HALŠTATSKE IN ANTIČNE NAJDBE IZ JAVORA
MITJA GUŠTIN, TIMOTEJ KNIFIC
Posavski muzej, Brežice — Univerza, Ljubljana
V letih 1903—1904 je v vasi Javor, 14 km jugovzhodno od Ljubljane 
(nm 513 m), izkopal J. Pečnik m anjše prazgodovinsko grobišče, v katero so 
bili vkopani tudi rim ski grobovi.1 Najdišče je bilo v strokovni literaturi več­
krat omenjeno',2 gradivo, ki ga hranijo Institut für Vor- und Frühgeschichte 
in Naturhistorisches Museum na Dunaju ter Narodni muzej v Ljubljani pa še 
ni bilo objavljeno.3 Grobovi so bili izkopani na njivah ledine Žitnice nad 
vasjo: k. o. Ljubljana-M oste-Polje 1399, 1401 in 1407.4
OPIS HALŠTATSKIH PREDMETOV
Institut für Vor- und Frühgeschichte, Wien 
Slika 1:
1. Železna sek ira z enostranskim i plavutm i. Inv. št. 26634.
2. Noga z gum bom bronaste kačaste fibule. Inv. št. 26349.
3. Središčni gum b bronaste falere. Inv. št. 26543.
4. B ronasta tu lasta sekirica. Inv. št. 26505.
5. B ronasta čolničasta fibula. Inv. št. 26542.
Naturhistorisches Museum, Wien (neinventarizirano) 
Tabla 1:
Grob 2
1. F ragm entirana posoda na nogi iz rdeče, dobro prečiščene gline, m ešane z 
drobnim krem enčevim peskom; okrašena je s plastičnim i vodoravnim i rebri ter 
pobarvana z rdečo in grafitno barvo. N a najširšem obodu je okrašena z m režastim 
motivom, naslikanim z rdečo barvo.
2. Bikoničen lonček iz rjave grobe gline.
1 J. Pečnik, IM K 14 (1904) 129 s. 
Cfr. tudi Pečnikovi pism i z datumom 23. 
8 . 1903 in 18. 10. 1904 (prepis v NMLj).
2 C. Deschmann, Führer durch das
Krainische Landes-M useum Rudolfi- 
num in Laibach (1888), 96; Toldt, M AG W
33 (1903) Sitzber. 6 8 .
3 Dovoljenje za objavo dolgujeva 
naštetim ustanovam .
4 P ri obhodu najdišča nam je Cene 
Levičnik, Javor 18, povedal, da je po 
zadnji vojni pri kopanju peska na tera­
si nad omenjenimi parcelam i naletel na 
več skeletov; pri nekaterih so bile bro­
naste zapestnice, ki pa niso ohranjene.

Sl. 1. Javor. 1 železo, 2—4 bron
Abb. 1. Javor. 1 Eisen, 2—4 Bronze 
1/2
Grob 4
3. Posoda na nogi iz rdeče, dobro prečiščene gline, mešane z drobnim krem en­
čevim peskom; okrašena je s plastičnim i vodoravnim i rebri in pobarvana z rdečo 
in grafitno barvo.
4. Železna rom bična pasna spona.
Tabla 2:
Grob 6
1. Lonec iz čm osive grobe gline; okrašen je z d vakrat po trem i navpičnim i 
vrezi.
2. Posoda iz rjave, grobe, s krem enčevim peskom mešane gline.
3. Odlomek v ratu in ram ena posode iz čm osive glajene gline. Posoda je bila 
po vsej površini grafitirana in okrašena s plastičnim i navpičnim i rebri.
Grob 8
4. B ronast uhan, okrašen z iztolčenim i pikam i; kaveljček je odlomljen.
5. Bronast uhan, okrašen z vzporednim i vrezi.
6 . B ronasta kačasta fibula; del noge in igle m anjka.
7. Noga in igla bronaste kačaste fibule.
8 . Bikonična posoda na nogi iz rja v e glajene gline. O krašena je s štiri b ra­
davicami.

Tabla 3:
Grob 9
1. B ronasta kačasta fibula.
2. B ronasta tra k a sta zapestnica.
3. B ronasta trak a sta zapestnica.
4. B ronasta nareb ren a zapestnica.
Grob 7
5. Spodnji del posode iz rjave grobe gline.
6 . B ronasta tra k a sta zapestnica.
7. B ronasta tra k a sta zapestnica.
8 . B ronasta kačasta fibula; del igle m anjka.
Grob 19
9. Posoda na nogi iz rdeče, dobro prečiščene gline; okrašena je s črno naslika­
nim i trikotniki.
10. Odlomek v ra tu in ram ena posode iz čm osive gline; posoda je bila po vsej 
površini prem azana z grafitom ter okrašena s plastičnim i reb ri in bradavicam i.
Tabla 4:
Grob 15
1 . Železen fragm ent.
Grob 17
2. Poškodovan železen nož.
3—5. B ronasti obročki.
Grob ?
6 . F ragm entirana sam ostrelna pereso vina z železno prečko in navito brona­
sto žico.
7. Železna robm ična pasna spona.
Posamezne najdbe
10. B ronasta kačasta fibula s pestičastim i izrastki; igla je odlomljena.
15. Bronast uhan, okrašen z iztolčenimii pikami.
16. Bronast uhan, okrašen z iztolčenim i pikami.
17. Bronast spiralni obesek.
Narodni muzej, Ljubljana
8 . B ronasta fibula z dolgo nogo in odlom ljenim pestičastim gumbom. Inv. št.
3266.
9. B ronasta certoška fibula s poškodovanim lokom. Inv. št. 3265.
11. B ronasta trak a sta zapestnica s presegajočim i in zoženimi konci. Inv. št. 3270.
12. B ronasta zapestnica, na robu okrašena z vrezi. Nekoliko deform irana. Inv. 
št. 3269.

3
SI. 2. Javor. Grob 12. 1—3 bron, 4 steklo
Abb. 2. Javor. Grab 12. 1—3 Bronze, 4 Glas 
1/1
13. B ronasta zapestnica, okrašena s pasovi vrezov. Inv. št. 3268.
14. Bronast obroček. Inv. št. 3271.
18. B ronasta okrogla ploščica. Inv. št. 3267.
OPIS ANTIČNIH PREDMETOV
N a tu rh is to risc h e s M u seu m , W ie n (neinventarizirano)
Slika 2:
G ro b 12
1. B ronasta zapestnica z zaključkom a v obliki živalskih glav.
2. B ronasta zapestnica z razširjenim a koncema, ki sta okrašena z vrezanimi 
črtami.
3. B ronast to rd iran obroček.
4. Ogrlica iz tem nom odrih steklenih poliedričnih in bikoničnih jagod.

Tabla 5:
X . Lonec s cilindričnim vratom iz sive gline.
2. Oljenka iz rdeče gline.
3. Vrč s trakastim ročajem iz svetlordeče gline.
4. Odlomek posode iz svetlordeče gline.
5. Lonec s cilindričnim vratom iz siive gline.
6 . Oljenka iz rum ene gline.
Sl. 3. Most na Soči (Sv. Lucija). 
Grob 1553 (Naturhistorisches 
Mukeum, Wien, inv. št. 31838). Bron
Abb. 3. Most n a Soči (Sv. Lucija).
Grab 1553 (Naturhistorisches 
Museum, Wien, In v en tam r. 31838). 
Bronze
1/1
INTERPRETACIJA HALŠTATSKEGA GRADIVA
Halštatski grobovi iz Javora predstavljajo pomemben vezni člen med po­
sameznimi železnodobnimi kulturnim i skupinami jugovzhodne predalpske hal­
štatske skupnosti. S skeletnim pokopom se približujejo dolenjski halštatski 
skupini, plan pokop pa kaže na bližino grobišča v Ljubljani, dvorišče SAZU, in 
na povezavo z nekropolami v zahodni Sloveniji. Grobni pridatki so značilni za 
širši predalpski prostor in jih pri sedanjem stanju raziskav ni mogoče dokončno 
pripisati določeni halštatski provinci.
Najdba bronaste tulaste sekirice, če jo zaradi slabo zapisanega imena (Ja- 
vos, Krain) smemo pripisati temu najdišču, je izjemna; sekirica časovno izsto­
pa iz ostalega arheološkega gradiva, ker jo vrednotimo kot tradicijo KŽG (sl. 
1: 4).5 Ostale, zelo homogene najdbe iz Javora sodijo v mladohalštatsko' obdob­
je. Razvrstimo jih lahko od kasnega Ha C 2 horizonta do razvite Ha D 3 stop­
nje. Fibula z dolgo nogo in pestičastim zaključkom (T. 4: 8) ■ — v literaturi je 
ta tip pogosto zgrešeno označen kot protocertoška fibula — - je važen kronološki 
element kasne Ha C 2 stopnje na področju zgornjega Jadrana (karta 1). Te fi­
bule so številno zastopane na liburnijskem in japodskem ozemlju; v Ninu, Za­
tonu in Kompolju so datirane v horizonte, ki časovno sovpadajo z našo Ha C 2 
in Ha D 1 stopnjo.6 Drugo središče teh fibul predstavlja dolenjska skupina. V
5 Podobne prim erke poznamo iz Ha 
B stopnje, npr. H. M üller-Karpe, Beiträ­
ge zur Chronologie der Urnenfelderzeit 
nördlich und südlich der Alpen (RGF 22, 
1959), T. 15: 3, 4; 178: 4.
6 N ajstarejša znana grobna celota
je iz Nina: Š. Batovič, Inv. Arch. 4 (1962) 
Y 37:1—11. Nin in Zaton: F. Stare, 
Adriatica Praehistorica et Antiqua, 
(1970) 195, 199; Kompolje: R. Drechsler- 
Bižić, V jesnik (Zagreb), Ser. III, 2 (1961) 
T. 3:10—13; 5:1—12.

K arta 1. A. R azprostranjenost fibul z dolgo nogo in pestičastim zaključkom kot npr.
T. 4: 8 (A )
B. R azprostranjenost fibul z dolgo nogo te r nizkim im pravokotno usločenim 
lokom k o t npr. sl. 3 ( • ) ; (južnoitalski prim eri niso vrisani)
K arte 1. A. V erbreitung der Fibeln m it langem Fuß und klöppelartigem Abschluß
w ie Taf. 4: 8 (A)
B. V erbreitung d er Fibeln m it langem Fuß und niedrigem rechteckig 
gebogenem Bogen w ie Abb. 3 ( • ) ; (die süditalischen F ibeln sind nicht
eingetragen)
A. R azprostranjenost fibul z dolgo nogo im pestičastim zaključkom
1. Gorica. G ZM S 11 (1899) 358, fig. 21.
2. L jubuški (okolica). Arheološka zbirka Franjevačkog sam ostana Humac.
3. Grude. G ZM S 9 (1897) 658, fig. 3.
4. Im otski (okolica). Arheološka zbirka Franjevačkog sam ostana Imotski.
5. Bafoingrad. Š. Batović, Inv. Arch. 4 (1962) Y 37 (besedilo k št. 11).
6 . Zaton. L. c., Y 38: 4.
7. Nin. L. c., Y 37: 11.
8 . Ripač. Zem aljski muzej, Sarajevo.
9. Široka K ula. J. Brunšmid, VH AD 5 (1901) 64 s, T. 2: 10.
10. Medak. Muzej lik e , Gospić.
11. Sm iljan. V. Hoffiller, VHAD 8 (1905) 183, sl. 26: 8 .
12. Prozor. Š. Ljubič, Popis (1889), T. 20: 94.
13. Kompolje. R. Drechsler-Bižić, V jesnik (Zagreb), Ser. Ill, 2 (1961) T. 3: 11; 5: 2.

14. Vlaško polje. Š. Batović, 1. c., Y 37 (besedilo k št. 11).
15. Podzemelj. N arodni m uzej, L jubljana.
16. D ragatuš. G. Spitzer, Dragatusch (tipkopis, dis., 1956), T. 19: 14.
17. Libna. N aturhistorisches Museum, W ien.
18. S m ar j eta. Ibidem .
19. Mokronog — Slepšek. Naroidni m uzej, Ljubljana.
20. Dobrnič. Ibidem .
21. Stična. Ibidem .
22. Javor. T. 4: 8 .
23. K rižna gora. M. Urleb, Inv. Arch. 11 (1969) Y 108: 2.
24. Sv. Lucija. O.-H. Frey, S. Gabrovec, Actes du V lile Congres International 
des Sciences prehistoriques et protohistoriques (1971) Abb. 10: 9.
25. Gorizia (okolica ?). BPI (1877) T. 6 : 9.
26. Picugi. A. Amoroso, A tti e Mem. Soc. Istr. 5 (1889) T. 7: 6 .
27. Nezakcij. Arheološki muzej Istre, Pula.
28. Este. O. M ontelius, Civ. prim itive, 278, B 57: 3.
29. M arzabotto. Mon. Ant. 1 (1890-92) T. 10: 2.
30. S. M artino in G a ta ra . P. E. Arias, N Sc (1953) 223 ss, si. 5.
31. Belmonte. Duhn, M esserschmidt, Italische Gräberkunde 2 (1939) T. 34: 5.
32. Cuprenses p ri Ripatransone. DalTOsso, Guida illustrata (1915) 180.
33. G rottaaollina. NSc (1960), 383, sl. 35.
34. Colfiorito (Foligno). NSc 10 (1934) 456, sl. 2 c, d.
35. Gortona. P. G. Guzzo, Le fibule in Etruria dal V I al I secolo (1972) 25, T. 3: 
B II 3.
36. Orvieto. Ibidem , 25 s, T. 3: B I 1.
37. Vulci, grobišče Bendinelli. Ibidem , 25, T. 3: B I 2-3.
38. Civitavecchia, grobišče Volpelle. Ibidem , 25, T. 3: B II 1.
39. Tolfa (C astellina della P iana della Gonsema). Ibidem, 25, T. 3: B II 2.
40. Capodimonte, n a grobiščih Bucacce in Bisenzio. Ibidem , 25. T. 3: B II 4.
41. Pitigliano. Ibidem , 26.
42. Tuscania (Peschiera). Ibidem, 69.
43. T arquinia. Ibidem.
44. Ruvo. O. M ontelius, Civ. prim itive, 12, A 10: 120.
45. Torre Galli. Mon. Ant. 31 (1926) 124s, sl. 119.
46. Pontecagnano. St. Etruschi 33 (1965) 671 ss, T. 139: b.
47. Sala Gonsilina. J. Genier, Recherches sur Vage du Fer en Italie meridionale, 
Sala Consdillina (1968) T. 34: 1.
B. R azprostranjenost fibul z dolgo nogo te r nizkim in pravokotno usločenim 
lokom kot npr. sl. 3
1. M ontecattini in val di Cecina (Piša). NSc 10 (1934) 29, sl. 1.
2. Bologna. Npr. G. L. Carancini, B P I 78 (1969) sl. 1: 25; 2: 13—21.
3. S antilario d’ Enza. O. Montelius, Civ. prim itive, 454 s, T. 98: 12.
4. Este. Ppr. O.-H. Frey, Die E ntstehung der Situlenkunst, RGF 31 (1969) T. 12: 
1; 18: 5, 7; 26: 17— 19.
5. Padova. Ibidem , sl. 32' 3
6 . Ospedaletto. Ibidem, T. 34: 4.
7. Oppeano. M. Prim as, Die südschweizerischen G rabfunde der älteren Eisen­
zeit und ihre Chronologie (1970) sl. 12: 16.
8 . P arre d i Sotto. N eobjavljena depojska najdba, podatek R. De M arinisa.
9. Kobarid. C. M archesetti, I Castellieri (1903) T. 16: 16.
10. Most n a Soči (Sv. Lucija). O.-H. Frey, S. Gabrovec, 1 . c., sl. 10: 12, 16.
11. Vače. N aturhistorisches Museum, Wien.
12. Stična. N arodni muzej, Ljubljana.
13. M agdalenska gora. Peabody M useum, Cambridge, USA.
14. Brezje. K. Krom er, Brezje, AKS 2 (1959) T. 48: 4.
15. B rinjeva gora. Pokrajinski muzej, M aribor.
16. Donja Dolina. Z. Marič, GZM S NS 19 (1964) T. 6 : 8 .

zaključenih grobnih celotah jih poznamo le iz Dragatuša, grob 45 (skupaj z že­
lezno ovratnico in zapestnico te r čolničasto fibulo) in s Križne gore, grob 95 (z 
dvozankasto votlo fibulo); že ta dva prim era govorita, da je pravilna časovna 
opredelitev teh fibul na področju jugovzhodne predalpske halštatske skupine v 
kasni Ha C 2 horizont.7
Iz ožjega Severn oj odranskega prostora so nam fibule z dolgo nogo in pesti- 
častim izrastkom znane v nekaj prim erkih iz neobjavljenih grobov iz Svete 
Lucije (danes Most n a Soči), iki so shranjeni na Drmaju in v T rstu in pa iz 
groba 886 v Este, v katerem je bila zraven tudi železna zapestnica.8 Že objav­
ljene variante tega tipa fibule iz Mosta n a Soči (Svete Lucije), grob 1974 ter 
2882, in iz Este, grob 126,9 dokazujejo', da se obravnavani tip fibule pojavi 
na tem prostoru že v stopnji Sv. Lucija I C 2 oziroma Este II/III. S tem je pa 
tudi potrjena sočasnost med starejšim delom horizonta Stična 2 in horizonti 
Notranjska III b te r Sv. Lucija I C 2.
Identične fibule so bile izkopane tu d i na picenskih najdiščih, kar potrjuje 
domneve o direktnih intenzivnih kulturnih vplivih med obema jadranskim a oba­
lama,1 0 saj redki prim erki najdeni na venetskem ozemlju, kažejo, da ne gre za 
vpliv prek venetskega ozemlja. To potrjujejo tudi številni posamezni prim erki iz 
bogatih najdišč E trurije, katere je zbral in predstavil P. G. Guzzo v svojem 
delu o fibulah od 6. do 1. stol. v E truriji. Tudi on opozarja na verjetni izvor 
fibul z dolgo nogo in pestičastim izrastkom na zahodnobalkanskem prostoru ter 
potrjuje datacijo v konec 7. oziroma začetek 6. stol. na podlagi neobjavljenih 
grobov iz Civitavecchia, Tolfa in Pitigliano.1 1
Posebno številno skupino in nekoliko m lajši horizont pa predstavljajo te 
fibule v južni Italiji n a najdiščih Ruvo, Pontecognano, Sala Consilina.kjer sodijo 
v stopnjo SC n i c, ki je na osnovi grškega importa datirana v sredino 6. stol. 
pr. n. š.1 2
V navedenih grobovih iz Mosta na Soči (Sv. Lucije) grob 1974 in Este, grob 
126, pa se poleg fibule z dolgo nogo in pestičastim izrastkom pojavi poseben 
tip fibule z dolgo nogo in nizkim, pravokotno usločenim polnim lokom (sl. 3).1 3 
Ta tip je lasten bolonjskemu in estonskemu kulturnem u krogu, prav tako pa 
je tudi značilnost svetolucijske skupine (karta 1) kjer označuje horizont Sv. 
Lucija I C 2, ki je sočasen s prehodno stopnjo Este II/III in Villanovo IV B 2.1 4
7 G. Spitzer, Dragatusch und das 
Problem der U rnenfelderkultur in Kret­
in (Wien 1956), T. 19: 4 (tipkopisna di­
sertacija); M. U rleb, Inv. Arch. 11 (1969) 
Y 108: 2, 3.
8 O. Montelius, Civ. prim itive, 378, 
B 57: 3.
9 Grob 1974: O.-H. Frey, S. Gabro­
vec, Actes du V IIIe Congres Internatio­
nal des Sciences prehistoriques et pro-
tohistoriqv.es (1971) Abb. 10: 9; grob
2882: C. M archesetti, Boll. Soc. Adr. 15
(1893) T. 18: 21; grob 126: O.-H. Frey,
Die Entstehung der Situlenkunst (RGF 
31, 1961) T. 18: 6 .
10 P rim erjaj s k arto razprostranje­
nosti sočasne apulske keram ike v O.-H. 
Frey, o. c., sl. 44.
1 1 P. G. Guzzo, L e fibule in Etruria 
dal V I al I secolo (1972) 25 s.
12 Za datacijo horizonta SC III c cfr. 
J. Genier, Recherches sur Vage du Fer 
en Italie meridionale, S ala Consilina 
(1968) 248 s. A bsolutna stava horizonta 
SC III c v sredino 6 . stol. je verjetno 
nekoliko prenizka, k a r poudarja v svo­
jem delu že P. G. Guzzo, o. c.
13 O.-H. Frey, o. c., T. 18: 5, 7; O.
H. Frey, S. Gabrovec, 1. c., sl. 10: 12.
1 1 G. L. Carancini, BPI 78 (1969) 
281 ss, Fig. 2: 13—21.

Oba tipa zgoraj obravnavanih fibul sta na severno jadranskem prostoru 
časovno vzporedna. Po izvoru se vežejo fibule z dolgo nogo in pestičastim za­
ključkom na zahodnobalkansko ozemlje, m edtem ko je fibula z nizkim, pravo­
kotno usločenim lokom severnoitalski element. V dolenjski skupini se v stopnji 
Stična 2 oba tipa križata in sta med vodilnimi oblikami kasnega 7. in zgod­
njega 6. stol. pr. n. š.
Zaključene grobne najdbe iz Javora lahko razdelimo v dva časovna hori­
zonta: grobove 6—9 uvrščamo v horizont kačastih fibul, grobove 2, 4, 19 pa 
v razvito Ha D stopnjo.
Obročast okras in kačaste fibule (T. 2: 4—7; 3: 1—4, 6—8) s o > značilno gra­
divo ženskih grobov v horizontu dvogrebenastih čelad. Podobno kombinacijo 
nakita poznamo npr. na dolenjskih najdiščih v grobovih II/l in VII/17 iz Brezij, 
v grobu 9 iz Volčjih njiv in iz stiske gomile, grobova 136 in 153.1 5 Našteti gro­
bovi, ki jih moramo uvrstiti v Ha D 1 stopnjo po srednjeevropski razdelitvi, 
predstavljajo starejši del horizonta kačastih fibul oz. dvogrebenastih čelad.
Nedvomno je bilo v Javoru neprekinjeno grobišče od kasnega Ha C 2 ob­
dobja. Zastopani so nam reč elementi, k i jih lahko časovno uvrstim o med fibulo 
s pestičastim zaključkom in starejšo skupino grobov, kot npr. kačasto fibulo 
s pestiči (T. 4: 10), gumb velike falere (sl. 1: 3), deloma obročast nakit,1 6 pred­
vsem pa preprosto keram iko prve skupine grobov, ki ima še nekatere starejše 
poteze.
Značilnost te keram ike je preprosta oblika, groba izdelava in krašenje po­
sod z vrezi, bradavicam i, s plastičnimi rebri ter z grafitiranj em površine (T. 2: 
1, 2). Prim erjam o jo lahko s keram iko z Libne-Špilerjeva gomila, grobova 
5 in 6, te r iz Volčjih njiv, grob 15, ki je v okviru grobnih celot datirana v Ha 
D 1 stopnjo.1 7
Posebnost m lajših grobov iz Javora so keramične posode estenskega tipa, 
ki so bile na jugovzhodno predalpskem ozemlju izkopane najm anj na 15 naj­
diščih.1 8 Z izrazom »estenski tip« je označena keramika, ki je na našem pod­
ročju nastala pod vplivom lončarskih delavnic iz Este. K arakteriziraj o jO ' rdeče- 
čmo oz. rdeče-grafitno barvani vodoravni pasovi, poudarjeni še s plastičnimi 
vodoravni rebri (npr. T. 1: 1, 3). Za posodo je značilno, da je žgana na po­
seben način, in sicer je v večini prim erov v sredini siva, zunanja in notranja 
površina pa sta žgani svetlordeče. Svojevrstna je tudi sestava gline, ki vsebuje 
veliko kremenčevega peska.
Grob XIII/163 z Magdalenske gore s posodo estenskega tipa1 9 je tipičen 
predstavnik razvite Ha D 1 stopnje (horizont dvogrebenastih čelad), hkrati pa 
tudi najstarejša objavljena grobna celota iz dolenjskih najdišč. V istem času
1 5 K. Krom er, Brezje (AKS 2, 1959) 
T. 12: 1—5; 19: 5—11; S. Gabrovec, A V 
7 (1956) T. 10: 1—5; grobovi iz Stične 
niso objavljeni (NMLj).
1 6 Obročast n a k it najdem o v hori­
zontu Stična 2, npr. na Libni, Špilerje-
va gomila, grob 5 (T. Knez, S. Skaler,
A V 19 [1968] T. 4: 6—8).
1 7 T. Knez, S. Skaler, 1 . c., T. 3: 5; 4. 
1; 5: 1, 2; S. Gabrovec, 1. c., T. 14: 2.
1 8 Estonska keram ika je pogosta v 
svetolucijiski sikupini te r na dolenjskih 
najdiščih. R edkeje jo najdem o na Š ta­
jerskem in v Beli krajini. Večje delo o 
tej keram iki p ripravlja O. H. Frey.
1 9 S. Gabrovec, O.-H. Frey, S. Fol- 
tiny, A V 20 (1969) sl. 10: 1—24.

—■ v stopnji Sv. Lucij a II a — - je estenska keram ika že običajen pridatek gro­
bov svetolucijske skupine.2 0 Pojav te keram ike v jugovzhodno predalpskem 
prostoru torej lahko datiramo v Ha D 1 stopnjo. Večino znanih grobnih celot 
z estonsko keram iko pa moramo postaviti v razviti Ha D horizont, med njimi 
tudi grobova 2 in 4 iz Javora.2 1
Gradivo starejše železne dobe zaključuje osamljena certoška fibula mlajše 
variante (T. 4: 9),2 2 ki potrjuje človekovo prisotnost v tem kraju še v kasno- 
halštatski stopnji Ha D 3.
INTERPRETACIJA ANTIČNEGA GRADIVA
Rimske najdbe iz Javora so maloštevilne in slabo dokum entirane,2 3 a kljub 
tem u vredne podrobnejše obravnave, saj dopolnjujejo sliko antične poselitve 
v okolici urbanih središč. Grobni pridatki so iz časa od druge polovice 2. do 
druge polovice 4. stol.
Na prvem m estu moramo obravnavati oba lonca s cilindričnim vratom in 
z dvema rebrom a (T. 5: 1, 5). Pri časovni razporeditvi lončenine iz rimskih 
grobov na Dolenjskem in v Posavju je bila ta posoda datirana v drugo polo­
vico 2. stol. H krati je bila prikazana tudi njena razširjenost, ki je najgostejša 
na Dolenjskem, predvsem na upravnem ozemlju Nevioduna, sega pa še ob 
Savi proti vzhodu, v okolico Andautonije; nekaj posod poznamo tudi iz Celja.2 4 
Naša prim erka iz tega kroga ne izstopata, ampak le dopolnjujeta zemljevid 
razširjenosti loncev s cilindričnim vratom . Po časovni opredelitvi in analognih 
primerih, npr. P etrušnja vas, grob 1/1952, Globodol, grob 20, Straža, grob 5, 
sta bila tudi oba lonca iz Javora najdena v žganem grobu.2 5 *
Teže pa je datirati enoročajni vrč (T. 5: 3). Zaradi prstanaste noge in pred­
vsem po dveh rebrih na vratu se ujem a z obravnavanima loncema in verjetno 
sodi v isti čas.
Oljenka z nekoliko štrlečim nosom, pokončnim ročajem in velikima odpr­
tinam a za olje in stenj (T. 5: 2) spada po T. Szentlelekyju med poznoimperialne 
svetilke. Te so konec 3. in v 4. stol. doživele oblikovne spremembe, ki smo jih 
našteli tudi p ri naši oljenki. Zaradi nizke noge jo moramo uvrstiti med zgod­
nejše prim erke te skupine oljenk.2 *
Druga oljenka z visokim pokončnim ročajem s kaneluro in s konkavno 
površino okoli odprtine za olje je ornam entirana s palmeto in vejičnim ven-
20 Npr. grob 2209: O.-H. Frey, S. G a­
brovec, 1 . c., sl. 9: 6, 7.
2 1 Cfr. grob iz Pavlove vasi p ri Trži­
šču na D olenjskem : P. Korošec, Poroči­
lo o raziskovanju neolita in eneolita v 
Sloveniji 2 (1965) 73 ss, T. 1; 2: 1, 4.
22 Cfr. S. Gabrovec, AV 15-10 
(1964-65) T. 17: 8, 9.
23 Poleg grobne celote 12 poznamo
grobno pripadnost še za naslednje pred­
m ete: T. 5: 2 (grob 2), 5 (grob 9), 6
(grob 1).
2 4 P. Petru, Razprave SAZU (Razred 
za zgodovinske in družbene vede) 6 (1969) 
207 s, sl. 6.
2 5 P etrušnja vas: P. P etru, Razprave 
SAZU 6, 31, T. 26: 1—5; Globodol: S. 
P etru, Razprave SAZU 6, 91, T. 6: 5—14; 
S traža: T. Knez, A V 15-16 (1964-65) 150, 
T. 3: 8, 9.
2 6 T. Szentlelaky, A ncient Lamps 
(Monumenta antiquitatis [1969] 131 ss., 
št. 253 (najbližji prim erek).

cem okoli nje (T. 5:6). Sorodna je npr. prim erkom a iz Predjam e,2 7 med panon­
skimi cljenkami pa bi našla mesto v Skupini Ivänyi XII oz. med zgodnjekr- 
ščanskimi svetilkami. Te so bile v Panoniji večinoma italski import, preproste­
je izdelane pa proizvod lokalnih delavnic. Časovno sodijo predvsem v 4. stol.2 8 
P ri T. Szentlelekyju pa dobimo za naš prim erek idejne paralele med t. i. afri­
škimi oljenkami, ki so datirane v 4. in 5. stol.2 9
Kot poslednje bomo med rimskimi najdbam i iz Javora obravnavali p ri­
datke iz groba 12 (sl. 2). O zapestnicah je bilo v zadnjem času obširneje pisano 
v objavi kasnoantičnega grobišča iz Brezja pri Zrečah.3 0 Resda se naši zapest­
nici (sl. 2: 1, 2) v podrobnostih zaključkov ne ujem ata s prim erki iz Brezja, 
vendar je oblikovna sorodnost nedvomna. V Sloveniji poznamo takšne zapest­
nice s številnih najdišč, npr. Drnovo, P tuj - Breg, Ljubljana - Prešernova cesta 
itd.3 1 Na splošno so časovno opredeljene v drugo polovico 4. stol.3 2 Podobno 
je omenjene zapestnice datiral E. Keller p ri obdelavi kasnoantičnega gradiva 
z južne Bavarske; p rv a zapestnica (sl. 2: 1) spada v skupino zapestnic z za­
ključki v obliki živalskih glav, katerih mačice so datirane v zadnji dve tretjini
4. stol.3 3 Druga zapestnica (sl. 2: 2) pa naj bi sodila v njegovo 5. skupino, le da 
razširjeni zaključki niso ornam entirani s podolžnimi vrezi (v obliki pahljače), 
ampak z m režastim motivom. Ta tip zapestnic je iz 4. stol.3 4 V grobu 12 je 
pomembna tudi steklena ogrlica (sl. 2: 4). Temnomodre jagode v obliki poliedra 
so bile razširjene v obdonavsfcih provincah od druge polovice 3. stol. do leta 
400, bikonične jadoge, ki jih poznamo z istega ozemlja, pa so1 bile v rabi v 4. 
stol.3 5 Za našo ogrlico imamo v Sloveniji najboljšo prim erjavo v T rebnjem - 
Pristava, grob 5; skeletni grob je datiran v drugo polovico 4. stol.3 6 Tordiran 
obroček (sl. 2: 3) je manj značilen in je bil verjetno uporabljen kot prstan.
Zaključimo lahko, da so zgoraj obravnavani pridatki pripadali skeletnemu 
grobu iz druge polovice 4. stol.
27 J. Korošec, Razprave SAZU (Raz­
red za zgodovinske in družbene vede) 
4/1 (1956) 42, T. 15: 1, 2.
28 D. Ivänyi, Die pannonischen Lam ­
pen (Diss. Bann. II/2 2 [1935]) 12, 14 ss., 
Taf. 40: 1, št. 982 (najbližji prim erek).
2 9 O. c. 125 ss.
30 S. Pahič, R azprave SAZU 6 (1969) 
248 ss, sl. 15, T. 5: 1—9 (z obsežno lite­
raturo).
3 1 Drnovo: P. P etru, Razprave SAZU
6, 210 s, T. 1: 3—10 (prim erka T. 1: 9, 10
sta oblikovno zelo blizu našim a zapest­
nicama); P tuj-B reg: I. M ikl-Curk, ČZN
NV 2 (1966) 56, T. 5: 6, 7; 6: 8—15; L jub- 
ljana-P rešem ova cesta: Lj.Plesničar-G ec, 
A V 18 (1967) 141, 145, T. 4: 9, 10.
3 2 S. Pahič, 1 . c., 249; P. Petru, 1 . c.,
210.
3 3 E. Keller, Die spätrömischen 
Grabfunde in Südbayern (Münch. B eit­
räge 14 [1971]) 101 ss.
3 4 Isti, o. c., 99, sl. 29: 2.
3 5 Ibid., 87 ss.
3 6 T. Knez, Razprave SAZU 6 (1969) 
126, 131, T. 11: 1, 2; cfr. še S. Petru, 
Razprave SAZU 6, 176, T. 5: 16; sl. 1: 2.

Funde aus H allstatt- u n d Röm erzeit in Javor
Von 1903—1904 w urde im Dorfe Javor, 14 km südöstlich von L jubljana (513 m 
über dem N. N.) durch J. Pečnik ein kleineres 'prähistorisches G räberfeld freigelegt, 
auf dem sich auch R öm ergräber befanden.1 Die F undstätte w urde in d er Fachlitera­
tu r m ehrfach erw ähnt, das Pundgut jedoch, das im In stitu t fü r V or- und F rü h ­
geschichte und dem N aturhistorischen M useum zu W ien so w ie dm N arodni muzej, 
L jubljana aufbew ahrt wird, ist noch n ic h t veröffentlicht worden. Die G räber w u r­
den auf den Ä ckern des L andstrichs Ž itnica oberhalb des Dorfes ausgehoben: K ata­
stergem einde L ju b ljan a — Moste - Polje 1399, 1401 und 1407.4
Die prähistorischen Funde von Ja v o r gehören — m it A usnahm e des bronzenen 
Tüllenbeile, die als der U m enfeldertradition zugehörig bezeichnet w ird (Abb. 1: 4)5 
— in die frühe H allstattzeit. Eingehend behandelt w urde die Fibel m it dem lan ­
gen Fuß und dem klöppelförm igen A bschluß (T. 4: 8).6 -1 2 Im B ereich der nördlichen 
A dria erscheint sie zeitlich parallel (später Ha C 2 Horizont — um 600) zur Fibel 
m it langem Fuß u n d niedrigem, rechteckig gebogenem vollem Bogen (Abb. 3).1 3 -1 4 
Dem U rsprung nach ist der erste Typ an das Gebiet des w estlichen B alkan geknüpft, 
w ährend die andere Fibel ein norditalisches Elem ent ist (K arte 1). Das übrige 
H allstattm aterial k an n zwischen Ha C 2 u n d Ha D 3 eingestuft w erd en : die G räber 
6—9 in den H orizont der Schlangenfibel, die G räber 2, 4, 19 in die entw ickelte Ha D 
Stufe. F ü r die älteren G räber sind Schlangenfibeln und Reifenschm uok bezeichnend 
(T. 2: 4—7; 3: 1—4, 6—8)1 5 -1 6 und einfache K eram ik (T. 2: 1, 2)1 7 und fü r die jüngeren 
vor allem K eram ik vom Este-Typ (T. 1: 1, 3).1 8 -2 1 Das H allstattm aterial w ird durch 
eine Certosafibel d e r jüngeren V ariante abgerundet (T. 4: 9).2 2
U nter dem M aterial aus d er Röm erzeit w erden die beiden Töpfe m it zylinder­
förmigem H als u n d den zwei Rippen an erster Stelle behandelt (T. 5: 1, 5), die in 
die zweite H älfte des 2. Jahrhunderts d atiert werden. Diese Töpfe sind vor allem 
in Dolenjsko verbreitet, hauptsächlich im dem V erw altungsgebiet Neviodunum, sind 
aber auch in d e r Umgebung von A ndautonia und in Celeia gefunden worden.2 4 
Die erste Ö llam pe (T. 5: 2) gehört la u t T. Szemtleleky zu den früheren Beispielen 
der spätim perialen Lampen,2 6 die zw eite (T. 5: 6) w ird zu den frühchristlichen 
Öllampen vom Typ Ivamyi X II aus dem 4. Jah rh u n d ert gerechnet.2 8 -2 9 Die G rab- 
eimheit X II (Abb. 2) w ird aufgrund zahlreicher Analogien in die zw eite H älfte des 
4. Jahrhunderts datiert.3 0 -3 6

GROB 2
1
G R O B 4

rp o 
1 . ć i



Javor. 1 grob 15, 2—5 grob 17, 6, 7 grob ?, 8— 18 sporadične najdbe. 1—2, 
7 železo, 3—6, 8— 18 bron
Javor. 1 G rab 15, 2—5 G rab 17, 6, 7 G rab ?, 8—18 sporadische Funde. 1—2, 
7 Eisen, 3—6, 8— 18 Bronze 
1/2

Javor. G robne najdbe. Glina 
Javor. G rabfunde. Ton 
1, 3, 5 = 1/4, 2, 4, 6 = 1/2