teh dejavnikov je, da zvišujejo raven spolnih hormonov v telesu in tako pospešujejo nastanek hormonsko odvisnih rakov (rak dojke, rak jaj čnikov, rak maternice). Hormonsko odvisne rake povzro čajo tudi dejavniki, ki posredno zvišujejo raven krvnih spolnih hormonov: debelost, prekomerno uživanje alkohola ter zdravljenje s hormoni, kot sta oralna hormonska kontracepcija in hormonsko nadomestno zdravljenje. Raziskave so pokazale, da je najpomembnejši reproduktivni dejavnik tveganja med Slovenkami ni črodnost. Predvsem je ta faktor pomemben v generacijah, rojenih do 1922. V kasnejših generacijah pa se mu pridruži še pozen prvi porod. Poklicna izpostavljenost in onesnaženost okolja zavzemata šele 5. in 6. mesto na lestvici znanih nevarnostnih dejavnikov. Onesnaženo okolje lahko vpliva na zdravje ljudi na razli čne na čine. V medicinski stroki je znanih precej bolezni in stanj, ki so posledica vdihavanja, uživanja ali druga čnega stika z nevarnimi snovmi v okolju. Ve činoma gre za akutne zastrupitve, ki so posledica nenamerne izpostavljenosti ljudi visokim koncentracijam nevarnih snovi, ve činoma delavcev na delovnih mestih, lahko pa te snovi onesnažijo tudi okolje in predstavljajo nevarnost za izpostavljeno prebivalstvo. Dolgotrajnejša izpostavljenost nižjim koncentracijam nekaterih snovi lahko povzro ča kroni čne spremembe. Z javno-zdravstvenega vidika so pomembne zlasti bolezni dihalnih poti, alergije, izpostavljenost dolo čenim kemikalijam (pa tudi fizikalnim ali kemi čnim 6 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo dejavnikom) pa lahko prispeva tudi k nastanku raka. Med rake, ki lahko nastanejo tudi kot posledica izpostavljenosti kemikalijam v delovnem ali bivalnem okolju, uvrš čajo rake plju č, kože, se čnega mehurja, poplju čnice in potrebušnice (npr. mezoteliom zaradi delovanja azbesta), bezgavk, jeter, ledvic, levkemije ter v manjši meri še nekatere druge vrste rakov. Elektromagnetna (EM) valovanja celotnega spektra, naravnega ali umetnega izvora, v lai čnem jeziku ozna čujemo z izrazom sevanja. Tista EM valovanja, ki imajo dovolj veliko energijo, da cepijo kemijske vezi, imenujemo ionizirajo ča sevanja. Mednje spadajo žarki γ, žarki X ter visoko energijski delci α, β, protoni in nevtroni. Najpomembnejši vir ionizirajo čega sevanja so radioaktivni elementi, ki so sestavni del zemeljske skorje in globljih plasti. Skupaj s sevanjem kozmi čnih žarkov tvorijo t.i. naravno ozadje, ki je odgovorno za ve č kot dve tretjini skupne doze ionizirajo čega sevanja, ki smo mu izpostavljeni na Zemlji. Glavni umetni vir ionizirajo čega sevanja so postopki, ki jih uporabljamo za diagnosti čne in terapevtske namene v medicini. Po deležu jim sledijo doze prejete po jedrskih poskusih, na zadnjem mestu po pomembnosti pa je ionizirajo če sevanje, ki nastane ob vzdrževanju jedrskih reaktorjev. Letni prispevek naravnega ozadja v Sloveniji leta 2005 je ocenjen na 2,44 mSv, medtem ko letni prispevek iz umetnih virov predstavlja dodatnih 0,4 - 1,5 mSv. Skupni letni prispevek jedrskih poskusov in černobilske nesre če v letu 2005 v Sloveniji je ocenjen na manj kot 0,01 mSv. Letni prispevek Nuklearne elektrarne Krško pa je bil manjši od 0,001 mSv. Ionizirajo če sevanje je med najbolje preu čenimi karcinogeni. Naše današnje vedenje o njegovem vplivu na zdravje in o njegovih bioloških u činkih temelji predvsem na epidemioloških študijah na preživelih po napadih z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki leta 1945, na ljudeh, ki so bili zdravljeni z obsevanjem, na poklicno izpostavljenih in na ljudeh izpostavljenih sevanju po jedrskih nesre čah ( Černobil, 1986). Izsledke teh raziskav dopolnjujejo podatki pridobljeni pri poskusih na živalih, namenjenih predvsem ugotavljanju vpliva razli čnih vrst sevanja ter časa in vzorca izpostavljenosti na biološki u činek. Na podlagi vseh znanih dejstev je Mednarodna agencija za raziskovanje raka sevanje žarkov γ in X uvrstila med kancerogene skupine 1 – med dejavnike, za katere je na razpolago dovolj dokazov, da jih uvrš čamo med povzro čitelje raka. Tveganje za nastanek raka je odvisno od intenzitete sevanja, energije posameznega fotona in od absorbirane koli čine energije v izpostavljenem tkivu. Ionizirajo če sevanje lahko vodi v katerokoli vrsto rakavega obolenja, latentna doba, ki je potrebna, da se bolezen razvije, pa je odvisna od ob čutljivosti posameznega tkiva za sevanje. Velika prejeta doza žarkov γ in X pove ča tveganje za razvoj vseh vrst levkemij (z izjemo kroni čne limfocitne levkemije) za približno petkrat, ve č kot petkrat pove čano pa je tudi tveganje raka š čitnice pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni velikim dozam v otroštvu. Ker se izpostavljenosti ionizirajo čemu sevanju iz umetnih virov dandanes ni mogo če popolnoma izogniti, je Mednarodna agencija za radiološko zaš čito priporo čila omejitev še dopustne letne ekvivalentne doze iz umetnih virov na 1 mSv, za izpostavljene delavce pa je omejitev petletne prejete doze 100 mSv. 7 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Del spektra EM valovanja, ki ima nižjo energijo in zato ne more cepiti kemijskih vezi, imenujemo neionizirajo če sevanje. Sem prištevamo ve čino UV spektra, vidno svetlobo, IR-svetlobo, mikrovalove in radijske valove. So tako naravnega kot umetnega izvora in so v našem okolju zelo razširjena. Med naravnimi viri je najpomembnejša son čna svetloba. B obmo čje UV son čnega spektra je ob dolgotrajni izpostavljenosti glavni povzro čitelj malignega melanoma in drugih ne-melanomskih oblik kožnega raka. S tehnološkim razvojem pa se v našem življenjskem prostoru stalno ve ča gostota EM nižjih frekvenc iz umetnih virov, kot so: daljnovodi, transformatorske postaje, hišna elektri čna napeljava, elektri čni stroji, radijski in televizijski oddajniki, zasloni, radarji, mobilni telefoni in druge elektri čne ter elektronske naprave. Do sedaj še nobena znanstvena raziskava ni pokazala neposredne povezave med nizko-energijskim EM sevanjem in rakom. Biološki u činki tega sevanja so posledica absorpcije energije sevanja, ki pa pada s kvadratom razdalje med virom in obsevanim tkivom, tako da je morebitno tveganje za nastanek škodljivih u činkov prisotno le v neposredni bližini virov nizko- energijskega EM sevanja. Celostne podobe o škodljivosti teh sevanj še nimamo, zato je v vsakdanjem življenju upoštevanje previdnostnega principa gotovo smiselno. 8 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo OCENJEVAJE BREMENA RAKA Rak je bolezen, ki poleg bolezni srca in ožilja, prizadene najve čji del prebivalcev razvitega sveta. Število novo zbolelih se vsako leto pove čuje. Izra čunano je bilo, da, v kolikor se bo takšna dinamika nadaljevala, bo od rojenih leta 2003 v Sloveniji za rakom do svojega 75. leta starosti zbolel ve č kot eden od treh moških in skoraj ena od treh žensk. Stalno in sistemati čno zbiranje, shranjevanje in analiza podatkov o vseh bolnikih z rakom je osnova za obvladovanje tega velikega javno-zdravstvenega problema. Pridobljene informacije je možno uporabiti na razli čnih podro čjih, in sicer od raziskovanja vzrokov za nastanek bolezni, do iskanja možnosti za prepre čevanje njenega nastanka ali pa za na črtovanje zdravstvenega varstva. Vloga Registra raka za Slovenijo Klju čno vlogo pri stalnem in sistemati čnem zbiranju podatkov o vseh rakavih bolnikih dolo čene populacije, shranjevanju informacij in pri statisti čni obdelavi le-teh imajo populacijski registri raka. V Sloveniji imamo enega od najstarejših populacijskih registrov raka na svetu. Register raka za Slovenijo (Register) je bil ustanovljen pri Onkološkem inštitutu v Ljubljani leta 1950 kot posebna služba za zbiranje in obdelavo podatkov o incidenci raka in o preživetju bolnikov z rakom na obmo čju Republike Slovenije. Prijavljanje raka je od takrat dalje pri nas obvezno, z zakonom predpisano. Glavni viri podatkov so slovenske splošne bolnišnice, ki podatke o vsakem obravnavanem bolniku z rakom pošiljajo v Register na predpisanem obrazcu Prijava rakave bolezni. Te podatke Register dopolnjuje z zdravniškimi poro čili o vzroku smrti in obdukcijskimi zapisniki, v katerih je omenjena diagnoza rak. Enota zbiranja podatkov v Registru je bolnik, enota obdelava podatkov pa novi primeri rakave bolezni (posamezen bolnik ima lahko ve č rakov). Pri vsakem bolniku se beležijo identifikacijski podatki (ime, priimek, datum rojstva, EMŠO), vitalno stanje oziroma datum smrti ter stalno prebivališ če ob diagnozi. Podatki o bolezni, ki jih Register zbira pa so: čas in na čin ugotovitve bolezni, lokacija raka, histološka vrsta, razširjenost bolezni ob ugotovitvi ter na čin zdravljenja bolezni. Analiza teh podatkov omogo ča pravilno oceno bremena raka le pod pogojem, da so podatki dovolj kakovostni. Kvaliteto podatkov v populacijskih registrih raka dolo čajo mednarodna pravila, ki jih podatki Registra prakti čno od samega za četka delovanja stalno dosegajo. Kljub temu pa je prav, da smo, tako kot pri drugih raziskavah narejenih na podlagi rutinsko zbranih podatkov, tudi pri ocenjevanju bremena raka, ob interpretaciji rezultatov posebej previdni. Število registriranih primerov je namre č, kljub dolgoletni tradiciji in prizadevanju ekipe, ki vodi Register, še vedno odvisna tudi od vestnosti in natan čnosti tistih, ki so dolžni prijaviti rakave bolezni, na popolnost registracije pa vpliva tudi zanesljivost in možnost diagnosti čnih postopkov. Poleg tega pa obstaja še dodaten problem, namre č ta, da so nekatere vrste raka zelo redke, kar zmanjšuje zanesljivost analiz, opravljenih pri prou čevanju vpliva dolo čenih škodljivosti na zdravje izpostavljenih. 9 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Kazalci bremena raka Zdravstveno stanje prebivalstva opisujemo s pomo čjo kazalcev zdravstvenega stanja. Glede na namene in cilje, ki jih zasledujemo, lahko med razli čnimi kazalci zdravstvenega stanja prebivalstva izbiramo med tistimi, ki so zelo splošni, pa vse do zelo specifi čnih. Meri pogostosti bolezni, ki se najpogosteje uporabljata v epidemiologiji, sta umrljivost in incidenca. Predstavimo ju lahko kot absolutno število ali pa ju izrazimo v obliki stopnje, prera čunane na dolo čeno število prebivalstva. Rakave bolezni praviloma prikazujemo v stopnjah na 100.00 prebivalcev. Umrljivost je kazalec, ki pove koliko ljudi je v populaciji umrlo za dolo čeno boleznijo v enem letu. Ker v Sloveniji vodimo evidenco vzrokov smrti za vse umrle, so podatki o umrljivosti najprimernejši za okvirno primerjavo bremen razli čnih bolezni. Pri takšnih primerjavah pa je treba ves čas upoštevati dejstvo, da je umrljivost pri boleznih, ki jih znamo uspešno zdraviti, majhna, kar nas lahko privede do zmotnega zaklju čka, da je breme takšne bolezni v populaciji zanemarljivo. Incidenca je število vseh v enem koledarskem letu na novo ugotovljenih primerov bolezni v populaciji. Podatke o incidenci posamezne bolezni beležijo specializirani registri. Za pogostejše boleznimi imamo v Sloveniji le register raka, tako da primerjava bremena razli čnih bolezni glede na njihove incidence ni mogo ča. Je pa incidenca najpomembnejši kazalnik za ocenjevanje bremena rakavih bolezni pri nas, saj so podatki iz Registra v primerjavi s podatki o umrljivosti iz mrliških listov ve činoma bolj zanesljivi in natan čni. V incidenco so vklju čeni vsi primeri bolezni bolnikov s stalnim bivališ čem na obmo čju Republike Slovenije, ne glede na to, kje so bili zdravljeni. Novih primarnih rakov parnega organa iste lokacije, če je bila histološka vrsta obeh rakov, npr. leve in desne dojke enaka, ne štejemo v incidenco. Prav tako v incidenco ne štejemo novega pojava raka iste histološke vrste na istem organu, npr.multiple lezije v debelem črevesu. Na število novih primerov raka v populaciji vpliva starostna struktura prebivalstva ter navzo čnost bolj ali manj znanih dejavnikov tveganja na eni in zaš čitnih dejavnikov na drugi strani. Ti dejavniki namre č delujejo na posameznika skozi vse življenje. Škodljivosti se z leti kopi čijo, in tako za ve čino rakov zbolevajo ljudje, ki so do čakali razmeroma visoko starost. V letu 2003 je bilo v Sloveniji kar 56 % novo zbolelih starejših od 65 let. Pri čakovati je torej, da bo ob primerjavi dveh skupin ljudi, incidenca raka ve čja tam, kjer je ve č starejšega prebivalstva. Ko nas zanimajo razlike v ogroženosti dveh obmo čji z razli čno starostno strukturo (ali pa razlike v enem obmo čju v razli čnih časovnih obdobjih, če se je starostna struktura s časom spreminjala), ki so posledica razli čnih nevarnostnih dejavnikov iz okolja in na čina življenja, uporabljamo starostno standardizirane inciden čne stopnje. Starostno standardizirane inciden čne mere so torej teoreti čni kazalniki, s katerimi primerjamo breme bolezni dveh populacij tako, da izlo čimo razliko v bremenu, ki nastane zaradi razli čnih starostnih struktur teh populacij. 10 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Geografska analiza incidence raka Kadar se ukvarjamo s prou čevanjem prostorske razporeditve zdravstvenih problemov, dejavnikov, ki nanje vplivajo, ali pa povezav med njimi, govorimo o geografski epidemiologiji. Postopke in metode, ki jih uporablja geografska epidemiologija, imenujemo geografska analiza. Rezultate, pridobljene s pomo čjo geografske analize, ponavadi predstavimo v obliki razli čno obarvanih obmo čij, imenovanih zemljevidi bolezni. Navada je, da pri pripravi zemljevidov opazovano pokrajino razdelimo skladno z administrativnimi enotami, po katerih se tudi sicer podatki zbirajo. Omejitev obi čajno predstavlja najnižji nivo, za katerega še obstajajo podatki o bolezni oziroma o starostni strukturi populacije. Izra čunane kazalnike bremena bolezni (npr. starostno standardizirano incidenco posameznega raka) razdelimo v izbrano število razredov. Za to razvrstitev je poznanih ve č možnih na činov, ki jih izberemo glede na namene in cilje geografske analize – bistveno pa je, da v posamezni geografski analizi ves čas uporabljamo enak na čin razvrš čanja v razrede. Vsakemu razredu dolo čimo barvo ter na tak na čin lo čimo obmo čja z visokim tveganjem od obmo čji s povpre čnim oziroma nizkim tveganjem. Obmo čja, v katerih se dolo čen rak pojavlja bolj pogosto, so lahko razporejena povsem naklju čno znotraj obravnavanega geografskega prostora, lahko pa se razvrš čajo v skupine. Pojav skupin kaže na možno delovanje prostorsko odvisnega faktorja, ki na obmo čju skupka pove čuje tveganje zbolevanja za rakom. Jasne skupine obmo čij s pove čanim tveganjem lahko opazujemo vizualno, za numeri čno dolo čitev prostorskega vzorca pa uporabljamo razli čne mere prostorskih povezav. V obmo čjih z majhnim številom prebivalcev je ustrezno majhno tudi število bolnikov s specifi čno vrsto raka. Rezultati medsebojne primerjave majhnih obmo čjih so tako podvrženi tudi naklju čju, saj lahko že en dodaten primer v obmo čju z majhno populacijo bistveno spremeni oceno tveganja in premakne to zemljepisno enoto iz manj v bolj ogroženo. Vpliv naklju čja na dejanske vrednosti zmanjšujemo s tehnikami prostorskega glajenja. Prostorsko glajenje je statisti čen postopek, s pomo čjo katerega na podlagi prepletanja dejanskih podatkov z dodatnimi informacijami ocenimo vrednost kazalnika bremena bolezni za posamezno geografsko enoto. Ocenjena vrednost naj bi bila zanesljivejša od dejanske vrednosti, saj je manj podvržena naklju čju. Med dodatne informacije v geografski analizi incidence raka spadajo incidenca tega raka v sosednjih obmo čjih, povpre čna incidenca celotnega obmo čja ter podatki o vplivu dejavnikov tveganja. 11 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo UPORABLJEN METODOLOŠKI PRISTOP Raziskava je bila zastavljena kot geografska deskriptivna epidemiološka študija. Izdelana je bila na podlagi rutinsko zbranih podatkov. V prvem delu raziskave smo primerjali pojavljanje raka v ob čini Brežice z ostalo Slovenijo, v drugem delu pa smo iskali morebitne razlike v zbolevanju za rakom znotraj ob čine. Analize so bile zastavljene tako, da je možna primerjava stanja pred za četkom obratovanja Nuklearne elektrarne Krško leta 1983 s stanjem po zagonu. Vsi rezultati so tako predstavljeni lo čeno: rezultatom prvega opazovanega obdobja 1970-1983 sledijo rezultati za leta 1984-2003. Drugo obdobje je bilo v prvem delu raziskave možno razdeliti na dve desetletki: 1984-1993 in 1994-2003, medtem ko je bilo število bolnikov, ki smo jih v analizo vklju čili v drugem delu raziskave, za kaj takega premajhno. Pri prikazu razlik v bremenu raka med ob čino Brežice in ostalo Slovenijo smo uporabili državno dolo čene upravno-administrativne enote. Najprej smo prikazali incidence raka v 12 slovenskih statisti čnih regijah (Slika 1). Posebej smo bili pozorni na morebitne presežke v Spodnjeposavski statisti čni regiji, ki poleg ob čine Brežice zajema še ob čini Krško in Sevnica. Slika 1. Upravno-administrativna razdelitev Republike Slovenije v 12 statisti čnih regij. V naslednjem koraku smo primerjali incidence raka med upravnimi enotami, ki so geografsko najbližje upravni enoti (=ob čini) Brežice. Za primerjavo smo izbrali 16 upravnih enot, ki jih prikazuje Slika 2. Slika 2. Upravne enote vzhodne Slovenije, katerih breme raka smo primerjali z bremenom raka v Upravni enoti Brežice. 12 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Za prikaz razlik znotraj ob čine Brežice smo kot osnovno administrativno enoto uporabili naselja, saj so to najmanjše enote, po katerih se v Sloveniji še zbira podatke o prebivalstvu. Ob popisu prebivalstva leta 1991 in 2002 je bila ob čina Brežice razdeljena v 94 naselij, medtem ko je bilo ob popisih leta 1971 in 1981 v ob čini Brežice 99 naselij. Leta 1991 so namre č v okviru državne statistike pet manjših naselij priklju čili naselju Brežice, kar smo upoštevali pri pripravi podatkov. Za potrebe raziskave smo 94 naselij združili v 20 krajevnih skupnosti (Slika 3- levo). Razvrstitev naselij v krajevne skupnosti je bila opravljena v skladu s Statutom Ob čine Brežice. Naselja, ki se po navedenem statutu razporejajo v dve ali ve č krajevnih skupnosti smo priklju čili tisti, v katero spada najve čje število hišnih številk. Naselje Mali Cirnik, ki ga statut ne navaja, smo priklju čili krajevni skupnosti Velika Dolina. Slika 3. Razdelitev ob čine Brežice v 20 krajevnih skupnosti (levo) in 14 obmo čij (desno). Znotraj poudarjenih mej krajevnih skupnosti so na levi sliki nakazane meje naselij, na desni sliki pa so znotraj poudarjenih mej obmo čij nakazane meje krajevnih skupnosti. Ob pregledu števila prebivalcev po krajevnih skupnostih se je izkazalo, da v nekaterih manjših krajevnih skupnosti živi zelo malo ljudi (npr. v KS Križe ali KS Pe čice manj kot 150). V tako majhnih populacijah je število ljudi, ki v dolo čenem letu zbolijo za rakom zelo majhno (v obmo čju s 150 prebivalci jih v povpre čju letno zboli za katerokoli obliko raka 0,5). Da bi pove čali zanesljivosti rezultatov naših analiz, smo manjše sosedne krajevne skupnosti združili med seboj ter tako oblikovali obmo čja s skupnim številom prebivalstva ve čjim od 650. Pri tako velikih populacijah lahko letno v povpre čju pri čakujemo vsaj dva raka – enega pri moških in enega pri ženskah. V enotno obmo čje smo tako združili: - KS Križe, KS Pe čice in KS Sromlje; - KS Krška vas, KS Mrzalava vas, KS Skopice in KS Velike Malence; - KS Šentlenart in KS Zakot-Bukošek-Trnje. Geografsko razporeditev 14 obmo čij, na kateri temelji nadaljnja analiza razlik v bremenu raka znotraj ob čine Brežice, prikazuje Slika 3– desno. Podatke o starostni strukturi in spolu prebivalstva po 12 statisti čnih regijah oziroma 16 upravnih enotah za prvi del analize in po 94 naseljih ob čine Brežice za drugi del analize smo 13 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo pridobili iz Statisti čnega urada Republike Slovenije (Priloga). Za analizo obdobja 1970-1983 smo uporabili povpre čje prebivalstva preštetega ob popisu 1971 in 1981, za analizo let 1984- 1993 povpre čje popisov 1981 in 1991 ter za analizo obdobja 1994-2003 povpre čje let 1991 in 2001. V drugem delu analize, kjer smo analizirali skupno obdobje 1984-2003 smo uporabili povpre čje populacijske strukture v letih 1981, 1991 in 2001. Podatke o zbolelih za rakom smo dobili iz podatkovne baze Registra raka za Slovenijo (stanje 30.6.2006). Za vsakega bolnika je bazi Registra zabeležen tudi natan čen naslov stalnega bivališ ča ob ugotovitvi, tako da je možno vse zbolele za rakom v Sloveniji predstaviti na zemljevidi na nivoju koordinat. Za potrebe tokratne analize smo bolnike razdelili v 94 naselij občine Brežice, 16 izbranih upravnih enot in 12 statisti čnih regij. Glede na organ, ki ga rak prizadene, so posamezni raki v Registru opredeljeni po 10. reviziji Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statisti čne namene (MKB10). Ker se dejavniki tveganja, ki povzro čajo posamezne rake, med seboj razlikujejo, je edino smiselno pripravljati lo čene analize za posamezne lokacije rakov. V rezultatih tako prikazujemo breme šestih najpogostejših rakov za vsak spol ter breme vseh rakov skupaj. Dodatno smo analizirali še breme rakov š čitnice in breme levkemij (brez kroni čne limfocitne levkemije), lokacij, ki so v splošni populaciji redke, presežki pa se pojavijo, ko je del populacije izpostavljen ionizirajo čemu sevanju. Kon čen izbor rakov po lokacijah tako obsega: - vse rake skupaj (C00-C96 po MKB10) – moški in ženske; - rake želodca (C16 po MKB10) – moški in ženske; - rake debelega črevesa in danke (C18-C20 po MKB10) - moški in ženske; - rake plju č (C33-C34 po MKB10) - moški in ženske; - rake glave in vratu (C00-C14 po MKB10) - moški; - rake prostate (C61 po MKB10) - moški; - rake dojke (C50 po MKB10) - ženske; - rake materni čnega vratu (C53 po MKB10) - ženske; - rake š čitnice (C73 po MKB10) - oba spola skupaj; - levkemije brez kroni čne limfocitne levkemije (C91-C95; izlo čeno C911 po MKB10) - oba spola skupaj. S pomo čjo podatkov o številu in starostni strukture prebivalcev ter števila zbolelih smo za vsako izbrano lokacijo raka, obdobje in geografsko enoto izra čunali starostno standardizirano inciden čno stopnjo. Uporabili smo metodo indirektne standardizacije. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) oziroma indirektno starostno standardizirano inciden čno stopnjo smo izra čunali po obrazcu: O SIR E = in jj j nR E n × = ∑ ∑ , kjer je O število opazovanih primerov v preiskovani populaciji in E število pri čakovanih primerov v preiskovani populaciji; j je 5-letna starostna skupina, n j je število prebivalcev j-te skupine v preiskovani populaciji, R j je groba inciden čna stopnja za posamezno starostno skupino v standardni populaciji. Standardna populacija vedno predstavlja povpre čje celotnega opazovanega obmo čja. 14 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo SIR posamezne enote interpretiramo kot približek relativnemu tveganju bolezni v tej enoti v primerjavi s povpre čjem celotnega opazovanega podro čja. V prvem delu analize kjer primerjamo 12 statisti čnih regij bi rezultat SIR = 1 za Spodnjeposavsko regijo pri raku želodca pomenil, da je tveganje Spodnjeposavcev, da bodo zboleli za rakom želodca enako, kot je povpre čno tveganje v celotni Sloveniji. Če bi bil SIR < 1, bi bilo tveganje Spodnjeposavcev manjše od povpre čnega tveganja v Sloveniji, če pa bi bil SIR > 1 bi bilo tveganje Spodnjeposavcev ve čje od povpre čnega slovenskega tveganja. Pri primerjavi 16 upravnih enot SIR posamezne enote pove, kakšno je tveganja raka v tej enoti v primerjavi s povpre čjem vseh 16 enot. Pri primerjavi SIR po 14 obmo čjih znotraj ob čine Brežice zgoraj opisan pristop odpove. Število zbolelih za posameznim rakom je v nekaterih obmo čjih zelo majhno. V izbranem obdobju tako ponekod sploh ni bilo nobenega primera posamezne vrste raka, ponekod pa sta zbolela samo eden ali dva prebivalca. Primerjava tako majhnih številk med seboj je s statisti čnega vidika izredno nezanesljiva, saj lahko že en povsem naklju čen dodaten primer pove ča SIR v opazovanem obmo čju za 100 %. Vpliv naklju čja na izra čunane vrednosti SIR smo zmanjšali z uporabo geografskih Bayesovih hierarhi čnih modelov. Za vsakega raka, obdobje in obmo čje smo ocenili novo vrednost SIR, imenovano SIR*, za katero predvidevamo, da z manj napake ocenjuje relativno tveganje raka v tem obmo čju v primerjavi s celotno ob čino Brežice. V modelu smo predpostavili, da SIR ni odvisen samo od opazovanega in pri čakovanega števila rakov posameznega obmo čja, temve č smo v izra čun vklju čili tudi vpliv SIR celotne ob čine Brežice in SIR vseh sosednjih obmo čij. Grafi čno so SIR in SIR* predstavljeni v obliki zemljevidov. Vse izra čunane vrednosti SIR pri posameznem raku v 12 statisti čnih regijah, 16 upravnih enotah ali 14 obmo čjih so razdeljene v pet enako velikih razredov. Enotam z nizkim tveganjem (majhnim SIR) smo dodelili zeleno barvo, tistim s povpre čnim tveganjem rumeno, enotam z velikim tveganjem pa rde čo barvo. Pri risanju zemljevidov SIR* se je pri nekaterih lokacijah raka izkazalo, da so vse vrednosti SIR* v obdobju 1970-1983 manjše/ve čje od vseh SIR* vrednosti v naslednjem obdobju 1984- 2003. V teh primerih se je zgoraj opisani na čin izdelave zemljevidov izkazal za neuporabnega, zato smo postopek nekoliko prilagodili: Vsako obdobje posebej smo razdelili v tri enako velike razrede, enotam z manjšim tveganjem smo dodali tri odtenke zelene barve, enotam z ve čjim tveganjem pa tri odtenke rde če barve. Za iskanje skupkov podro čij, kjer bi bilo tveganje za posameznega raka zna čilno pove čano, smo poleg vizualne ocene zemljevidov, pri zemljevidih SIR za 12 statisti čnih regij in 16 upravnih enot uporabili Moranovo I-statistiko. Moran I-statistika ima lahko vrednosti med -1 in 1. Vrednosti okoli 0 kažejo na slu čajen vzorec razporejanja opazovane spremenljivke, če gredo vrednosti proti -1, se nakazuje razpršen (konstanten) vzorec, če pa gredo vrednosti proti 1, se v vzorcu nakazujejo skupine. Statisti čno zna čilnost Moran I-statistike smo vrednotili z Z-testom. Za statisti čno zna čilne smo vzeli verjetnosti, ki so bile manjše od stopnje tveganja 5 %. Pri zemljevidih SIR* za 14 obmo čij znotraj ob čine Brežice smo ocenjevali razmerje med natan čnostima s τ in h , ki smo jih izra čunali s pomo čjo geografskega Bayesovega hierahi čnega modela, skupaj s SIR*. Razmerje s τ h / τ τ , ki je veliko manjše od ena, kaže na pojav skupkov obmo čij s pove čanim tveganjem. 15 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Izra čun SIR je bil opravljen s programom R (R 2.0.1). SIR* smo ocenjevali s programskim paketom WinBUGS (WinBUGS with DoodleBUGS full version 1.4.1). Pri vsakem modelu smo uporabili dve Markovski verigi s povsem razli čnimi za četnimi vrednostmi. Napravili smo 20.000 iteracij, prvih 10.000 smo zaradi zagotavljanja konvergence zavrgli. Konvergenco smo ocenjevali z Brooks-Gelman-Rubin diagnosti čnim orodjem. Vrednosti posteriornih verjetnostnih porazdelitev smo ocenili z Gibbsovim algoritmom. Moranove I-statistike smo ra čunali s pomo čjo programskega paketa GeoDA (Geoda 0.9.5-i5). Zemljevide smo risali s programskim paketom ArcGIS (ESRI ® ArcGIS Verzija 9.1). Datoteke z digitalnimi vektorskimi sloji na nivoju 12. statisti čnih regij, 16. upravnih enot in 94 naselij v ob čini Brežice smo pridobili na Geodetski upravi Republike Slovenije. 16 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo POJAVLJANJE RAKA V OB ČINI BREŽICE V PRIMERJAVI Z OSTALO SLOVENIJO V slede čem poglavju prikazujemo zemljevide SIR (tveganje pojavljanja raka) za 12 slovenskih statisti čnih regij in za 16 izbranih upravnih enot v vzhodni Sloveniji pri devetih izbranih lokacijah raka. Štiri lokacije so prikazane lo čeno po spolu, štiri samo za moške ali samo za ženske, pri dveh lokacijah pa smo spola združili (glej poglavje Uporabljen metodološki pristop). Vsako lokacijo in spol primerjamo v obdobjih 1970-1983, 1984-1993 in 1994-2003. Izra čunane vrednosti SIR po lokaciji raka, spolu, obdobju in geografski enoti so v Prilogi poro čila. Prav tako so v Prilogi izra čunane vrednosti Moranove I-statistike, ki smo jo uporabili pri določevanju skupkov podro čjih s pove čanim tveganjem. Vsi raki skupaj V zadnjih letih zboli v Sloveniji za rakom približno 10.000 ljudi letno. Tako je leta 2003 za rakom na kateremkoli organu zbolelo 5.026 moških in 4.971 žensk. Incidenca se z leti ve ča. Leta 1983 je tako za rakom v Sloveniji zbolelo 5.311 ljudi, leta 1970 pa le 3.962. Vzroki za naraš čajo č trend so mnogoteri in bodo opisani pri posameznih lokacijah raka. Slika 4 prikazuje zemljevide tveganja raka v 12 statisti čnih regijah v treh opazovanih obdobjih, levo pri moških, desno pri ženskah. V celotni Sloveniji je bilo pri obeh spolih tveganje v prvem obdobju bistveno nižje v primerjavi z zadnjim obdobjem. V zadnjem, in tudi v srednjem obdobju, je bilo tveganje največje v osrednji Sloveniji, medtem ko je tveganje v Spodnjeposavski regiji v primerjavi z ostalo Slovenijo manjše. Razlike niso statisti čno zna čilne. Tudi pri primerjavi tveganj v 16 izbranih upravnih enotah v vzhodni Sloveniji lahko opazujemo izrazito ve čje tveganje v zadnjem obdobju v primerjavi s prvim (Slika 5). Manj so ogrožene upravne enote na severovzhodu opazovanega obmo čja - razlika je statisti čno zna čilna. 17 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 4. Vsi raki skupaj. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri moških (levi stolpec) in pri ženskah (desni stolpec). 18 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 5. Vsi raki skupaj. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 16 upravnih enotah vzhodne Slovenije v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri moških (levi stolpec) in pri ženskah (desni stolpec). 19 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Želod čni rak Za razliko od ve čine ostalih rakov se incidenca želod čnega raka v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšuje. Leta 2003 je za želod čnim rakom zbolelo 475 ljudi (284 moških in 191 žensk), leta 1983 520, leta 1970 pa kar 614. Glavni dejavniki tveganja za nastanek želod čnega raka so okužba z bakterijo Helicobacter pylori, nezadosten vnos svežega sadja in zelenjave, prevelik vnos soli ter uživanje prekajenega mesa ali rib in kajenje. Epidemiološke študije so pokazale, da obstaja pozitivna povezava med želod čnim rakom, infekcijo s Helicobacter pylori ter slabimi bivalno-higienskimi pogoji v otroštvu (spanje v skupnih posteljah, bivanje v gospodinjstvih brez kopalnic itd.). Sklepamo lahko, da so generacije, ki v zadnjih letih zbolevajo za želod čnim rakom (ve činoma starejši od 60 let), v primerjavi z generacijami pred njimi v otroštvu bivale povpre čno v boljših sanitarno-higienskih razmerah ter bile tako manj izpostavljene zgoraj naštetim dejavnikom tveganja, kar je privedlo v zmanjšanje incidence želod čnega raka. Slika 6 prikazuje zemljevide tveganja želod čnega raka v 12 statisti čnih regijah v treh opazovanih obdobjih, levo pri moških, desno pri ženskah. V celotni Sloveniji je bilo pri obeh spolih tveganje v prvem obdobju bistveno višje v primerjavi z zadnjim obdobjem. V vseh obdobjih je bilo tveganje najve čje na vzhodu Sloveniji. Tveganje v Spodnjeposavski regiji je v primerjavi s celotno Slovenijo povpre čno. Razlike niso statisti čno zna čilne. Tudi pri primerjavi tveganj želod čnega raka v 16 izbranih upravnih enotah v vzhodni Sloveniji lahko opazujemo izrazito ve čje tveganje v prvem obdobju v primerjavi z zadnjim (Slika 7). V vzhodni Sloveniji ni opaziti izrazitih podro čij, kjer bi skupina upravnih enot imela izrazito ve čje tveganje želod čnega raka pri nobenem od spolov. 20 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 6. Želod čni rak. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri moških (levi stolpec) in pri ženskah (desni stolpec). 21 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 7. Želod čni rak. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 16 upravnih enotah vzhodne Slovenije v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri moških (levi stolpec) in pri ženskah (desni stolpec). 22 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Rak debelega črevesa in danke Rak na debelem črevesi in danki je tisti rak, za katerega v celotni Sloveniji v zadnjih letih opažamo enega najve čjih porastov incidence. Leta 2003 je bil rak na debelem črevesu in danke med vsemi raki najpogostejši rak, saj je zbolelo 1198 ljudi (673 moških in 525 žensk). Leta 1983 je za raki debelega črevesa in danke zbolelo pol manj ljudi (547), leta 1970 pa le 315. Bistvenega pomena pri nastanku raka debelega črevesa so dejavniki, ki so povezani z zahodnim na činom življenja: energijsko bogata prehrana z malo vlakninami ter sede č na čin življenja skupaj z razvadami, kot so čezmerno uživanje alkoholnih pija č in kajenje. Slika 8 prikazuje zemljevide tveganja raka debelega črevesa in danke v 12 statisti čnih regijah v treh opazovanih obdobjih, levo pri moških, desno pri ženskah. V celotni Sloveniji je bilo pri obeh spolih tveganje v zadnjem obdobju bistveno višje v primerjavi s prvim obdobjem. Izrazitih razlik v tveganju med posameznim regijami znotraj posameznega obdobja ni opaziti. Tveganje v Spodnjeposavski regiji je v primerjavi s celotno Slovenijo nadpovpre čno, a razlike niso statisti čno zna čilne. Tudi pri primerjavi tveganj raka debelega črevesa in danke v 16 izbranih upravnih enotah v vzhodni Sloveniji lahko opazujemo izrazito ve čje tveganje v zadnjem obdobju v primerjavi s prvim (Slika 9). V vzhodni Sloveniji ni opaziti izrazitih podro čij, kjer bi skupina upravnih enot imela izrazito ve čje tveganje raka debelega črevesa in danke pri nobenem od spolov. 23 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 8. Rak debelega črevesa in danke. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri moških (levi stolpec) in pri ženskah (desni stolpec). 24 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 9. Rak debelega črevesa in danke. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 16 upravnih enotah vzhodne Slovenije v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri moških (levi stolpec) in pri ženskah (desni stolpec). 25 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Plju čni rak Plju čni rak je najpogostejši rak pri moških, v zadnjih letih pa njegova incidenca strmo naraš ča tudi pri ženskah. Leta 2003 je za plju čnim rakom zbolelo 1158 ljudi (878 moških in 280 žensk). Leta 1983 je za plju čnim rakom zbolelo 721 prebivalcev, leta 1970 pa le 466. Najpomembnejši dejavnik tveganja zbolevanja za plju čnim rakom je kajenje, ki mu pripisujemo kar 80-90 % vseh primerov te bolezni pri moških in 60-80 % primerov pri ženskah. Tveganje je ve čje pri dolgotrajnem hudem kajenju, zmanjšuje pa se pri tistih, ki so kajenje opustili. Poklicni kancerogeni prispevajo manj kot 10 % vseh primerov, dodatno tveganje zaradi onesnaženosti okolja pa je po dosedanjih dognanjih majhno. Slika 10 prikazuje zemljevide tveganja plju čnega raka v 12 statisti čnih regijah v treh opazovanih obdobjih, levo pri moških, desno pri ženskah. V celotni Sloveniji je bilo tveganje v zadnjem obdobju bistveno višje v primerjavi s prvim obdobjem le pri ženskah, medtem ko je bilo tveganje pri moških najve čje med leti 1983-1994. Izrazitih razlik v tveganju med posameznim regijami znotraj posameznega obdobja ni opaziti. Tveganje v Spodnjeposavski regiji je v primerjavi s celotno Slovenijo manjše od povpre čja, a razlike niso statisti čno zna čilne. Tudi pri primerjavi tveganj plju čnega raka v 16 izbranih upravnih enotah v vzhodni Sloveniji lahko opazujemo izrazito ve čje tveganje v zadnjem obdobju v primerjavi s prvim le pri ženskah, medtem ko je tveganje pri moških v vseh obdobjih podobno (Slika 11). V vzhodni Sloveniji ni opaziti izrazitih podro čij, kjer bi skupina upravnih enot imela izrazito ve čje tveganje plju čnega raka pri nobenem od spolov. Najve čje tveganje pri moških je v upravni enoti Ko čevje, a razlike niso statisti čno zna čilne. 26 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 10. Plju čni rak. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri moških (levi stolpec) in pri ženskah (desni stolpec). 27 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 11. Plju čni rak. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 16 upravnih enotah vzhodne Slovenije v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri moških (levi stolpec) in pri ženskah (desni stolpec). 28 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Rak ust in žrela Raki, ki vzniknejo v ustih in žrelu, so precej pogosti pri moških, bolj redko pa jih opazimo pri ženskem delu populacije. V tokratni raziskavi smo analizirali le pojavljanje raka ust in žrela pri moških. Leta 2003 je za rakom ust ali žrela zbolelo 229 moških, leta 1983 235, leta 1970 pa le 127. Najpomembnejša dejavnika tveganja sta prekomerno uživanje alkoholnih pija č in so časno kajenje. Tako pripisujejo tema razvadama kar 60-85 % vseh rakov ust in žrela. Tveganje pove čuje tudi biološko nepolnovredna prehrana. Slika 12 prikazuje zemljevide tveganja raka ust in žrela v 12 statisti čnih regijah v treh opazovanih obdobjih pri moških. V celotni Sloveniji je bilo tveganje najvišje v srednjem obdobju. Izrazitih razlik v tveganju med posameznim regijami znotraj posameznega obdobja ni opaziti. Tveganje v Spodnjeposavski regiji je v primerjavi s celotno Slovenijo povpre čno. Rezultati niso statisti čno zna čilni. Tudi pri primerjavi tveganj raka ust in žrela v 16 izbranih upravnih enotah v vzhodni Sloveniji lahko opazujemo ve čje tveganje v srednjem obdobju (Slika 13). V vzhodni Sloveniji ni opaziti izrazitih podro čij, kjer bi skupina upravnih enot imela izrazito ve čje tveganje raka ust in žrela. 29 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 12. Rak ust in žrela. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri moških. 30 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 13. Rak ust in žrela. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 16 upravnih enotah vzhodne Slovenije v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri moških. 31 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Rak prostate Rak prostate spada med tiste rake pri katerih se incidenca v zadnjih letih ob čutno zvišuje. Leta 2003 je za rakom prostate zbolelo 558 moških, leta 1983 229, leta 1970 pa 184. Dejavniki tveganja so slabo raziskani. Omenja se negativen vpliv uživanja energetsko bogate hrane ter premajhne fizi čne aktivnosti. Ve čja incidenca v zadnjih letih pa gre gotovo tudi na ra čun sistemati čnega iskanja zve čanega nivoja prostati čnega specifi čnega antigena (PSA) pri čedalje ve čjem deležu starejše populacije. Slika 14 prikazuje zemljevide tveganja raka prostate v 12 statisti čnih regijah v treh opazovanih obdobjih. V celotni Sloveniji je bilo tveganje izrazito najvišje v zadnjem opazovanem obdobju. Razlik v tveganju med regijami znotraj posameznega obdobja ni opaziti. Tveganje v Spodnjeposavski regiji je v primerjavi s celotno Slovenijo povpre čno. Rezultati niso statisti čno zna čilni. Tudi pri primerjavi tveganj raka prostate v 16 izbranih upravnih enotah v vzhodni Sloveniji lahko opazujemo najve čje tveganje v zadnjem obdobju (Slika 15). V vzhodni Sloveniji ni opaziti izrazitih podro čij, kjer bi skupina upravnih enot imela izrazito ve čje tveganje raka prostate. 32 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 14. Rak prostate. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj). 33 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 15. Rak prostate. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 16 upravnih enotah vzhodne Slovenije v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj). 34 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Rak dojk Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. Zbolijo lahko tudi moški, vendar je pri njih bolezen izredno redka. V tokratni raziskavi smo analizirale le pojavljanje raka dojk pri ženskah. Tudi pri raku dojk lahko v zadnjih letih opazujemo izrazit trend pove čevanja incidence. Leta 2003 je za rakom dojk zbolelo 1083 žensk, leta 1983 ve č kot polovico manj (492), leta 1970 pa le 342. Dejavniki tveganja za nastanek raka dojk so številni, najve čjo vlogo v populaciji pa imajo reproduktivni dejavniki, ki smo jih našteli v za četnem delu tega poro čila. Tako v ve čji meri zbolevajo ženske, ki so dobile prvo menstruacijo zelo mlade, tiste, ki so jo izgubile starejše in tiste, ki niso nikoli rodile ali pa so bile ob prvem porodu stare ve č kot 35 let. Slika 16 prikazuje zemljevide tveganja raka dojke v 12 statisti čnih regijah v treh opazovanih obdobjih pri ženskah. V celotni Sloveniji je bilo tveganje v primerjavi s prvim izrazito višje v zadnjem opazovanem obdobju. Tveganje je bilo statisti čno zna čilno višje v zahodnem delu Slovenije. Tveganje v Spodnjeposavski regiji je v primerjavi s celotno Slovenijo povpre čno, v prvem in drugem obdobju celo podpovpre čno. Tudi pri primerjavi tveganj raka dojke v 16 izbranih upravnih enotah v vzhodni Sloveniji lahko opazujemo najve čje tveganje v zadnjem obdobju (Slika 17). V zadnjem obdobju je tveganje med opazovanimi 16 vzhodnoslovenskimi upravnimi enotami zna čilno ve čje v zasavskem bazenu. 35 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 16. Rak dojke. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri ženskah. 36 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 17. Rak dojke. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 16 upravnih enotah vzhodne Slovenije v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri ženskah. 37 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Rak materni čnega vratu Rak materni čnega vratu je najpogostejši rak pri mladih ženskah. Leta 2003 je za tem rakom zbolelo 208 žensk (90 mlajših od 45 let), leta 1983 164, leta 1970 pa 161. Pri razvoju raka materni čnega vratu je klju čna infekcija z nekaterimi vrstami Humanega papilloma virusa. Rak materni čnega vratu je edini med vsemi raki, ki ga lahko s preprosto in cenovno ugodno preiskavo (odvzem brisa materni čnega vratu in test po Papanicolau) odkrijemo že v predrakavi obliki. Sistemati čne akcije, ki odkrivajo raka v zelo zgodnji fazi, imenujemo presejalni programi. Ker lahko raka materni čnega vratu odkrijemo že v predrakavi obliki, lahko z ustreznimi presejalnimi programi mo čno zmanjšamo njegovo incidenco. Pri dolo čanju dejavnikov, ki so odgovorni za ve čjo incidenco raka na materni čnem vratu nekega podro čja, moramo poleg možnosti ve čje prekuženosti populacije s Humanimi papilloma virusi razmišljati tudi o možnosti slabšega delovanja presejalnih programov. Slika 18 prikazuje zemljevide tveganja raka materni čnega vratu v 12 statisti čnih regijah v treh opazovanih obdobjih. V celotni Sloveniji se tveganje v razli čnih obdobjih ni bistveno spreminjalo. Statisti čno zna čilnih razlik med tveganji posameznih regij znotraj obdobij ni bilo, je pa tveganje v Spodnjeposavski regiji v primerjavi s celotno Slovenijo v vseh treh obdobjih nadpovpre čno. Tudi pri primerjavi tveganj raka materni čnega vratu v 16 izbranih upravnih enotah v vzhodni Sloveniji ne opazujemo razlik v tveganju med posameznimi časovnimi obdobji (Slika 19). V vseh obdobjih pa med 16 opazovanimi vzhodnoslovenskimi upravnimi enotami izstopa upravna enota Brežice, kjer je tveganje raka materni čnega vratu statisti čno zna čilno najve čje. 38 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 18. Rak materni čnega vratu. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj). 39 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 19. Rak materni čnega vratu. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 16 upravnih enotah vzhodne Slovenije v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994- 2003 (spodaj). 40 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Rak š čitnice Rak š čitnice je v populaciji redek. Zavzema približno odstotek vseh rakavih bolezni. Zaradi majhnega števila rakov smo v analizi združili oba spola. Leta 2003 je za raki š čitnice zbolelo 115 ljudi (23 moških in 92 žensk), leta 1983 30, leta 1970 pa 40 ljudi. Precejšni skoki v letnih incidencah so posledica variabilnosti zaradi majhnega števila rakov, kljub temu pa ne moremo mimo dejstva, da se tveganje raka š čitnice v zadnjih letih v celotni Sloveniji pove čuje. Najpomembnejši dejavnik tveganja je izpostavljenost ionizirajo čem sevanju v zgodnjem otroštvu. V državah, ki so bile najbolj izpostavljene posledicam jedrske nesreče v Černobilu (Belorusija, Ukrajina in Rusija) v zadnjih letih opažajo dramati čen porast incidence rakov š čitnice. Zaenkrat epidemioloških raziskav, ki bi opredelile vzrok za ve čanje incidence raka š čitnice v zadnjih letih v Sloveniji še ni, gre pa pove čanje najverjetneje na ra čun zve čane izpostavljenosti ionizirajo čih sevanj iz umetnih virov, ki se uporabljajo v medicinski diagnostiki in zdravljenju. Slika 20 prikazuje zemljevide tveganja raka š čitnice v 12 statisti čnih regijah v treh opazovanih obdobjih pri obeh spolih skupaj. V celotni Sloveniji je bilo tveganje v zadnjem obdobju bistveno višje v primerjavi s prvim obdobjem. Statisti čno zna čilne razlik med tveganji so se pojavile v zadnjem obdobju, ko je bilo izrazito pove čano tveganje v osrednji Sloveniji. Tveganje v Spodnjeposavski regiji je bilo v primerjavi s celotno Slovenijo v vseh treh obdobjih povpre čno. Pri primerjavi tveganj raka š čitnice v 16 izbranih upravnih enotah v vzhodni Sloveniji ni razlik v tveganju med posameznimi časovnimi obdobji (Slika 21). V vzhodni Sloveniji ni opaziti izrazitih podro čij, kjer bi skupina upravnih enot imela izrazito ve čje tveganje raka š čitnice, tveganje v ob čini Brežice je v zadnjem obdobju podpovpre čno. 41 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 20. Rak š čitnice. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri obeh spolih skupaj. 42 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 21. Rak š čitnice. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 16 upravnih enotah vzhodne Slovenije v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri obeh spolih. 43 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Levkemije Levkemije so izredno heterogena skupina bolezni. Z epidemiološkega stališ ča je posebna enota kroni čna limfocitna levkemija (KLL). Za to vrsto levkemije je znano, da otroci za njo ne zbolevajo, njen nastanek pa se povezuje z druga čnimi, še ne dovolj prou čenimi, dejavniki tveganja. V naši raziskavi je bila KLL izlo čena iz analize. Za levkemijami (brez KLL) je leta 2003 v Sloveniji zbolelo 122 ljudi (75 moških in 47 žensk), leta 1983 82, in leta 1970 pa 57. Do sedaj znani dejavniki, ki povzro čajo levkemije, so ionizirajo če sevanje in nekatere snovi na delovnih mestih, prou čuje pa se tudi vpliv nekaterih virusnih okužb. Slika 22 prikazuje zemljevide tveganja levkemij (brez KLL) v 12 statisti čnih regijah v treh opazovanih obdobjih pri obeh spolih skupaj. V celotni Sloveniji je bilo tveganje v zadnjem obdobju bistveno višje v primerjavi s prvim obdobjem. Statisti čno zna čilnih razlik med tveganji posameznih regij znotraj obdobij ni bilo. Tveganje v Spodnjeposavski regiji je bilo v primerjavi s celotno Slovenijo v vseh treh obdobjih povpre čno. Tudi pri primerjavi tveganj levkemij v 16 izbranih upravnih enotah v vzhodni Sloveniji lahko opazujemo najve čje tveganje v zadnjem obdobju (Slika 23). V vzhodni Sloveniji ni opaziti izrazitih podro čij, kjer bi skupina upravnih enot imela izrazito ve čje tveganje levkemij, ob čina Brežice je po velikosti tveganja v povpre čju. 44 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 22. Levkemije (brez kroni čne limfocitne levkemije). Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984-1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri obeh spolih skupaj. 45 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 23. Levkemije (brez kroni čne limfocitne levkemije). Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 16 upravnih enotah vzhodne Slovenije v treh obdobjih: 1970-1983 (zgoraj), 1984- 1993 (v sredini) in 1994-2003 (spodaj) pri obeh spolih. 46 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo RAZLIKE V POJAVLJANJU RAKA ZNOTRAJ OB ČINE BREŽICE V drugem delu raziskave smo iskali morebitne razlike v pojavljanju raka znotraj 14 obmo čij občine Brežice. Prikazujemo rezultate za iste kombinacije lokacij raka in spola, tokrat po dveh obdobjih (glej poglavje Uporabljen metodološki pristop). Izra čunane vrednosti SIR* po lokaciji raka, spolu, obdobju in geografski enoti so v Prilogi poro čila. Prav tako so v Prilogi izra čunane vrednosti razmerja , ki smo ga uporabili pri dolo čevanju skupkov podro čjih s pove čanim tveganjem. sh / ττ Vsi raki skupaj V ob čini Brežice je bila povpre čna letna inciden čna stopnja v prvem opazovanem obdobju 87,6/100.000 prebivalcev (povpre čno je letno zbolelo 9,6 moških in 12,3 žensk), v drugem opazovanem obdobju pa je bila povpre čna letna inciden čna stopnja 161,2/100.000, kar znaša letno približno 16,7 novih primerov pri moških in 23,1 pri ženskah. Slika 24 prikazuje zemljevide tveganja raka v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh zaporednih časovnih obdobjih, zgoraj pri moških in spodaj pri ženskah. Pri obeh spolih je bilo tveganje bistveno nižje v prvem obdobju. Izrazitih razlik med posameznimi obmo čji znotraj Brežic v drugem obdobju ni bilo pri noben od spolu, v prvem obdobju pa je bilo tveganje pri moških zna čilno manjše na južnem delu ob čine Brežice (obmo čja: Cerklje, Krška vas, Čatež, Velika Dolina in Jesenice). 47 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Slika 24. Vsi raki skupaj. Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 14 obmo čjih občine Brežice v dveh obdobjih: 1970-1983 (levo) in 1984-2003 (desno) pri moških (zgoraj) in pri ženskah (spodaj). 48 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Želod čni rak V ob čini Brežice je bila povpre čna letna inciden čna stopnja želod čnega raka v prvem opazovanem obdobju 33,2/100.000 prebivalcev (povpre čno je letno zbolelo 4,9 moških in 3,4 ženske), v drugem opazovanem obdobju pa se je povpre čna letna inciden čna stopnja zmanjšala na 28,4/100.000, kar znaša letno približno 4,2 novih primerov pri moških in 2,8 pri ženskah. Slika 25 prikazuje zemljevide tveganja želod čnega raka v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh zaporednih časovnih obdobjih, zgoraj pri moških in spodaj pri ženskah. Pri obeh spolih je bilo tveganje bistveno višje v prvem obdobju. Izrazitih razlik med posameznimi obmo čji znotraj Brežic v drugem obdobju ni bilo pri noben od spolov, v prvem obdobju pa je bilo tveganje zna čilno višje na severozahodnem delu ob čine Brežice (obmo čja: Arti če, Sromlje, Pišece). Slika 25. Želod čni rak. Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 14 obmo čjih občine Brežice v dveh obdobjih: 1970-1983 (levo) in 1984-2003 (desno) pri moških (zgoraj) in pri ženskah (spodaj). 49 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Rak debelega črevesa in danke V ob čini Brežice je bila povpre čna letna inciden čna stopnja raka debelega črevesa in danke v prvem opazovanem obdobju 23,1/100.000 prebivalcev (povpre čno je letno zbolelo 2,7 moških in 3,1 ženska), v drugem opazovanem obdobju pa se je povpre čna letna inciden čna stopnja zve čala na 44,1/100.000, kar znaša letno približno 5,4 novih primerov pri vsakem od spolov. Slika 26 prikazuje zemljevide tveganja raka debelega črevesa in danke v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh zaporednih časovnih obdobjih, zgoraj pri moških in spodaj pri ženskah. Pri obeh spolih je bilo tveganje bistveno višje v drugem obdobju. Izrazitih razlik med posameznimi obmo čji znotraj Brežic ni bilo ne med obdobji niti med spoloma. Slika 26. Rak debelega črevesa in danke. Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh obdobjih: 1970-1983 (levo) in 1984-2003 (desno) pri moških (zgoraj) in pri ženskah (spodaj). 50 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Plju čni rak V ob čini Brežice je bila povpre čna letna inciden čna stopnja plju čnega raka v prvem opazovanem obdobju 45/100.000 prebivalcev (povpre čno je letno zbolelo 9,8 moških in 1,4 ženske), v drugem opazovanem obdobju pa je bila povpre čna letna inciden čna stopnja 47,4/100.000, kar znaša letno približno 9,5 novih primerov pri moških in 2 pri ženskah. Slika 27 prikazuje zemljevide tveganja plju čnega raka v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh zaporednih časovnih obdobjih, zgoraj pri moških in spodaj pri ženskah. Tveganje pri moških je ve čje v prvem obdobju, medtem ko se je pri ženskah tveganje povišalo v drugem obdobju. Statisti čno zna čilno so z ve čjim tveganjem plju čnega raka od ostalih predelov ob čine Brežice pri moških v prvem obdobju odstopala osrednja obmo čja ob čine (obmo čja: Brežice, Bukošek, Kapele in Dobova). Pri ženskah pa so imela statisti čno zna čilno manjše tveganje plju čnega raka obmo čja severne polovice ob čine. Slika 27. Plju čni rak. Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh obdobjih: 1970-1983 (levo) in 1984-2003 (desno) pri moških (zgoraj) in pri ženskah (spodaj). 51 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Rak ust in žrela V ob čini Brežice je bila povpre čna letna inciden čna stopnja raka ust in žrela pri moških v prvem opazovanem obdobju 17,9/100.000 prebivalcev (povpre čno sta letno zbolela 2,2 moška), v drugem opazovanem obdobju pa je bila povpre čna letna inciden čna stopnja 27,8/100.000, kar znaša letno približno 3,4 nove primerov pri moških. Slika 28 prikazuje zemljevide tveganja raka ust in žrela v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh zaporednih časovnih obdobjih pri moških. Tveganje je ve čje v drugem obdobju. Izrazitih razlik med posameznimi obmo čji znotraj obdobij ni bilo. Slika 28. Rak ust in žrela. Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 14 obmo čjih občine Brežice v dveh obdobjih: 1970-1983 (levo) in 1984-2003 (desno) pri moških. 52 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Rak prostate V ob čini Brežice je bila povpre čna letna inciden čna stopnja raka prostate v prvem opazovanem obdobju 17,9/100.000 prebivalcev (povpre čno sta letno zbolela 2,2 moška), v drugem opazovanem obdobju pa je bila povpre čna letna inciden čna stopnja 34,8/100.000, kar znaša letno približno 4,2 nove primere. Slika 29 prikazuje zemljevide tveganja raka prostate v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh zaporednih časovnih obdobjih. Tveganje je bistveno ve čje v drugem obdobju. Izrazitih razlik med posameznimi obmo čji znotraj obdobij ni bilo. Slika 29. Rak prostate. Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 14 obmo čjih občine Brežice v dveh obdobjih: 1970-1983 (levo) in 1984-2003 (desno). 53 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Rak dojke V ob čini Brežice je bila povpre čna letna inciden čna stopnja raka dojk pri ženskah v prvem opazovanem obdobju 44,1/100.000 prebivalk (povpre čno je letno zbolelo 5,6 žensk), v drugem opazovanem obdobju pa je bila povpre čna letna inciden čna stopnja 77/100.000, kar znaša letno približno 9,7 novih primerov pri ženskah. Slika 30 prikazuje zemljevide tveganja raka dojke v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh zaporednih časovnih obdobjih pri ženskah. Tveganje je nekaj ve čje v zadnjem obdobju. Izrazitih razlik med posameznimi obmo čji znotraj obdobij ni bilo. Slika 30. Rak dojke. Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh obdobjih: 1970-1983 (levo) in 1984-2003 (desno) pri ženskah. 54 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Rak materni čnega vratu V ob čini Brežice je bila povpre čna letna inciden čna stopnja raka materni čnega vratu v prvem opazovanem obdobju 27,1/100.000 prebivalk (povpre čno so letno zbolele 3,4 ženske), v drugem opazovanem obdobju pa je bila povpre čna letna inciden čna stopnja 31,1/100.000, kar znaša letno približno 3,9 novih primerov. Slika 31 prikazuje zemljevide tveganja raka dojke v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh zaporednih časovnih obdobjih. Tveganje je nekaj večje v zadnjem obdobju. Izrazitih razlik med posameznimi obmo čji znotraj obdobij ni bilo. Slika 31. Rak materni čnega vratu. Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh obdobjih: 1970-1983 (levo) in 1984-2003 (desno). 55 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Rak š čitnice V ob čini Brežice je bila povpre čna letna inciden čna stopnja raka š čitnice v prvem opazovanem obdobju 2,0/100.000 prebivalcev (povpre čno je v dveh letih zbolel en prebivalec ali prebivalka), v drugem opazovanem obdobju pa je bila povpre čna letna inciden čna stopnja 2,6/100.000, kar znaša približno 1,3 novih primerov v dveh letih. Slika 32 prikazuje zemljevide tveganja raka š čitnice v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh zaporednih časovnih obdobjih pri obeh spolih skupaj. Tveganje je ve čje v zadnjem obdobju. Izrazitih razlik med posameznimi obmo čji znotraj obdobij ni bilo. Slika 32. Rak š čitnice. Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 14 obmo čjih občine Brežice v dveh obdobjih: 1970-1983 (levo) in 1984-2003 (desno) pri obeh spolih skupaj. 56 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Levkemije V ob čini Brežice je bila povpre čna letna inciden čna stopnja levkemij (brez KLL) v prvem opazovanem obdobju 4,3/100.000 prebivalcev (povpre čno je letno zbolel 1,1 prebivalec ali prebivalka), v drugem opazovanem obdobju pa je bila povpre čna letna inciden čna stopnja 5,5/100.000, kar znaša letno približno 1,4 novih primerov. Slika 33 prikazuje zemljevide tveganja levkemij (brez KLL) v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh zaporednih časovnih obdobjih pri obeh spolih skupaj. Tveganje je ve čje v zadnjem obdobju. Statisti čno zna čilnih razlik med posameznimi obmo čji znotraj obdobij ni bilo. Slika 33. Levkemije (brez kroni čne limfocitne levkemije). Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 14 obmo čjih ob čine Brežice v dveh obdobjih: 1970-1983 (levo) in 1984- 2003 (desno) pri obeh spolih skupaj. 57 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo ZAKLJU ČKI IN PRIPORO ČILA Z geografsko opisno epidemiološko raziskavo smo ocenili ogroženost z vsemi in izbranimi vrstami raka v ob čini Brežice v treh časovnih obdobjih (1973-1982, 1983-1992, 1993-2002). Ogroženost smo primerjali po slovenskih statisti čnih regijah, po skupini ob čin v JV Sloveniji in znotraj same ob čine Brežice. Na osnovi izsledkov te analize lahko zaklju čimo: 1. Podobno kot drugod v Sloveniji se tudi v ob čini Brežice število bolnikov z rakom pri moških in pri ženskah od leta 1970 pove čuje. Povpre čno letno število zbolelih med leti 1984-2003 je bilo skoraj dvakrat ve čje kot v obdobju 1970-1983. Incidenca v ob čini Brežice se ne pove čuje bolj kot v sosednjih geografskih podro čjih oz. v vsej Sloveniji, saj je trend incidence med temi podro čji povsem primerljiv. Glavni razlog za takšen porast incidence je staranje prebivalstva, saj ve č kot polovica rakov nastane pri starejših od 65 let. V prvem obdobju je bila povpre čna starost prebivalca ob čine Brežice ve č kot za dve leti manjša kot v obdobju 1984-2003. Raziskava je pokazala, da se ve ča tudi starostno standardizirana inciden čna stopnja, kar pomeni, da je poleg staranja na incidenco vplivala tudi ve čja razširjenost dejavnikov tveganja iz okolja, predvsem tistih, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga. Ker gre za opisno epidemiološko raziskavo, kvantitativnega prispevka posameznih dejavnikov ni mogo če oceniti, na osnovi dosedanjega znanja o dejavnikih tveganja rakavih bolezni pa lahko sklepamo, kateri so najpomembnejši. 2. Tveganje, ki ga ima prebivalec ali prebivalka Spodnjeposavske statisti čne regije (upravne enote Brežice, Krško in Sevnica), da bo zbolel(a) za katerokoli obliko raka, je manjše od tveganja v celotni Sloveniji. Tveganje raka prebivalcev upravne enote (=ob čine) Brežice v primerjavi s tveganjem prebivalcev izbranih 16 upravnih enot v vzhodni Sloveniji je manjše od povpre čnega tveganja v teh 16 upravnih enotah. 3. Najpogostejši raki, za katerimi zbolevajo prebivalci ob čin Brežice, so pri moških plju čni rak, rak debelega črevesa in danke, rak prostate, želod čni rak in rak glave in vratu. Pri ženskah so med petimi najpogostejšimi raki rak dojke, debelega črevesa in danke, materni čnega vratu ter želod čni in plju čni rak. Vrstni red je sicer podoben tistemu v vsej Slovenijo, višje mesto kot v celotni Sloveniji zavzemata v ob čini Brežice rak materni čnega vratu in želod čni rak pri ženskah. 4. V zadnjem časovnem obdobju je tako kot pri vseh rakih skupaj tudi pri ve čini posameznih mest raka incidenca najve čja. Padajo č časovni trend opazujemo le pri želod čnem raku pri obeh spolih. Pri plju čnem raku in raku glave in vratu pri moški se povpre čno letno število novozbolelih v zadnjem obdobju ne pove čuje ve č. 58 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo 5. Pri analizi tveganj posameznih rakov smo ugotovili, da Spodnjeposavska statisti čna regija v primerjavi s celotno Slovenijo v zadnjem časovnem obdobju pri nobenem od rakov statisti čno zna čilno ne odstopa od povpre čja; nakazuje se ve čje tveganje rakov debelega črevesa in danke pri obeh spolih in raka materni čnega vratu pri ženskah. Domnevamo, da je ve čje tveganje raka debelega črevesa in danke posledica nezdrave prehrane, zato bi bilo treba vzpostaviti programe za promocijo zdravega na čina prehranjevanja. 6. Ob čina Brežice v primerjavi z okoliškimi upravnimi enotami izstopa s statisti čno zna čilnim ve čjim tveganjem raka materni čnega vratu. Podatka o številu okuženih s Humanimi papilloma virusi, ki so vpleteni v nastanek raka na materni čnem vratu, po razli čnih geografskih podro čjih v Sloveniji nimamo. Menimo pa, da je malo verjetno, da bi bilo število okuženih v Brežicah v primerjavi s celotno Slovenijo bistveno ve čje. Kot prvi ukrep za zmanjševanje bremena raka materni čnega vratu v Brežicah bi bilo gotovo smiselno preu čiti delovanje presejalnega programa, ki odkriva ženske s predrakavimi spremembami in predlagati morebitne izboljšave na podro čju promocije programa in organizacije zdravstvene službe. 7. Znotraj ob čine Brežice smo med posameznimi obmo čji v letih 1970-1983 pri moškem delu populacije ugotovili razlike v tveganjih želod čnega raka, plju čnega raka in vseh rakov skupaj. V naslednjih letih 1984-2003 razlik v tveganju med obmo čji znotraj občine Brežice pri moških ni bilo ve č, so se pa nakazovali presežki tveganja plju čnega raka pri ženskah v južnem delu ob čine. Kljub temu menimo, da so razlike v pojavljanju raka znotraj ob čine Brežice danes pri obeh spolih minimalne in so posledice naklju čja. 8. V raziskavi smo posebno pozornost namenili tudi rakom, ki nastanejo zaradi vpliva ionizirajo čega sevanja. Tako smo poleg že naštetih najpogostejših rakov analizirali še rak š čitnice in levkemije (brez kroni čne limfocitne levkemije, ki jo ionizirajo če sevanje ne povzro ča). Incidenca obeh rakov se v zadnjih letih pove čuje, tako v Brežicah, kot tudi v celotni Sloveniji. Vzrok porasta je verjetno vedno ve čji delež ljudi, ki so bili kdajkoli v življenju izpostavljeni velikim dozam ionizirajo čega sevanja iz zdravstvenih razlogov (v diagnostiki ali zdravljenju). Tveganje raka š čitnica in levkemij je v Spodnjeposavski regiji v primerjavi s celotno Slovenijo pred in po za četku obratovanja Nuklearne elektrarne Krško povpre čno. Prav tako je v vseh obdobjih povprečno tveganje teh dveh lokacij raka v ob čini Brežice, če jo primerjamo s 16 okoliškimi upravnimi enotami. Tudi znotraj ob čine Brežice ni obmo čij, kjer bi bilo tveganje rakov š čitnice ali levkemij pove čano. Iz teh rezultatov lahko precej zanesljivo zaklju čimo, da je zaskrbljenost prebivalcev ob čine Brežice zaradi domnevne prevelike izpostavljenost ionizirajo čemu sevanju, kljub temu da v njihovi bližini že ve č kot dvajset let obratuje Nuklearna elektrarna Krško, nepotrebna. Sklep: • V primerjavi z drugimi obmo čji v Sloveniji je v ob čini Brežice najve čji javno- zdravstveni problem rak materni čnega vratu. Za njegovo zmanjšanje je treba pove čati u činkovitost presejalnega programa. 59 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo • Za zmanjšanje bremena drugih rakavih bolezni je podobno kot drugod v Sloveniji treba izboljšati življenjski slog, predvsem prehrano, zlasti med ženskami pa okrepiti dejavnosti za promocijo nekajenja in opuš čanje kajenja. • Presežka rakov, povezanih z ionizirajo čim sevanjem, po podatkih Registra raka za Slovenijo v ob čini Brežice ni opaziti. 60 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo PRILOGE Prebivalci za posamezne statisti čne regije po spolu in obdobju, 1970-2003. Obdobje Statisti čna regija Spol 1970-1983 1984-19931994-2003 moški 1.139.720 913.274 950.818 ženski 1.229.212 976.858 1.008.396 Gorenjska skupaj 2.368.932 1.890.132 1.959.214 moški 792.594 585.650 583.403 ženski 830.136 613.063 610.134 Goriška skupaj 1.622.730 1.198.713 1.193.537 moški 854.320 654.209 675.904 ženski 896.160 678.813 696.441 Jugovzhodna Slovenija skupaj 1.750.480 1.333.022 1.372.345 moški 475.246 363.088 368.642 ženski 480.182 366.332 372.623 Koroška skupaj 955.428 729.420 741.265 moški 340.440 246.444 245.330 ženski 346.534 253.805 253.798 Notranjsko- kraška skupaj 686.974 500.249 499.128 moški 607.374 484.817 500.292 ženski 625.190 503.284 521.887 Obalno-kraška skupaj 1.232.564 988.101 1.022.179 moški 2.742.472 2.247.252 2.313.732 ženski 3.017.090 2.461.324 2.517.349 Osrednje- slovenska skupaj 5.759.562 4.708.576 4.831.081 moški 2.127.264 1.581.164 1.570.178 ženski 2.256.284 1.675.137 1.658.585 Podravska skupaj 4.383.548 3.256.301 3.228.763 moški 889.212 639.739 617.418 ženski 930.784 670.329 654.037 Pomurska skupaj 1.819.996 1.310.068 1.271.455 moški 1.592.790 1.232.891 1.256.370 ženski 1.683.516 1.302.764 1.317.073 Savinjska skupaj 3.276.306 2.535.655 2.573.443 moški 490.918 357.772 351.308 ženski 507.968 369.834 362.298 Spodnje- posavska skupaj 998.886 727.606 713.606 moški 313.766 229.094 223.628 ženski 328.562 242.490 238.431 Zasavska skupaj 642.328 471.584 462.059 61 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Prebivalci za posamezne upravne enote po spolu in obdobju, 1970-2003. Obdobje Upravna enota Spol 1970-1983 1984-1993 1994-2003 moški 173.344 123.580 119.476 ženski 177.780 127.767 124.762 Brežice skupaj 351.124 251.347 244.238 moški 412.236 312.120 307.153 ženski 446.744 339.834 331.380 Celje skupaj 858.980 651.954 638.533 moški 119.182 89.390 91.584 ženski 123.998 92.324 93.991 Črnomelj skupaj 243.180 181.714 185.575 moški 75.874 53.294 50.355 ženski 78.984 57.109 55.166 Hrastnik skupaj 154.858 110.403 105.521 moški 122.502 92.398 91.854 ženski 125.018 94.917 95.344 Ko čevje skupaj 247.520 187.315 187.198 moški 186.628 139.951 140.201 ženski 193.118 145.089 143.358 Krško skupaj 379.746 285.040 283.559 moški 125.942 91.688 91.496 ženski 134.822 98.378 97.331 Laško skupaj 260.764 190.066 188.827 moški 116.752 89.477 95.107 ženski 123.494 93.712 97.683 Litija skupaj 240.246 183.189 192.790 moški 50.394 39.758 40.796 ženski 55.326 41.377 42.001 Metlika skupaj 105.720 81.135 82.797 moški 363.476 284.875 297.366 ženski 381.604 296.976 307.875 Novo mesto skupaj 745.080 581.851 605.241 moški 130.946 94.241 91.631 ženski 137.070 96.978 94.178 Sevnica skupaj 268.016 191.219 185.809 moški 122.936 94.309 96.608 ženski 126.366 96.985 100.106 Šentjur pri Celju skupaj 249.302 191.294 196.714 moški 210.414 155.994 156.812 ženski 224.010 163.680 163.830 Šmarje pri Jelšah skupaj 434.424 319.674 320.642 moški 126.552 92.836 89.483 ženski 134.730 99.380 95.572 Trbovlje skupaj 261.282 192.216 185.055 moški 117.166 85.715 89.141 ženski 123.738 89.654 92.381 Trebnje skupaj 240.904 175.369 181.522 moški 111.340 82.964 83.790 ženski 114.848 86.001 87.693 Zagorje ob Savi skupaj 226.188 168.965 171.483 Prebivalci za posamezna obmo čja po spolu in obdobju, 1970-2003. Obdobje Obmo čje Spol 1970-1983 1984-2003 moški 10.801 16.173 ženski 11.396 16.653 Arti če skupaj 22.197 32.827 moški 16.212 19.520 ženski 16.443 20.327 Bizeljsko skupaj 32.655 39.847 moški 39.459 63.673 ženski 40.712 67.867 Brežice skupaj 80.171 131.540 moški 4.956 6.520 ženski 5.068 6.787 Bukošek skupaj 10.024 13.307 moški 15.071 19.007 ženski 15.099 19.733 Cerklje ob Krki skupaj 30.170 38.740 moški 6.825 9.607 ženski 7.000 10.053 Čatež ob Savi skupaj 13.825 19.660 moški 20.202 28.647 ženski 20.951 29.887 Dobova skupaj 41.153 58.533 moški 8.722 11.340 ženski 8.456 11.113 Globoko skupaj 17.178 22.453 moški 8.302 11.407 ženski 8.407 11.873 Jesenice na Dolenjskem skupaj 16.709 23.280 moški 8.029 11.013 ženski 8.575 11.727 Kapele skupaj 16.604 22.740 moški 10.101 14.087 ženski 10.682 14.920 Krška vas skupaj 20.783 29.007 moški 9.940 12.173 ženski 10.318 12.560 Pišece skupaj 20.258 24.733 moški 6.629 8.267 ženski 6.713 8.153 Sromlje- Pe čice-Križe skupaj 13.342 16.420 moški 7.567 9.753 ženski 7.196 9.027 Velika dolina skupaj 14.763 18.780 62 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Standardiziran koli čnik incidence (SIR) izbranih rakov v posameznih statisti čnih regijah in obdobjih. Moški, 1970-2003. Statisti čna regija Obdobje Usta in žrelo; C00-C14 Želodec; C16 Debelo črevo in danka; C18-C20 Plju ča; C33-C34 Prostata; C61 Vsi raki; C00-C96 1970-1983 0,79 1,36 0,69 1,03 0,69 0,89 1984-1993 0,71 0,90 0,92 1,09 0,95 0,96 Gorenjska 1994-2003 0,75 0,71 1,25 1,07 1,38 1,19 1970-1983 1,09 1,02 0,52 1,01 0,85 0,86 1984-1993 1,17 0,72 0,90 1,09 0,81 0,99 Goriška 1994-2003 0,96 0,59 1,31 1,05 1,11 1,12 1970-1983 1,09 1,42 0,72 1,02 0,79 0,86 1984-1993 1,28 1,09 1,01 1,20 1,14 1,08 Jugovz- hodna Slovenija 1994-2003 1,07 0,82 1,54 1,11 1,33 1,17 1970-1983 0,68 1,46 0,48 1,09 0,61 0,86 1984-1993 1,17 0,85 0,93 1,24 0,92 1,03 Koroška 1994-2003 0,89 0,85 1,21 1,12 1,09 1,13 1970-1983 1,06 0,78 0,48 0,96 0,74 0,79 1984-1993 1,17 0,84 0,86 1,05 0,76 0,94 Notranjsko- kraška 1994-2003 1,05 0,52 1,11 1,09 1,16 1,05 1970-1983 1,30 0,90 0,54 0,86 0,60 0,84 1984-1993 1,27 0,62 0,93 1,08 0,70 0,96 Obalno- kraška 1994-2003 0,90 0,58 1,32 0,95 1,15 1,12 1970-1983 0,75 1,26 0,74 0,95 0,83 0,90 1984-1993 1,02 0,87 1,03 1,07 0,91 1,02 Osrednje- slovenska 1994-2003 0,88 0,67 1,37 1,01 1,52 1,24 1970-1983 0,98 1,55 0,66 0,85 0,65 0,86 1984-1993 1,16 1,12 1,00 1,07 0,79 1,02 Podravska 1994-2003 1,06 0,87 1,35 0,98 1,37 1,08 1970-1983 1,01 1,34 0,57 0,77 0,61 0,77 1984-1993 1,09 1,06 1,13 1,02 0,84 1,01 Pomurska 1994-2003 1,16 0,89 1,46 1,00 1,78 1,21 1970-1983 0,99 1,18 0,69 0,83 0,56 0,76 1984-1993 1,29 0,96 0,98 1,13 0,66 0,95 Savinjska 1994-2003 1,04 0,73 1,33 0,95 1,65 1,10 1970-1983 0,98 1,25 0,61 0,88 0,59 0,75 1984-1993 1,15 0,95 0,92 0,89 0,78 0,85 Spodnje- posavska 1994-2003 1,06 0,85 1,37 0,90 1,29 1,05 1970-1983 0,95 1,34 0,86 1,10 0,58 0,91 1984-1993 1,48 1,32 1,22 1,22 0,62 1,13 Zasavska 1994-2003 1,18 0,92 1,46 1,24 1,37 1,25 63 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Standardiziran koli čnik incidence (SIR) izbranih rakov v posameznih statisti čnih regijah in obdobjih. Ženske, 1970-2003. Statisti čna regija Obdobje Želodec; C16 Debelo črevo in danka; C18-C20 Plju ča; C33-C34 Dojka; C50 Materni čni vrat; C53 Vsi raki; C00-C96 1970-1983 1,30 0,82 0,85 0,83 1,25 0,90 1984-1993 0,88 1,12 0,96 1,10 1,08 1,02 Gorenjska 1994-2003 0,64 1,24 1,32 1,28 1,08 1,24 1970-1983 1,06 0,64 0,67 0,90 0,78 0,85 1984-1993 0,74 0,79 0,88 1,20 0,44 0,92 Goriška 1994-2003 0,61 1,08 1,26 1,47 0,68 1,14 1970-1983 1,33 0,72 0,56 0,69 0,87 0,72 1984-1993 1,07 1,06 0,94 0,95 0,62 0,93 Jugovz- hodna Slovenija 1994-2003 0,72 1,25 1,41 1,12 0,99 1,14 1970-1983 1,63 0,71 0,68 0,56 1,44 0,81 1984-1993 0,84 0,84 1,18 0,78 0,90 0,93 Koroška 1994-2003 0,83 1,18 1,46 1,00 0,93 1,11 1970-1983 0,87 0,50 0,85 0,75 0,67 0,76 1984-1993 0,78 0,70 1,13 1,09 0,40 0,83 Notranjsko- kraška 1994-2003 0,43 0,92 1,53 1,33 0,61 1,07 1970-1983 0,94 0,70 0,47 0,84 1,46 0,87 1984-1993 0,62 0,86 0,98 1,15 1,21 1,02 Obalno- kraška 1994-2003 0,76 1,14 1,43 1,19 1,19 1,21 1970-1983 1,25 0,84 0,89 0,98 0,90 0,94 1984-1993 0,88 1,03 1,29 1,15 0,81 1,06 Osrednje- slovenska 1994-2003 0,64 1,24 1,58 1,46 1,04 1,34 1970-1983 1,51 0,80 0,65 0,63 1,44 0,85 1984-1993 1,20 1,06 0,81 0,91 1,03 0,97 Podravska 1994-2003 0,92 1,23 1,15 1,20 0,87 1,06 1970-1983 1,49 0,79 0,47 0,48 1,05 0,76 1984-1993 1,09 1,09 0,67 0,71 0,86 0,91 Pomurska 1994-2003 0,85 1,24 0,87 0,93 0,58 1,12 1970-1983 1,16 0,80 0,58 0,74 1,07 0,79 1984-1993 1,05 1,05 0,94 0,89 1,01 0,93 Savinjska 1994-2003 0,72 1,21 1,39 1,15 1,45 1,14 1970-1983 1,25 0,77 0,62 0,70 1,11 0,75 1984-1993 1,02 0,95 0,62 0,86 1,10 0,89 Spodnje- posavska 1994-2003 0,77 1,21 0,97 1,10 1,29 1,08 1970-1983 1,36 1,05 0,62 0,86 1,01 0,95 1984-1993 0,93 1,17 1,09 0,94 0,95 0,98 Zasavska 1994-2003 0,85 1,42 1,65 1,43 0,61 1,24 64 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Standardiziran koli čnik incidence (SIR) izbranih rakov v posameznih statisti čnih regijah in obdobjih. Oba spola skupaj, 1970-2003. KLL: kroni čna limfocitna levkemija. Statisti čna regija Obdobje Š čitnica; C73 Levkemije (brez KLL); C91-C95 (brez C91.1) 1970-1983 0,80 0,94 1984-1993 0,83 0,94 Gorenjska 1994-2003 1,59 0,86 1970-1983 0,84 0,84 1984-1993 0,77 1,12 Goriška 1994-2003 1,24 1,20 1970-1983 0,79 0,79 1984-1993 1,15 0,95 Jugovz- hodna Slovenija 1994-2003 1,30 1,23 1970-1983 0,83 0,74 1984-1993 0,80 1,25 Koroška 1994-2003 0,64 1,08 1970-1983 0,91 0,72 1984-1993 0,68 0,82 Notranjsko- kraška 1994-2003 1,94 1,06 1970-1983 0,43 0,97 1984-1993 1,17 1,01 Obalno- kraška 1994-2003 1,53 1,15 1970-1983 0,96 1,08 1984-1993 1,28 1,07 Osrednje- slovenska 1994-2003 1,81 1,10 1970-1983 0,50 0,83 1984-1993 0,74 0,92 Podravska 1994-2003 0,95 0,86 1970-1983 0,87 0,87 1984-1993 0,69 1,17 Pomurska 1994-2003 0,80 1,06 1970-1983 1,01 0,82 1984-1993 0,86 0,79 Savinjska 1994-2003 1,39 1,10 1970-1983 0,70 0,96 1984-1993 0,71 0,80 Spodnje- posavska 1994-2003 1,16 1,03 1970-1983 0,76 0,56 1984-1993 1,19 1,03 Zasavska 1994-2003 1,15 1,22 65 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Standardiziran koli čnik incidence (SIR) izbranih rakov v posameznih upravnih enotah in obdobjih. Moški, 1970-2003. Upravna enota Obdobje Usta in žrelo; C00-C14 Želodec; C16 Debelo črevo in danka; C18-C20 Plju ča; C33-C34 Prostata; C61 Vsi raki; C00- C96 1970-1983 0,67 1,01 0,48 1,02 0,53 0,73 1984-1993 0,77 0,92 0,76 0,95 0,59 0,83 Brežice 1994-2003 0,94 0,73 1,08 0,87 1,24 0,99 1970-1983 0,68 0,94 0,82 0,90 0,74 0,83 1984-1993 0,88 0,95 0,97 1,34 0,73 1,05 Celje 1994-2003 1,01 0,60 1,25 1,04 2,02 1,20 1970-1983 0,98 1,06 0,67 1,10 0,85 0,84 1984-1993 1,27 0,73 1,26 0,99 1,12 1,05 Črnomelj 1994-2003 0,76 0,59 1,38 0,93 1,45 1,14 1970-1983 0,79 1,05 0,81 1,16 0,55 0,86 1984-1993 1,71 1,15 1,05 1,21 0,61 1,10 Hrastnik 1994-2003 1,08 0,68 1,14 1,46 1,26 1,37 1970-1983 0,90 1,24 0,56 1,29 1,10 1,03 1984-1993 0,77 1,21 0,74 1,67 0,76 1,18 Ko čevje 1994-2003 0,93 0,53 1,04 1,51 1,26 1,21 1970-1983 1,07 1,26 0,61 0,85 0,67 0,81 1984-1993 1,07 0,87 1,04 0,78 1,28 0,94 Krško 1994-2003 0,88 0,83 1,52 0,92 1,32 1,10 1970-1983 0,92 1,23 0,54 0,80 0,57 0,77 1984-1993 1,38 0,94 1,38 1,08 0,21 0,97 Laško 1994-2003 1,01 0,65 1,27 0,94 1,71 1,19 1970-1983 0,75 1,59 0,59 0,89 0,62 0,85 1984-1993 1,23 1,09 1,33 0,92 0,93 1,06 Litija 1994-2003 1,21 1,08 1,53 0,92 1,15 1,27 1970-1983 1,19 0,96 1,03 0,79 0,74 0,81 1984-1993 2,01 0,87 1,42 1,08 1,92 1,31 Metlika 1994-2003 0,81 1,00 1,35 0,85 0,84 0,95 1970-1983 1,01 1,50 0,78 0,98 0,74 0,89 1984-1993 1,05 0,97 0,88 1,13 1,17 1,07 Novo mesto 1994-2003 1,01 0,75 1,64 0,94 1,52 1,20 1970-1983 0,94 1,24 0,68 0,69 0,69 0,78 1984-1993 1,35 0,89 0,80 0,92 0,49 0,88 Sevnica 1994-2003 1,06 0,81 1,29 0,88 1,65 1,17 1970-1983 1,04 1,46 0,58 0,64 0,50 0,75 1984-1993 1,15 0,73 0,67 0,95 0,97 0,84 Šentjur pri Celju 1994-2003 0,91 0,79 1,51 0,72 1,83 1,06 1970-1983 0,93 1,24 0,51 0,77 0,36 0,72 1984-1993 1,18 1,03 0,90 1,09 0,60 0,95 Šmarje pri Jelšah 1994-2003 1,31 0,87 1,20 0,93 1,39 1,10 1970-1983 0,81 1,13 0,94 1,21 0,67 0,98 1984-1993 1,47 1,35 1,29 1,36 0,53 1,21 Trbovlje 1994-2003 1,15 0,94 1,50 1,30 1,67 1,38 1970-1983 0,82 1,05 0,57 0,61 0,48 0,66 1984-1993 1,24 1,32 1,13 1,11 1,74 1,17 Trebnje 1994-2003 1,18 0,99 1,70 1,14 1,40 1,28 1970-1983 0,91 1,50 0,68 0,89 0,58 0,93 1984-1993 0,86 1,12 1,07 1,02 0,82 1,13 Zagorje ob Savi 1994-2003 0,93 0,88 1,41 0,99 1,31 1,15 66 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Standardiziran koli čnik incidence (SIR) izbranih rakov v posameznih upravnih enotah in obdobjih. Ženske, 1970-2003. Upravna enota Obdobje Želodec; C16 Debelo črevo in danka; C18-C20 Plju ča; C33-C34 Dojka; C50 Materni čni vrat; C53 Vsi raki; C00-C96 1970-1983 1,15 0,67 0,84 0,70 1,31 0,78 1984-1993 0,78 0,88 0,79 0,96 1,38 0,95 Brežice 1994-2003 0,79 1,15 1,30 1,24 1,58 1,22 1970-1983 1,08 0,90 0,98 0,88 1,13 0,93 1984-1993 0,95 1,15 1,45 1,09 0,87 1,12 Celje 1994-2003 0,69 1,27 2,22 1,37 1,45 1,31 1970-1983 1,06 0,68 0,56 0,64 0,61 0,63 1984-1993 0,78 1,20 1,05 1,17 0,40 1,04 Črnomelj 1994-2003 0,49 1,36 1,61 1,11 0,63 1,16 1970-1983 1,07 1,07 0,79 0,94 1,02 0,97 1984-1993 1,38 1,14 1,08 0,88 0,71 1,09 Hrastnik 1994-2003 0,75 0,96 1,88 1,35 0,75 1,30 1970-1983 1,21 0,68 1,03 0,76 1,00 0,85 1984-1993 0,94 0,78 1,01 0,96 0,56 0,95 Ko čevje 1994-2003 0,66 1,23 1,87 1,22 0,90 1,19 1970-1983 1,34 0,72 0,55 0,77 1,01 0,81 1984-1993 1,02 0,86 0,57 0,96 1,06 0,95 Krško 1994-2003 0,76 1,10 1,21 1,17 0,92 1,07 1970-1983 0,91 0,89 0,52 0,75 1,12 0,86 1984-1993 1,33 1,01 0,67 1,04 0,80 0,98 Laško 1994-2003 0,91 1,32 1,18 1,36 1,35 1,23 1970-1983 1,38 0,73 0,32 0,56 1,18 0,82 1984-1993 0,96 0,95 1,02 1,15 0,94 1,08 Litija 1994-2003 0,97 1,07 0,61 1,53 0,93 1,24 1970-1983 1,52 0,65 0,40 0,83 0,97 0,77 1984-1993 0,66 0,85 0,72 1,09 0,25 0,91 Metlika 1994-2003 0,52 1,11 1,01 1,04 1,05 1,12 1970-1983 1,31 0,76 0,50 0,75 0,83 0,76 1984-1993 1,16 1,16 0,97 0,98 0,64 0,99 Novo mesto 1994-2003 0,70 1,18 1,53 1,25 1,09 1,24 1970-1983 1,06 0,87 0,65 0,80 0,82 0,80 1984-1993 1,23 1,05 0,68 0,81 0,60 0,92 Sevnica 1994-2003 0,65 1,31 0,51 1,12 1,26 1,15 1970-1983 1,16 0,59 0,62 0,56 1,13 0,72 1984-1993 0,96 0,82 0,65 1,12 0,68 0,83 Šentjur pri Celju 1994-2003 0,90 0,85 0,74 1,03 1,11 1,05 1970-1983 1,43 0,59 0,36 0,86 1,20 0,81 1984-1993 1,35 0,99 0,76 0,75 1,01 0,85 Šmarje pri Jelšah 1994-2003 0,68 1,15 0,85 0,98 1,64 1,09 1970-1983 1,41 1,02 0,78 0,92 1,03 0,99 1984-1993 0,65 0,98 1,18 1,12 1,14 1,02 Trbovlje 1994-2003 1,03 1,41 1,95 1,64 0,43 1,38 1970-1983 1,04 0,47 0,30 0,53 0,80 0,56 1984-1993 1,00 1,10 1,00 0,96 0,80 0,92 Trebnje 1994-2003 0,97 1,48 1,25 1,16 0,89 1,17 1970-1983 1,31 0,94 0,45 0,90 0,86 1,03 1984-1993 0,84 1,29 1,25 0,94 0,79 1,00 Zagorje ob Savi 1994-2003 0,61 1,59 1,63 1,52 0,66 1,24 67 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Standardiziran koli čnik incidence (SIR) izbranih rakov v posameznih upravnih enotah in obdobjih. Oba spola skupaj, 1970-2003. KLL: kroni čna limfocitna levkemija. Upravna enota Obdobje Š čitnica; C73 Levkemije (brez KLL); C91-C95 (brez C91.1) 1970-1983 0,55 0,94 1984-1993 0,74 1,13 Brežice 1994-2003 0,95 1,04 1970-1983 0,73 0,84 1984-1993 1,20 0,90 Celje 1994-2003 1,55 1,32 1970-1983 0,72 0,45 1984-1993 1,49 1,18 Črnomelj 1994-2003 1,33 1,33 1970-1983 0,95 0,47 1984-1993 1,52 1,62 Hrastnik 1994-2003 1,39 1,35 1970-1983 1,24 0,68 1984-1993 1,68 0,98 Ko čevje 1994-2003 1,46 0,67 1970-1983 0,62 1,23 1984-1993 0,59 0,45 Krško 1994-2003 1,31 1,17 1970-1983 1,72 0,92 1984-1993 0,52 0,68 Laško 1994-2003 1,93 0,87 1970-1983 1,36 1,38 1984-1993 1,75 0,25 Litija 1994-2003 1,19 1,25 1970-1983 0,96 0,80 1984-1993 1,66 0,27 Metlika 1994-2003 1,53 1,27 1970-1983 0,51 1,00 1984-1993 0,64 1,29 Novo mesto 1994-2003 1,26 1,25 1970-1983 0,88 0,78 1984-1993 0,70 1,00 Sevnica 1994-2003 1,01 1,01 1970-1983 1,41 0,60 1984-1993 0,73 0,81 Šentjur pri Celju 1994-2003 1,15 1,10 1970-1983 0,70 0,77 1984-1993 0,63 0,73 Šmarje pri Jelšah 1994-2003 1,27 1,30 1970-1983 0,66 0,44 1984-1993 0,85 0,80 Trbovlje 1994-2003 1,42 1,20 1970-1983 0,29 0,53 1984-1993 1,20 0,25 Trebnje 1994-2003 0,90 1,06 1970-1983 0,65 0,82 1984-1993 1,22 1,05 Zagorje ob Savi 1994-2003 0,54 1,32 68 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) izbranih rakov v posameznih obmo čjih in obdobjih. Moški, 1970-2003. Obmo čje Obdobje Usta in žrelo; C00-C14 Želodec; C16 Debelo črevo in danka; C18-C20 Plju ča; C33-C34 Prostata; C61 Vsi raki; C00-C96 1970-1983 0,73 1,13 0,65 1,04 0,67 0,84 Arti če 1984-2003 1,00 0,90 1,23 0,97 1,26 1,16 1970-1983 0,80 1,12 0,63 1,04 0,71 0,86 Bizeljsko 1984-2003 1,10 0,91 1,19 0,96 1,11 1,01 1970-1983 0,82 1,11 0,67 1,05 0,67 0,86 Brežice 1984-2003 1,03 0,92 1,26 0,98 1,25 1,18 1970-1983 0,74 1,10 0,64 1,05 0,67 0,83 Bukošek 1984-2003 1,04 0,92 1,21 0,96 1,14 1,02 1970-1983 0,79 1,07 0,64 0,94 0,66 0,78 Cerklje ob Krki 1984-2003 1,00 0,89 1,21 0,97 1,22 1,09 1970-1983 0,77 1,09 0,64 1,03 0,67 0,82 Čatež ob Savi 1984-2003 1,35 0,87 1,24 0,97 1,16 1,16 1970-1983 0,71 1,10 0,66 1,06 0,67 0,84 Dobova 1984-2003 1,10 0,89 1,22 0,97 1,17 1,09 1970-1983 0,74 1,11 0,63 1,05 0,67 0,84 Globoko 1984-2003 1,24 0,95 1,21 0,96 1,23 1,18 1970-1983 0,76 1,11 0,64 1,04 0,67 0,82 Jesenice na Dolenjskem 1984-2003 1,06 0,90 1,22 0,96 1,19 1,02 1970-1983 0,73 1,10 0,64 1,08 0,68 0,85 Kapele 1984-2003 1,15 0,89 1,20 0,96 1,18 1,13 1970-1983 0,85 1,10 0,65 0,99 0,67 0,83 Krška vas 1984-2003 1,10 0,91 1,21 0,97 1,17 1,03 1970-1983 0,82 1,15 0,62 1,05 0,68 0,86 Pišece 1984-2003 1,34 1,00 1,21 0,98 1,13 1,18 1970-1983 0,76 1,16 0,63 1,05 0,66 0,85 Sromlje- Pe čice-Križe 1984-2003 1,25 0,93 1,20 0,95 1,14 1,02 1970-1983 0,82 1,09 0,63 1,01 0,68 0,81 Velika dolina 1984-2003 1,04 0,88 1,19 0,97 1,14 0,98 69 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) izbranih rakov v posameznih obmo čjih in obdobjih. Ženske, 1970-2003. Obmo čje Obdobje Želodec; C16 Debelo črevo in danka; C18-C20 Plju ča; C33-C34 Dojka; C50 Materni čni vrat; C53 Vsi raki; C00- C96 1970-1983 1,20 0,72 0,80 0,70 0,92 0,76 Arti če 1984-2003 0,84 1,13 1,05 0,98 1,02 0,99 1970-1983 1,25 0,72 0,84 0,59 0,94 0,80 Bizeljsko 1984-2003 0,86 1,12 0,98 1,22 1,02 1,07 1970-1983 1,20 0,74 0,81 0,92 0,95 0,85 Brežice 1984-2003 0,87 1,21 1,19 1,50 1,06 1,41 1970-1983 1,19 0,72 0,80 0,64 0,92 0,73 Bukošek 1984-2003 0,84 1,13 1,09 1,13 1,02 0,93 1970-1983 1,19 0,71 0,79 0,67 0,92 0,73 Cerklje ob Krki 1984-2003 0,85 1,14 1,10 1,08 1,07 1,05 1970-1983 1,23 0,71 0,79 0,65 0,93 0,76 Čatež ob Savi 1984-2003 0,85 1,13 1,11 1,02 1,02 1,00 1970-1983 1,18 0,74 0,79 0,74 0,91 0,77 Dobova 1984-2003 0,84 1,15 1,10 1,17 1,01 1,11 1970-1983 1,19 0,72 0,81 0,69 0,93 0,78 Globoko 1984-2003 0,87 1,18 1,04 1,28 1,01 1,31 1970-1983 1,20 0,71 0,81 0,66 0,92 0,75 Jesenice na Dolenjskem 1984-2003 0,85 1,17 1,17 1,07 1,01 1,12 1970-1983 1,18 0,71 0,79 0,68 0,93 0,78 Kapele 1984-2003 0,86 1,11 1,01 0,97 1,01 0,89 1970-1983 1,23 0,72 0,79 0,63 0,91 0,75 Krška vas 1984-2003 0,85 1,16 1,13 0,92 1,04 1,03 1970-1983 1,22 0,73 0,82 0,72 0,93 0,79 Pišece 1984-2003 0,86 1,18 0,99 1,04 1,04 1,14 1970-1983 1,20 0,73 0,81 0,70 0,92 0,77 Sromlje- Pe čice-Križe 1984-2003 0,85 1,17 1,01 1,00 1,01 1,00 1970-1983 1,21 0,72 0,79 0,66 0,91 0,77 Velika dolina 1984-2003 0,85 1,12 1,16 0,90 1,04 1,02 70 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) izbranih rakov v posameznih obmo čjih in obdobjih. Oba spola skupaj, 1970-2003. KLL kroni čna limfocitna levkemija Obmo čje Obdobje Š čitnica; C73 Levkemije (brez KLL); C91-C95 (brez C91.1) 1970-1983 0,79 0,87 Arti če 1984-2003 1,04 1,10 1970-1983 0,80 0,89 Bizeljsko 1984-2003 1,05 1,01 1970-1983 0,80 0,88 Brežice 1984-2003 1,07 1,05 1970-1983 0,80 0,88 Bukošek 1984-2003 1,05 1,04 1970-1983 0,83 0,85 Cerklje ob Krki 1984-2003 1,04 1,00 1970-1983 0,81 0,88 Čatež ob Savi 1984-2003 1,07 1,03 1970-1983 0,79 0,87 Dobova 1984-2003 1,07 1,02 1970-1983 0,79 0,89 Globoko 1984-2003 1,04 1,08 1970-1983 0,81 0,88 Jesenice na Dolenjskem 1984-2003 1,09 1,03 1970-1983 0,81 0,88 Kapele 1984-2003 1,04 1,07 1970-1983 0,83 0,87 Krška vas 1984-2003 1,06 1,01 1970-1983 0,79 0,89 Pišece 1984-2003 1,05 1,06 1970-1983 0,79 0,92 Sromlje- Pe čice-Križe 1984-2003 1,04 1,05 1970-1983 0,85 0,87 Velika dolina 1984-2003 1,08 1,03 71 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Vrednosti Moranov I-statistike zemljevidov izbranih rakov v 12 statisti čnih regijah. Moški, 1970-2003. Usta in žrelo; C00- C14 Želodec; C16 Debelo črevo in danka; C18-C20 Plju ča; C33-C34 Prostata; C61 Vsi raki; C00- C96 Obdobje Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost 1970-1983 0,106 0,151 0,392 0,018 0,172 0,111 -0,088 0,529 0,135 0,140 -0,216 0,285 1984-1993 -0,040 0,604 0,240 0,052 0,147 0,112 -0,152 0,377 -0,054 0,606 -0,166 0,349 1994-2003 0,037 0,256 0,458 0,006 -0,080 0,536 -0,222 0,257 0,057 0,223 -0,113 0,478 Vrednosti Moranov I-statistike zemljevidov izbranih rakov v 12 statisti čnih regijah. Ženske, 1970-2003. Želodec; C16 Debelo črevo in danka; C18-C20 Plju ča; C33-C34 Dojka; C50 Materni čni vrat; C53 Vsi raki; C00- C96 Obdobje Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost 1970-1983 0,471 0,005 0,256 0,020 -0,114 0,478 0,472 0,005 0,035 0,269 0,041 0,262 1984-1993 0,471 0,003 0,220 0,078 0,022 0,278 0,493 0,005 -0,119 0,461 -0,278 0,178 1994-2003 0,357 0,014 0,180 0,058 0,190 0,088 0,212 0,078 -0,074 0,548 0,088 0,180 Vrednosti Moranov I-statistike zemljevidov izbranih rakov v 12 statisti čnih regijah. Oba spola skupaj, 1970-2003. Š čitnica; C73 Levkemije (brez KLL); C91-C95 (brez C91.1) Obdobje Moran I p vrednost Moran I p vrednost 1970-1983 -0,329 0,096 -0,227 0,259 1984-1993 -0,077 0,556 -0,261 0,210 1994-2003 0,339 0,023 -0,085 0,529 72 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Vrednosti Moranov I-statistike zemljevidov izbranih rakov v posameznih upravnih enotah. Moški, 1970-2003. Usta in žrelo; C00- C14 Želodec; C16 Debelo črevo in danka; C18-C20 Plju ča; C33-C34 Prostata; C61 Vsi raki; C00- C96 Obdobje Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost 1970-1983 0,076 0,195 -0,146 0,354 0,111 0,149 0,267 0,039 0,372 0,005 0,229 0,046 1984-1993 0,057 0,213 0,177 0,081 0,132 0,121 0,028 0,263 0,207 0,055 0,310 0,023 1994-2003 0,127 0,123 0,173 0,090 -0,043 0,581 0,115 0,138 0,126 0,123 0,353 0,013 Vrednosti Moranov I-statistike zemljevidov izbranih rakov v posameznih upravnih enotah. Ženske, 1970-2003. Želodec; C16 Debelo črevo in danka; C18-C20 Plju ča; C33-C34 Dojka; C50 Materni čni vrat; C53 Vsi raki; C00- C96 Obdobje Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost Moran I p vrednost 1970-1983 -0,054 0,573 0,357 0,014 -0,044 0,588 -0,083 0,498 0,264 0,033 0,288 0,025 1984-1993 -0,111 0,429 -0,283 0,092 0,037 0,257 -0,066 0,535 0,463 0,001 0,036 0,257 1994-2003 0,183 0,079 -0,102 0,434 0,090 0,173 0,502 0,002 0,256 0,037 0,298 0,025 Vrednosti Moranov I-statistike zemljevidov izbranih rakov v posameznih upravnih enotah.Oba spola skupaj, 1970-2003. Š čitnica; C73 Levkemije (brez KLL); C91-C95 (brez C91.1) Obdobje Moran I p vrednost Moran I p vrednost 1970-1983 -0,08 0,50 -0,12 0,41 1984-1993 0,10 0,16 -0,22 0,18 1994-2003 -0,05 0,59 -0,31 0,04 73 Pojavljanje raka v ob čini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo Geografska analiza incidence raka v ob čini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo Vrednosti razmerja na zemljevidih izbranih rakov v posameznih obmo čjih. Moški, 1970-2003. sh / ττ Usta in žrelo; C00- C14 Želodec; C16 Debelo črevo in danka; C18-C20 Plju ča; C33-C34 Prostata; C61 Vsi raki; C00-C96 Obdobje sh / ττ sh / ττ sh / τ τ sh / τ τ sh / ττ sh / τ τ 1970-1983 1,51 0,76 1,08 0,58 1,02 0,76 1984-2003 3,07 1,01 1,12 0,96 1,48 4,50 Vrednosti razmerja na zemljevidih izbranih rakov v posameznih obmo čjih. Ženske, 1970-2003. sh / ττ Želodec; C16 Debelo črevo in danka; C18-C20 Plju ča; C33-C34 Dojka; C50 Materni čni vrat; C53 Vsi raki; C00-C96 Obdobje sh / ττ sh / ττ sh / τ τ sh / τ τ sh / ττ sh / τ τ 1970-1983 1,04 1,05 1,10 11,42 0,93 2,06 1984-2003 1,01 1,42 0,72 15,16 1,00 14,50 Vrednosti razmerja sh na zemljevidih izbranih rakov v posameznih obmo čjih. Oba spola skupaj, 1970-2003. / ττ KLL kroni čna limfocitna levkemija Š čitnica; C73 Levkemije (brez KLL); C91-C95 (brez C91.1) Obdobje sh / ττ sh / ττ 1970-1983 1,09 0,96 1984-2003 1,00 1,10 74