KLATOIalSK, CIiauRJECV^N lalST«
Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr.. za četert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celu leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl.. ako zadene na ta dan praznik.izide „Danica dan poprej
Tečaj XLI.	V Ljubljani, 3. vel. serpana 1888.	List 31.
Katekizem.
IV.
(Konec )
Nauk katekizmov je za vse ljudi — pa je tudi za vse čase ravno tisti. Pred osemnajst sto leti je spregovoril Zveličar besedo: pojdite po vsem svetu in učite vse narode, označujte evangelij vsem stvarem, ki so pod nebom (Mark. 16), To povelje so iverševali duhovni — in evangeljski glas se je razširil po celem svetu. Takrat je jel zvirati mali studenec, ki pa je vedno rastel in raatel ter je narastel v mogočno reko, in ta je poplavila vesoljni svet. Ta reka ima svoj tok skozi vse čase. Poprijeti so te nauka našega že koj po Kristusovi smerti; število duhovnov je rastlo, ž njimi pa ■e je širila sv. vera io ohranjevala ter se je ohranila do danes. — Pa duhovni bodo ohranili s pomočjo božjo ta nauk tudi v prihodnje ter spolnovali naročilo svojega Začetnika. Na tem mestu bom pa izrekel prošnjo.
Če duhovni še tako skerbno uče nebeško besedo, če jo mladini sto- io stokrat priporočajo, v šoli io cerkvi; vendar je ves trud zastonj, če oe pomagajo duhovnom tadi stariši in odgojitelji.
Zato kličem starišem: dajajte otroke v poštene šole in pazite na to, če se otroci uč6 kerščanskega nauka. Kerščanski • nauk mora biti v šoli pervi in na pervem mestu; druge predmete človek lahko pogreši, kerščanskega nauka ne. Ni dosti, da otroke samo v šolo pošiljate, ponavljajte z otroci katekizem doma, izprašajte jih, da izveste, Če otroci tudi razumejo, česar so se učili; naj vas nikar ne bode sram kaj tacega storiti; pervič ste to dolžni in drugič bo tudi vam samim prišlo prav. Spomnite se besed Kristusovih: če se ne spreobernete in niste kakor otroci, oe boste šli v nebesa.
Da, kerščanski stariši, učite svoje otroke kerščanskega nauka ia podpirajte duhovne pri njihovem trudu, to vam bodi največja skerb, oa) že živite v tem ali onem stanu! Kerščanske matere, vam posebno je izročil Bog izgojo vaših otrok; ko svoje otroke še pestujete in ti začnejo malo zunanje reči spoznavati, jim kažite velikrat na podobo križanega Jezusa io podobo Marijino. Komaj začno perve besede izgovarjati, jih učite molitve „očenaš,u imena Jezus io Marija itd. Pripovedujte mu od Jezusa, od nebeškega Očeta, od Marije itd., da se
tako še v malem otroku zaseje seme pobožnega življenja. Tak otrok, ko odraste v moža in ženo, oe bo pozabil Boga; če pa zajde na napčno pot in se uda strastim, se vendar spomni rad mladih Ičt, ko je tako rad imel ljubega Boga, in ravno ta spomin ga velikrat pripelje zopet na pravo pot.
Kerščanski stariši! ko se oa večer mrači in se vi trudni vračate s polja in svojih delavoic, zbirajte sinove in hčere ter posle krog hišne mize ter jim bodite domsči duhovni, t. j. učite lih tako ljubiti Boga in lepo živeti, kot so učili svojo družino pradedi naši, Slovenci minolih stoletij. Takrat so se naučili kerščanskega nauka in poštenega nauka doma pri stariših. To je tudi sedaj vaša dolžnost. Na večer tedaj zberite družino ter pred podobo križanega Sinu Božjega, ki nam daje am in modrost — odprite katekizem, sprašujte in razlagajte njegove nauke! Kako lepi bodo taki večeri! Oddinoili se boste od dnevnega truda in po noči mirneje počivali; na jutro pa se boste veseli zbudili in radi šli na delo. Podpirajte duhovne v njih trudu, io vzbujajte v otrocih veselje do kerščaoskega nauka. Blagor vam, če ste tako sami pravi apostoli v svojih družinah
—	obilno plačilo ne izostane. „Kedor to stori in uči, pravi Kristus, bo velik imenovan v nebeškem kraljestvu/ (Mat)
Sedanje ljudstvo je hudobno, poštenost je tako redka; ljudje žalijo Boga in se tirajo ? večno pogubo;
—	Bog daj, da bi vzrastel drug rod, ki bi bil srečnejši in bogaboječnejši kot je sedanji. Katekizem uaj postane priljubljena knjiga mladim in odraščenim. Učite se nauka kerščanskega prav pridno, vi otroci, da dobro spoznate voljo božjo in božje postave. To vam bo v dušno izve-ličanje in v tolažbo. Pa tudi vi odraščeoi ponavljajte katekizem, da ne pozabite, kar ste se naučili, da lahko tudi druge učite. Ko so sv. Terezijo vprašale nune, ktere bukve naj ber6, jim je podala katekizem, rekoč: To je knjiga, ki naj jo bero moje hčere noč in dan, kajti ona ohrani v sebi postavo Gospodovo."
Poslušajte tudi vi, „DaoičioiM bralci, ta nasvet, imejte radi sami katekizem in ga priporočajte drugim. Ko bi ljudje ta nasvet si vzeli k sercu in po kerščan-skem nauku tudi živeli, bi se spolnila beseda psal-mistova: „Prišlo bode liudstvo, ki bo častilo Gospoda." (Ps. 21.) — Knjižica „Ali znaš?" je majčkena pa veliko obsega!
Don Bosko.
Opis njegovega življenja in delovanja.
(Dalje.)
A\Y. Don Bosko — goreč čattilec Marije Device.
Opisovali smo dozdaj le zunanje življenje in delovanje Boskovo. Ali vsak človek ima dvojno lice: zunanje in notranje. Le preraai sodimo ljudi po tem, kar pri njih vidimo in od njih slišimo. Taka sodba je naravna, da si nevarna, ker večkrat zaradi malenkosti, ki nas po-sebuo boJejo v oči, obsodimo ves značaj, akoravno je dotični človek morda prav blaga duša.
Ni se bati, da bi se zmotili pri Bosku. A fructibus coguoscetis eos — po sadu jih bote spoznali — je učil naš Gospod. Iu če sodimo Boska po sadu. kterega je obrodil — po njegovih delih: jasno nam je nakrat, kako* t je bila njegova duša. njegove notranje laatnosti. h serca prihajajo vse slabe misli — kakor pravi sv. pismo; — pa iz serca prihajajo tudi dobre misli in le it blazega serca so zamogla prihajati tako blaga dela. kakoršna je zverševal Don-Bosko.
Tudi njegovo scrce je ogledalo pobožnosti. ponižnosti; tudi njegovo zasebno življenje živ izgled vestnega duhovna!
Središče njegovih duhovnih vaj pa bilo je goreče češčenje bi. D. Marije.
Odkar so leta 1571 »mstjaui pri Lepautu tako srečno premagali kervoločne Turke, so imeli verniki posebno zaupanje do Marije. rPomočnice kristjanov." Pripisovali so to zmago priprošnji Matere Božje. Papež Pij V pridjali so litanijam dostavek: Marija, pomoč kristjanov!
Ko se je pa ob času francoske revolucije Marijina pomoč tako očituo razodevala, postavili so Pij Vil nji v čast god „Marije Pomočnice." Izvolil si je v ta namen d;*n 24 maj:« — ravno tisti dan. ko se je iz pregnanstva povernil nazaj v Rim.
Češčenje „Marije Pomočnice- se je razširilo zlasti po Laškem. Tudi mesto Torin ni zaostajalo za drugimi laškimi mesti.
Da bi to češčenje Matere Božje v Torinu še bolj oživil, skleue Bosko v valdoškem predmestji zidati novo cerkev nebeški Kraljici.
Prave, dovelj velike cerkve v tem predmestji dozdaj ni bilo. Kapelica v oratoriji sv. Frančiška je bila veliko premajhna, da bi zadostovala vsem vernikom.
Ali v začetku je še Boska navdajala neka bojazen.
Bal se je stroškov. Toda oserčil se je, ko 80 mu papež Pij IX, kadar so zvedeli o njegovi nameri, poslali takoj črtJO fran. za novo cerkev. Rekli so, da bo Mati Božja potem gotovo še z radodarnejšo roko vsipala blagoslov svoj na Boskovo hišo.
Bosko se pogumno loti dela. Tik svojega oratorija nakupi primeren prostor za zidanje. Dne 27. aprila 1865 vložen je bil temeljni kamen.
Ko so delavci pričeli delo. imel je Bosko samo 50 centimov. Denar, kterega so mu poslali papež, se je bil že porabil za nakup zemljišča. Nekteri meščani so bili 8,cer obljubili malih doneskov, ali ta pomoč je poznej iz raznih — opravičenih in neopravičenih — vzrokov izostala. Brezdvomno se je tako zgodilo, da se je poznej roka Marijina tem bolj očitno skazala. Nebeška srednica je sama pomagala Bosku iz zadrege, kakor bi hotela naznaniti, da si noče pridobiti samo sere, ki bodo njo častili, — ampak tudi lepo cerkev, v kteri bodo častili njenega Sina.
Minulo je 14 dni. Dolga pri delavcih je že imel Bosko 1000 fraukov Bil je v zadregi.
Tu se spomni, da je neki gospej nasvetoval. naj opravlja devetdnevnico v čast Mariji pomočnici. Bila je nevarno bolua. Ooljubila je, da bode dala nekaj miloščine, če bo zopet ozdravela.
Bosko gre k nji. Bolezen ni odjenjala. Že skoz
tri mesce jo je mučila merzlica, davil jo je kašelj _
vedno manj je bilo upanja, da bi se obemilo na bolje.
„0!" rekla je Bosku, „kako rada bi molila, kar bi le mogla, iu hotela bi kaj darovati, da bi mi le nekoliko odleglo. Da bi šla vsaj iz postelje, da bi mogla po sobi hoditi!" —
—■ „Bote storili, kar vam naročim?" zapraša Bosko.
—	„Bom! Gotovo bom !"
—	„Pričnite tedaj berž devetdnevnico k Materi Božji I"
—	„Kaj naj molim?"
—	Skoz devet dni molite vsak dan tri očenaše, češčena Marije, čast bodi O. S. sv. D. in Češčena bodi Kraljica. —
—	wVse bom storila. Ali še kaj druzega?"
—	„0e hočete, i o če vam bo boljše, obljubite, da bote dali nekaj za novo valdoško cerkev Matere Božje.®
—	*Da, da! Če bom le toliko boljši v teh osmih dneh, da bom vstala, pa bom nekaj dala!"
Ta obljuba je bila Bosku za zdaj edina tolažba.
Preteklo je osem dni. Bosko se poda k bolni gospej. Tesno mu je bilo pri sercu in težko je pričakoval, da bi izvedel, kako je z bollrico.
Dekla mu pride zopet odpret duri. Vsa vesela mu zakliče: „Gospa je že zdrava! 1 Vže dvakrat je bila v cerkvi, da se je Bogu zfchvalila."
Gospa je bila v resnici radostna „Gospod! zdrava sem - je rekla — zdrava! Sem že bila pri Materi Božji, da sem se ji zahvalila za to milost. Tukaj je dar, katerega sem obljubila; pervi je, pa zadnji gotovo ne bode." Izgovorivši te besede, zročila je Bosku majhen zavitek.
Prišedši domu je našel v njem 50 zlatih napole-ondorov.	u :»
Da -si Bosko ni hotel o tem nikjer govoriti, šla je ta novica vendar bliskoma od hiše do hiše. In verniki, ki so bili v britkostih, so oserčeni po tem dogodku jeli z velikim zaupanjem opravljati • devetanevnice v čast Mariji pomočnici.
Marija je imela milostno oko do ubozih Zemljanov. Veliko bolnikov se je ozdraviloJtik Ujeno prip-ošnjo. Slava Marijina pa se je razglasila po Torinu, Milanu, Florenci, Rimu. Parizu. Londonu in Berlinu; ker nihče se ni zastonj obračal do svoje nebeške Matere.
V zahvalo pa so od vseh strani prihajali darovi za njeno cerkev v Valdoku.	- '
Akoravno je bilo zidanje velikansko, vendar niti enega darovanja ni bilo treba za krasni hram Božji. Vselej je prišla pomoč o pravem času, včasih na čuden način in od strani, od koder je nihče ni pričakoval.
Vsa zgradba veljala ječfcrU milijon frankov. In iz natančnih zapisnikov 'se1 posname, da od tega denarja je bilo 850.000 frankov darovanih — v zahvalo od tacih ljudi, ki so klicali Marijo na pomoč in so bili uslišani.	-	h^ ji i hm; n . ?r
Ali ni to zopet nov dokaz, kako dobra mati nam je Marija? Ali naVto ne opominja, da se vsikdar z zaupanjem zale&amo k svoji nebeški Kraljici?
Zato je imel Bosko navado, da je boluikpm vedno svetoval, da opravljajo devetdn^vnice. Kolikorkrat je bil v zadregi, molil je s svojimi otročiči k Mariji. S tem
orožjem si je upal Bosko vse premagati. Po teh svojih molitvah je večkrat najterša serca omečil in najterdo-vratnejše grešnike privedel ua pot spreobernjenja.
Tri leta se je cerkev zidala. Bila je posvečena 1. 1868. Svečanosti bile so velike, ljudstva mnogo; tru-moma so prihajali verniki, da počaste kraj, k;er je Marijina roka tako dobrohotna. Vse cerkveno posodje in mašna oblačila darovali so dobrotniki. Razoe podobe in olepšave na cerkvenih stenah — obešene tjekaj v zahvalo za uslišane prošnje — te olepšave pričajo, da še zdaj kliče Marija nam vsem: Ako je kdo slaboten kakor otrok, oaj pride k meui! (Preg. 9. 4 )
Nova valdoška cerkev je bila v resnici delo Marijino. Da ni ona bila tako usmiljena do vernikov, ki so se obračali do nje. ne bi se oglasilo toliko dobrotnikov, ki so s takim veseljem donašali darov za novi hram Bož|i.
Zato je rekel Bosko o posvečen.i: „Ta hram si je zidala Marija sama!''
(Dalje nasl.)
Nektere besede o narodni stvari.
Narodna stvar je sicer pravična; kliče namreč narode k zavednosti in omiki, k svobodi in pravici, in je zlasti značaj našega veka, naše dobe. Toda prenapetost narodne ideje ie pa grozno nevarna. Znano je. da ogenj in voda sta človeku velika dobrota, dokler služita, ali gorje ljudem, kader gospodarita io meje prestopita; blago in posestvo pokončata, tudi človeku samemu ne prizaneseta. Tudi narodnost, sicer opravičena sama na sebi, utegne prestopiti meje pravice in ljubezni in potem napravi veči škodo, kakor ogeuj in povodenj, postane prava šiba božja za narode. Ona utegne obuditi fanatizem in naj hujše strasti; podkuri sovraštvo med narodi in osebami, razdere vse druge sccijalue vezi, podkoplje mir in pravico, zbudi poboje, punte in vojske z vsimi svojimi groznimi nasledki.
Silo veliko hudega je že storila in žuga še storiti. Kdor ni slep, mora to videti, ako se ozre dan danes v našem cesarstvu na Češko in Ogerako. Koliko krivice se zgodi, koliko dobrega zatare, iu le zato. ker nočejo mere poznati in se pravih sredstev poslužiti. In ako bo strast še dalje kermilo vodila, ah bo mogla prenašati to na* a Avstrija?
Ako se pa ozremo v pretekla nesetletja. ali prenapeta narodna ideja ni ravno Avstriji vzročila dveh nesrečnih vojsk, ktere ste ji uzeli dve naj lepši deželi, stali toliko tisoč ljudi in toliko milijonov denarja, da ne govorimo o potokih prelitih solza in o morji neizrečenih rev iu nadlog. — Ako dalje pogledamo žalostni neznosljivi stan sv. Očeta in splon Rimske stolice. ki je skala in mati vesoljne Cerkve: ali ni pervi in poglavitni vzrok tega bogokletnega ropa ravno prisiljena narodna ideja, ktera je s tolikimi krivicami skovala tisto novo edino (?) Italijo. Ako poslednjič vprašamo po pervem vzroku in nositelji te nevarne narodnostue ideje in njenega obožavanja, je obče zuano, da je njen začetek v družbi od Cerkve večkrat ojstro obsojeni, v zakletem prostomavtar8tvu, in njegovi kolovodji, Napoleon, Kavour, Garibaldi e tutti quanti. so s tem načelstvom pod-kurili polovico nesrečne Evrope, ki že toliko let stoka pod to moro, ter se ne more vpokojiti, dokler se ne otrese napčnih principov, in se ne poprime večnih ker-ščanskih načel.
Katoliška Cerkev namreč ne pozna razločka med narodi; vse objema z enako ljubeznijo, vsem oznanuje
iste resnice in deli enake milosti. Ona je neposrednje božja vstanova v blagor in zveličanje vsim narodom in mora doslednje zavreči obožavanje narodnostne ideje, ktero bi tiralo narode spet na pagansko stališče, po kterem je deržava in narodnost najviši smoter. Vernemu kristijanu je osebni, nadsvetni Bog edini poslednii srnotor, vse drugo, tudi narodnost, mu je le sredstvo in pomoček za poslednji poklic.
V dokaz te obče znane resnice se smemo sklicevati tudi na naša dva blagovestuika Cirila in Metoda, na katera se navadno sklicujejo naši narodnjaki razne verste. Bila sta. kakor že imeni kažete. gerškega naroda, ko bi bila ona dva v modernem pomenu narodnost obo-žavala, bi pač ne bila nikoli zapustila svojega naroda; še menj pa se žertvovala za ujima sicer znani, vender ptuji slovanski narod. Poprijela sta se slovanskega jezika. po gerški abecedi skovala potrebne čerke, prestavljala sv. pismo i. d., ker jima je bil jezik po-trebeu pomoček za oznanovanje sv. vere in čerke tudi za drugo omiko, sicer jima je bila edino le vtra poglavitni smoter Tudi naši misijonarji po Ameriki se uče angleškega ali tudi indijanskega jezika, da morejo tamoš-njim narodom oznanovati sv. vero; ne poznajo pa obožavanja teh jezikov, ki so jim le potrebno sredstvo za viši cilj: vero in omiko. Tudi druzih zgledov, prešnjih in novejših časov, bi zamogli navesti in sicer svetih ter učenih mož, kteri vsi neposrednje ali posreduje terdijo te obče znane nespremenljive razmere med vero in narodnostjo; pa zašli bi predaleč in mogli bi pisati vso zgodoviuo. zlasti poslednjih štirdeset let, ako bi hotii na vse strani pojasniti solnčno iu senčno stran narodnostne ideje in njenega blagega in škodljivega vpljivs. Sploh tudi 'u velja: in medio veritas et virtm.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Tergovska h čil na Ljubljanica. Mladenka odgoja.) Ker se mnogo poroča o ljubljanskih učilnicah, bode morebiti marsikoga mikalo slišati tudi kaj o g. M&hrovi tergovski učilni. Le ta je v tem mestu od 1. 1834. Vstanovil jo je g. Jakoo Fr. Mahr, in prevzel jo po njegovi smerti 1845 njegov sin Ferdinand. Do današnje dobe je imela 8,396 učeLcev. Leči se v skupno in privatno tergovsko šolo. Imela je to leto 20 učiteljev za razne t\arine. Verouk sta učila: preč. g. profesor Fr. Lampe v laškem iu čast. g. Jož. Krker v nemškem jeziku. G. Stef. Polič je učil nemščino s serbskim in nemškim podukom, in pa slovenščiuo.
Skupna (gremijalna) tergovska šola ima verhu pri-pravljavnega tečaja še 3 letnike; toda za kerščanski nauk pride le ena sama ura na mesec, kar je očitno premalo za tako mladino, ki je že po svojem sranu rada nekako bolj posvetna.
V dveh tečajih privatne tergovske šole dobi vero-znanstvo po eno uro na teden, slovenščina kot radovoljna tvarina samo v pervem oddelku po 2 uri na teden. Druzih tvarin je skor brez števila (odveč menda celo poduk v plesu, kar tako zna vsako kr—šče). Učencev v vsih oddelkih je bilo to leto 213; med letom jih je odstopilo 14, 1 je bil izločen, ter jih je ostalo 86 ob koncu leta. V skupni šoli jih je bilo v 3 razredih 101, v privatni pa v 2 razredih 112. Po veri je bilo 178 katoličanov, 24 gerkov, S judov, 3 protestantje. Po domovini 104 Kranjci, 15 Štajercev, 19 Primorcev in Istercev, 11 Hervatov in Slavoncev, 8 Korošcav, 7 Dal-matincev, 5 Ogrov, 4 Spodnje-avstrijanci, 3 Tirolci, 2
Čeha, 15 Serbov. 14 Italijanov. 2 iz Grecije, po 1 Mo-ravec. Bošnjak. Hercegovec in Turk.
Kar tiče katoliške mladenče, rnora se gosp. Ferd. Mahru priznati iu dati čaat, da skerbi za lepi red, ter mladenči prejemajo 88. zakramente, imajo poduk v sv. veri. in da hodijo redno k Bnžii s'užbi in »e čedno obnašajo; samo to )e zeio škoda da nimajo tudi pridige ali ekahorte. kakoršna bi jim bila silo potrebna. Vter-diti bi se morali prav posebno v kerščauskih dolžnostih; zakaj ti mladenči večidel pridejo v okoliščine, da imajo opraviti z mnogim denarom. blagom in zadevami, ki 8egajo globoko v družine, in nič ni bolj nevarno, kakor da se pogrezne eden ali drugi v kako nezvestobo, zaleze v aieparstvo, v prilastovanje tujega posestva: in nasledki — kako grozni so zanj, za družino, pa za tiste, ki mu svoje zadeve zaupajo! Ako se ti mladenči zdaj ne vter-dijo v veri, v čednosti, zvestobi. — bodo pozneje po večem vse versko življenje opustili — in nesreča bo naj veča zanje same in za njih družine. Nekoliko več kerščanskega nauka in verskih vaj, nekoliko bolj po-gooto prejemanje 88. zakramentov bi bilo zelo zelo potrebno in koristno za to mladino.
Navaditi se mora današnja mladina, bolj praznike posvečevati; pa ravno v tem je na več strani veliko pomanjkljivega, ko gre vse le bolj na časnost. Ravno pri rokodelski mladini so v tem veline skaze. ker nekteri mladenči so menda ob nedeljah skoro od jutra pa do 12ih v šoli, in tako tudi popoldne! Kako bojo taki zadostili svojim verskim dolžnostim? Ako niso sami tako vestni ali njih gospodarji, so najberž še celo brez sv. maše. Tako je tudi pri marsikterih mojstrih, pekih itd., ko morajo dečki to in uno delati in komaj dobe čas za eno suho sv. mašo. ali pa še ne! Taka mladina, ki se ne navadi Bogu dajati, kar je Božjega, tudi svojemu gospodarju, mojstru itd. ne bo dajala, kar je njihovega. Io v kakošne nevarnosti taki zlasti dan danes lahko zajdejo, ko je po vsib kraiih in kotih toliko vedril, veselic, očesne in u-esne paše toliko go-stilen in sladkarij — vse pa za denar: Kje bo mladi in odraščeni dobil denar, da postreže svojim strastim, ako se ne zna krotiti? Sam ga nima. tedaj, ako ni vterjen v veri in čeduosti, iskal ga bo v deuarnici, v predalih »vojega gospoda, gospodarja, mojstra! Ali ni groza, kolikor se sliši že o golobradih iu ne manj o bradatih izmikavcih, tatovih, sleparjih, celo roparjih.
Tedaj vsi, ki imate oblast, ki imate besedo, ki imate mladini zapovedovati: skerbite, da bo mladina v veri in čednosti dobro podučena. da praznike posvečuje itd.; potem bote imeli zveste služabnike, delavce, pomočnike v svojem poslu!
Iz Ljubljane. (Cerkvene slovesnosti.) Kakor se po ljubljanskih cerkvah patronski godovi obhajajo z veliko slovesnostjo, tako je bilo poslednio nedeljo še posebno lepo v tem oziru v mestni fari pri sv. Jakobu. Po cerkvi so bile razstavljene imenitne tujezemske cvetice in drevesa in vsa cerkev je bila, kar se le da, naj ličniše ozališana. Pa še bolj so cerkvena opravila tega dne zviševala alovesnosti. Pontitikalno mašo so imeli ob 'Jih milgsp. prošt dr. Anton Jarc, glavno alovesnostno pridigo pa prečast. P. J. rtare S. J. Cerkev je bila napolnovana čez dan, in še pozno v večer so ljudje hodili v zalo cerkev priporočevat se velikemu pomočniku, sv. Jakobu aposteljnu, kakor tudi lurški Mariji D. v novi kapelici. Zares hvale vredni so preč. g. župnik in faraui. kteri v edinosti ž njim tako častitljivo povzdigujejo slavo Božjo io češčenje svojega farnega pomočnika.
Pri s v. Flori )anu so sv. Ignacija dan, 31. julija, imeli prav lepe slovesnosti. O '210ih je gosp. stol;ni kaplan M. Kolar pridigar v vvodu razlagal, kako je na-
stala priljubljena cerkev sv. Florijaua in pojasnoval dvcjno svetišče v njej, ker dvakrat, na leto verniki posebej opravljajo ondi svoje pobožnosti: v praznik žalostne Matere B. in na dan sv. Florijana, ko pride celo procesija iz stoljne cerkve.
Ta dan velja pa av. Ignaciju, vatanovniku misijonarjev Jezusove družbe. Kakor je svoje dni Bog obudoval posebne može zoper posebne krive nauke, tako je obudil preslavnega sv. Ignacija zoper Lutrove zmote in njegovo krivo vero. Razširjal je sam in po svojih tovarših in naatopnikih pravo omiko s tim, 1. da ao učili Boga prav spoznati in častiti, 2. pobožno in pravično živeti. Mikavno je g. govornik dalje pojasnoval delo in djanje oo. jezuitov oduekdaj in zdaj na Kranjskem.
Potem je prečast. g. župnik J. Rozman imel slovesno sv. mašo med azistencijo; popoldne o '/«6 pa je pridigal č. g. škofijski kaplan Jož. Šiška, in z litanijami ter z blagoslovom so se zveršile slovesnosti. Posebna hvala gre preč. oo. jezuitom, ki z vso gorečnostjo naše duhovstvo podpirajo v pridiganji in sicer v duhovnem pastirstvu.
Spomin na ranjcega župnika Jožefa Jeriča. (Konec.? Na) pristavimo še nektere verstice o življenji ranjcega. Jerič je bil zvčst, stanoviten in priserčen prijatelj, da malo tacih, in skoro čez mero gostoljuben. S soseai, ko je bil še na Dobovcu, so se pogosto obiskovali in bili močno zaupljivi med seboj. Ljubil je Jerič svoje nekdanje aosede in prijatelje tako, da si je skoro v dolžnost štel jih še iz Ljubljane obiskovati, kadar je mogel dobiti časa in priliko k temu. Pa tudi prijatelji, iz domače io druzih škofij, so ga v Ljubljani muogo obiskovali. Io če je bil še tako obložen z delom, za prijatelja je vselej čas našel, da ga je sprejel in prijazno pogostoval, če so tudi stavci „SlovenčeviM večkrat godernjali, ko jim je rokopisa primanjkovalo. Nikoli ni kazal nejevolje, kadar je prišel prijatelj, če je bil v še tako hudih stiskah zarad časa.
Da je skerbno gospodaril in brez potrebe nič ni troail, to je reaaica, kajti imel je na mnoge strani obilne stroške; da pa ni bil na denar navezan, tega sem se že prepričal, ko je bil še na Dobovcu. Dajal je zraven skerbi za domače tudi obilnih milošenj za dobre namene, in rekel mi je večkrat, da denar za intencije je denar ubožnih.
Bil je Jerič v resnici pobožen in ves Bogu vdan, kar je pa v svoji ponižnosti skoro skrival. Brez opravila ni bil nikoli, tudi grede ali na vozu ne. Veči del je o tacih prilikah brevir opravljal, ki ga je veliko znal ua pamet, velikrat pa rožni venec molil, — razuu kadar je govoril s svojim tovaršem.
Spal je prav malo, zlasti tista leta, ko je vredoval rSlovenca*; rekel je večkrat: „Za spanje nihče nič ne da." Prav malokrat je pred polnočjo šel k počitku, večkrat pa tudi še dosti pozueie.
Kako dober je bil svojim staršem, ki jih je še kot duhoven pastir imel pri sebi, pa do bratov, sester in druzih svojcev, to sami na) bolje vedo. Mati in nečak, bivši dijak, počivata ua ljubljanskem pokopališču, kakor tudi oo sam. Do zadnjega je imel pri sebi dve sestri, nečakinjo in dva nečaka, pridna dijaka, kar ga je mnogo stalo.
Ko je vstanovljal priljubljene znane naprave, je storil brez števila potov, — smem reči — na tisuče pisem pisal, ter pisaril večkrat po cele dni in dolgo v noč. Pravil mi je vča8i, da je po 30 in več pisem na dan odpravil; kajti kakor je bil sicer počaaen videti, pa je vender silo veliko storil, kadar ae je lotil.
Kadar je kaj snoval ali sicer govoril, ui bil zagrizen v svoje misli; rad se je dal pregovoriti tudi v važnih rečeh, in zadovoljno je sprejel druzih svete ali na-
sprotne dokaze. Če je od kacega prijatelja slišal tudi kako manj prijazno besedo, ni kazal nejevolje in ne nasprotoval.
Po zunanjem bil bi ga kdo soi)il za mračnega in dolgočasnega gospoda; kdor je pa z njim občeval, se je kmalo prepričal, da resnica je ravno nasprotno. Ko je bil ravno umeri v Št. Vidu Koroškem, je pravil eden sosednjih gg. župnikov, da je videl enekrati prav mračnega gospoda ondod hoditi; prečast. gospod prijor pa mu je pojasnil, da je bilo ravno nasprotno in da sta ona (prijor in Jerič) o večerih po opravilih navadno po vertu hodila in da je P. prijor prav zanimive ia vedrilne pogovore imel z njim. In to je res: kdor koli je Jeriča spoznal, se je prepričal, da pod bolj vsednjo in pri-prosto zunanjostjo je drag in preblag biser skrival. — Bog mu daj večni mir!
P. n. vodstvu družbe ss. Cirila in Metoda.*) Na »Rahli migl]ej za Cir. družbo" v Danici št. 28. poslalo je vodstvo vredniku »Zg. Dan." obširen popravek, oziroma pojasnilo, v katerem pa v »Migljeji" rečeno nikakor ni overžeuo, ter »neznani pisatelj" zagovarja napadene 3 stavke v vsem obsegu (vsebini); zato verne p. n. vodstvu tri navedene točke v svoje opravičenje, in sicer:
1.	Vodstvo dokazuje iz družbinih pravil (§. 2.) in raznih izjav, »da ima družoa versko podlago." Prosimo: Zakaj to dokazujete, česar nihče ni tajil? zakaj vtiku jete v spis. česar ni v njem? rečeno je le. da se ni pri shodih vera povdarjala, za kar so gostilne, kjer se shodi navadno imajo, pač malo pripravne. Djanje in ravnanje se sodi.**)
Vodstvo se dalje sklicuje, »da se ie cerkvenim vladikom poklonilo in priporočilo." Vse prav; tudi o tem nismo pisali. Sicer pa so milostljivi škofje goriške cerkvene okrajine uam svoja načela o cerkvi, narodnosti i. d. temeljito in jasno naznauili v svojem sifivečem listu 26. nov. 1887. Ta list smo vsi duhovni podpisali ter nam je in mora biti merodajin; zastran Cirilove družbe nam naše škofijstvo ni nič naznanilo. Sicer je pa obče znano, da so vsi. škofje slovenskih okrajin v narodnih rečeh silo previdni in zmerni. Narodna ideja je res lepa, pa tudi ni brez nevarnosti. Zato smemo pristaviti, da je dotičnim vladikom bolj pri sercu cerkvena bratovščina ss. Cirila in Metoda, katera moli za zedinjenje razkolnikov v veri, kakor pa družba, ki nima cerkvenega stališča v tem pomenu, kakor Slomšekova; vender s tim ne bodi rečeno, da smo tej družbi nasprotni. »Pervi napad dopisnikov tedaj ni neosnovan in krivi-čeu"; kajti drugo je, kar terdi dopisnik, drugo, kar vodstvo podtika
2.	Zastran nasprotnikov verske šole prosi vodstvo: »z imeni na dan!" Čudno, ali gre za imena in ne za stvar? Sicer je pa obče znano, da so marsikteri kolovodji »Narodove" stranke, ki so bili ali so še (?) deloma tudi družbini »kolovodji," odbijali prošnjo za Liechtensteinov načert, — ali ue moraa zato, ker jim
*) Ko uam je bil izročen spis —a—, ki je v 28. 1. našega lista, jc naredil na nas ta vtis, da pisatelj hoče opomniti k previdnosti zoper kake napake, ki so se tu pa tam namerile pri vedrilili ali sploh pri shodih družbenikov sv. Cirila; ne pa da bi napadal družho, njene pravila, ali djanja njenih vodstev. Kako nevarne so take napake za naš narod, to vsak vč, in v tem pomenu odgovarja tukaj tudi pisatelj —a—, kteremu moramo hvaležni hiti, ako smo res prijatelji svojega naroda; ako namreč napake zagrinjamo, bo ljudstvu slabo vstreženo, še manj pomagano. Vr.
**) Že so nam znane tri podružnice, katere so se v svoji seji javno izrekle zoper versko šolo.
je narodnost bolj pri sercu, kakor vera? Torej ne »zgine s cela ta pod št. 2. izraženi napad", kakor se o tem izraža vodstvo?
3. Kar zadeva nepristojnosti pri shodih in praznovanji, vodstvo stvar spet napčno zasukava, kakor bi bij pisatelj vodstvu očital, da je za Uko početje vedelo ali je celo odobravalo? Kje to vender stoji, kje se to bere? Istina pa je, da so se godile nepnličuosti in so bile v spodtiko, in le to je rečeno. Pisatelj je že v lani iu letos trikrat slišal o tej nedostojnosti, iu zato je to dobrega namena javno, pa prav zmerno omenil. Da vodstvo hoče, naj to njemu naznanjamo, je pač preveč, saj nismo denunciianti, iu kar se lavno greši, ume se javno zaverniti. K koncu je vodstvo zopet po svojem napčno zavilo: »ta napad vprav lesamo na nas nikakor m opravičen." Čisto opravičen in potreben je bil, kar pa ne velja načelniku samemu, temuč sploh predstojnikom, tudi pri podružnicah. Saj je rečeno, videant consules! tedaj v muožnem številu.
Skorej smešno se nam pa zdi. da p. n. vodstvo svoje društvo stavi v eno versto z Dunaiskim »katol. Schulvereiu-om. Da je to napčno, kaže že namen in začetik Cirilove družbe. Vstanovila se je v hvalevredni namen braniti, podpirati, oživljati i. d. narodno zavednost nasproti nemškemu Schulvereiuu. kteri ie z vso silo širil nemško narodnost tudi po ptujih krajih, in zoper laško »Pro patria", ki je z laščiuo pritiskala tudi slovanske okrajine. Obe ti družbi zastopale iz-ključljivo le narodno stališče; vera jima je malo mar. Dosleduje je, da ie tudi njima nasprot osnovana Cirilova družba pred vsim hotla le narodnost podpirati in braniti. »Kathol. Schulverein" pa edino ua to dela da spodrine brezverako šolo in vpelje katoliške; o ua-rodnosti ni govorjenja. Sicer pa odbijamo krivično očitanje, kakor bi bili s svojiai opravičenim, zmernim iu mirnim spisom hotli škodovati družbi, ali sicer dobri stvari; nasproti, hotli smo škodo odverniti ali /.aprečiti. Ali mar škoduje lepemu drevesu ou, ki mu kak škodljiv izrastek odreže, ali zmed c etečega sadu kak plevel izruje? Le družba sama uaj bo skerbua, ua ne škoduje niti sebi uiti narodu. K koncu vljudno svetujemo p. u. vodstvu, oaj si dvakrat pomisli, preduo napade resnične in zmerne dopise. —	—a—.
Iz Dovjega. (Sv. birma in škofovo obiskovanje). — Dan pred sv. Jakobom bil je za našo faro vesel in prazničen dan. Obiskali so nas namreč naš premilostni gospod škof Jakob in so tu podelili 12^ otrokom za-krameut sv. birme. Sprejeli smo jih na vso moč častitljivo iu slovesno. Pov&od ob potih iu cestah, kjer so se peljali, so stali mnogi mlaji, okinčani z zastavami, pogostni strel ««e je mogočno razlegal med našimi gorami in o škofovem prihodu na predvečer je gorelo več kresov in svetil se je bengalični ogenj. Slavolok pred farovžeiu je nosil napi* z letno številko v sledečih besedah:
TIsVČkrat pozDraVLJen preVzVIšenl Pastir oD VDanlh TI oVČIC. — Slavolok pri cerkvi pa na eui strani:
Živi se Te vesele! na drugi proti pokopališču pa: In mertvi Te žele!
Po navadnem sprejemu in pozdravljenju v cerkvi je bila najpred šaofova maša in potem očitno izpraševanje šolarjev, ki so še dovolj dobro, če tudi nekoliko boječe odgovarjali. Molitve in druge navadne oblike iz serščau-skega nauka so pa glasno, točno in s prenehljeji izgovarjali, kar je na vse pričujoče, posebno pa na premil. škofa, prav vgoden vtis napravilo.
K sv. birmi so bili le bolj majhni otroci postavljeni, ker je bila še le pred tremi leti sv. birma v ua>i
dolini. Vender je bila med birmanci tudi 201etna bir-manka, dekle od znane gledališke Pichlerjeve družbe, ki je že tu in tam na Kranjskem predstavljala Kristusovo terpljenje. Ker je od mladega z družbo po svetu h' dila. je še le pri nas priliko dobila prejeti zakrameut svetega poterjenja. — Milostljivi knezošl of so o svojem odhodu memogrede obiskali tudi prijazno podružnico sv. Klemena v Mojstrani, kakoršna čast te cerkvice že ni zadela več od ujenega posvečenja pred 200 letmi. — Od nas so se milostni peljali proti Koroški Beli, kjer je bila drugi dan sv. birma, in kjer so tudi obhajali svoj 50ti god.
Iz Amerike. (Dopis.) Owatonna, Minn., 12. julija 188^. i rttasUii go»pod! Šolsko leto se je končalo, in prišel sem na počitnice k čast. g. Solncu v Ovvatonno. Namen moj danes je, Vam v kratkih potezah poročati, kako slovesno smo praznovali dan sv. Cirila iu Metoda v 11 milj oddal;eni češki podružnici sv. Trojice, v So-mersetu. K tej slovesnosti pridružila se je še druga. Z mnogim trudom pripravil je namreč imenovani gosp. misijonar 47 čeških otrok za pervo sv. obhajilo. Ni čuda toraj, da je bilo vse na nogah. Zvonovi so peli in topiča sta pokala, ko »e je slavnostoa procesija ob bajaocev pomikala proti cerkvi (v bližnjem gozdiču so se bili zbrali), na čelu njim „češko podporno društvo sv. Jožefa*4, v uniformi in z zastavo, ktero je po sredi cerkve napravilo špalir. ter slovesnost zelo povečalo.
Oh lOih bila je slovesna sveta maša, ktero je pel Slovenec č. g. misijonar Tori in služila sta mu Slovenca čč. gg. Solnce in Pavlin, kot dijakon in subdijakoo. Cerkev bila je natlačena vernega ljudstva, domače pevke so prav lepo pele latiusko mašo pod vodstvom šolskih sester iz ()watoone, sploh, slovesnost tega dueva ostala bo v spominu starim in mladim.
Mašuikovo obhajilo je končano. Še enkrat se oberne č g. Solnce do otrok in jim pojasnuje imenitnost dneva, ko pervič pristopijo k mizi Gospodovi; razlaga jim imenitnost iu vzvišenost presvetega zakramenta in jih slednjič povabi, uaj s serčnim zaupanjem in gorečo ljubeznijo pristopijo k mizi Gospooovi, kteri je nekdaj otroke tako ljubil in jih tudi daues kliče k sebi, da se jim sam sebe da v hrano.
Vse je bilo ginjeno in tiho po cerkvi. Z veliko pobožnostjo pristopili so na to otroci k mizi Gospodovi, da prejmo pervič kruh življenja, in žar radosti odseval jim je iz obraza. — Srečni otroci!
Po sveti maši razdelil je č. g. Solnce otrokom še krasne podobice v spomin pervega svetega obhajila, ktere so jim napravile neizmerno veselje. Nato so se še Bogu zahvalili za veliko milost, ktero jim je danes skazal, iu lazšli so se veseli in srečni. Pomniti je, da so nekteri redno prihaiali k kerščanskemu nauku, ki so bili po t>, 7. 8 amerikanskih milj od cerkve oddaljeni.) Dau sv. Cirila iu Metoda je bil praznik po celi fari.
Mi pa smo zasedli pripravljene vozove in po dve-urni dolgočasni vožnji čez prerije (poljane) dospeli smo v Ovvatoono.
Tako so slovenski misijonarji obhajali praznik slovanskih apostolov med slovanskimi verniki v pokrajini Somersetski. deržave Minnesote v Ameriki, 5. julij- t. 1.
j.*)
*) Serčna hvala in pozdrav — tudi drugim prijateljem!
Vr.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva. Vesoljni namen za mesec vel. serpan (avgust), a) Glavni uamen: Eksercicij e. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
Eksercicije so navadno ime za vpeljane duhovne vaje sv. Ignacija Loioljana, vstanovnika Jezusove družbe.
„Duhovue vaje imenujemo, pravi sv. Ignacij s po-četka svoje knjige o eksetcicijah, bodi si ktero koli versto izpraševanja vesti, premišljevanja, prevdarjanja, ustmene ali notranje molitve in druga duhovna djanja. Ako se sprehajamo, bodimo ali tečemo, tedaj se telesno vadimo; duševno pa se urimo z vsem onim, kar dela dušo zmožno, da more naj pervo vse slabe navade odstraniti. a potem iskati in najti voljo božjo ter s tem svoje življenje v zveličanje svoje duše vravnati." Toda to vse je v cerkvi že od uekdaj v navadi; premišljevanja, molitve in izpraševanja vesti ni iznašel še le Ignacij. Toda:
Kaj so eksercicije? Kakor sedaj besedo razumevamo, zaznamuje duhovne vaje sv. Ignacija. Te so prav taiste vaje našega duha, skazovanje duševnih moči v premišljevanji, molitvi, spoznavanji samega sebe i. t. d., ktere je sv. Ignacij po določenem načertu vredil in z določenimi predpisi omejil. Spopolail jih je tedaj v umetnost v pravem pomenu besede, da toliko gotoveje dosežejo svoj namen in cilj. Kaj je cilj eksercicij?
»Da naj se človek zatajuje," odgovarja sv. Ignacij, „ter svoje življenje vravnava, ne zmene se za slabo nagnjenje, ki bi najberže nanj hotelo vpljivati." Naj preje toraj naj eksercicije dušo pripravijo in v pravi stan spravijo, odstraneč vse ovire: raztresenje, nebrižnost in lenobo, zmoto io predsodek, vse slabe navade in strasti, hudobnost in greh. Odstranite spred mojih oči hudobnost svojih misli. (Is. 1. 16.) Kadar je storjeno to, tedaj na) se sredstva poiščejo in podajo, s kte-rimi iščimo božjo voljo ter najdimo — spremenite se sami v prenovljenji svojega mišljenja, da izveste, kaj ie dobra, dopadljiva, popolna volja Božja (Rim. 12. 2), da svoje življenje vravuamo — derži se reda in ne zaverzi ga, ohrani ga, ker tvoje življenje je red (Preg. 4. 13.), ter delujmo za zveličanje svoje duše — na potu pravice je zveličanje; vsaka zmotena pot pelje v smert. (Preg. 12.18.) Ta sredstva pa so: spoznavajmo Boga in pa samega sebe, svojo navezanost ua Vsegamogočnega. svojo pregrešnost pred Njegovim obličjem; odprimo duha iu serce nadnaravni milosti, da z njeuo pomočjo uk, postavo in zgled Gospodov premišljujemo ter to voljno in radi skušamo popolno spoinovati, vsaj je to v pravem pomenu besede vsa naloga našega življeuja. Kristus v svoji popolnosti je vsem, ki mu slede, postal začetnik večnega zveličani a. (Hebr. 5. 9.)
Kako pa naj se eksercicije opravljajo, da dosežejo svoj cilj V
S ponižnostjo. Spoznati in pripoznati moramo, da je Bog neomenjeni gospodar nad človekom in vsem njegc /im, človek nasproti njegova stvar; ubogati toraj in pokoren mora biti, dolžan je iskati voljo božjo s terdoim sklepom, pa najdeno tudi spolnovati. V tem obstaja človekovo zveličanje.
„Dalje je za onega, ki se vdeležuje eksercicij, jako koristno, pravi sv. Ignacij, da jih prične z veliko in plemenito dušo do svojega Gospoda in Stvaritelja, podavši mu vso svojo voljo io vso svojo prostost v dar,
da Bog naj višji naa njim in vsem, kar ima, po svoji oaj svetejši volji gospoduje. Ima li toraj kaka duša kako pregrešuo nagnjenje k čemu, tedaj gre najprej, da more naš Stvarnik in Gospodar toliso gotoveje v svoji stvari delovati, da 8e povzdigne ter se z vso silo prizadeva priti v nasprotno stanje. Prav goreče naj moli in druge duhovne vaje opravlja, proseča Boga našega Gospoda za nasprotno stanje, ter zagotavljajo mu, da ne mara niti tega niti onega želeti, temuč le pod pogojem, če Bog naj svetejši nje~>e želje vrejuje in njeno nagnjenje premenuje, da vse ujene želje in misli vodi edino le služba, čast in siava naj s?etejšega Boga." Z močnoserčnostjo se morajo eksercicije opravljati; deržati se je treba določenega reda, vporabljevati moramo kolikor moč vestno dušne moči pri posameznih vajah, ter prav posebno ljubimo samoto. Ta pa obstaja posebno v trojnem molčanji, v molčanji našega jezika, v krotenji zunanjih čutov, ter v zbranosti serca, ki zametuje vso razmišljenost.
r Navadno, pravi sv. Ignacij, se pridobi od duhovnih vaj toliko več koristi, kolikor bolj se kdo oidalja od prijateljev in znancev in vsake zemske skerbi. Iz te samote zadobimo med mnogimi drugimi tri glavne koristi: kdor se od mnogih svojih znancev in prijateljev iu od mnogih svojih ue povsem dobrih opravil odtegne, da Bogu svojemu Gospodu služi ter ga hvali, si pridobi s tem pervič ne malo zasluženja pred naj Višjim. V taki samoti, v kteri človekovo mišljenje ni več mnogotero razdeljeno, ampak v kteri je vsa njegova skerb le na eno obernjena, La službo njegovega Stvarnika ter na prospeh njegove duše, v taki samoti more človek z veliko večjo prostostjo se posluževati svojih naravnih moči, da si išče ua vso moč tega. po čemur tako zelo hrepeni; to je druga korist. Tretja basen je ta, da postaja naša duša, kolikor bolj je osamljena in zapuščena, toliko sposobnejša, da se bliža ter pride k svojemu Stvarniku iu Gospodu; iu kolikor popoluejša pride k Njemu, toliko zmožnejša je, da prejema darov in milosti od božje neskončne dobrotljivusti. In slednjič, če se s toliko saerbjo in vestnostjo opravljajo.
Kaj je sad eksercicij?
O tem čuje se le eu glas. Brezštevilni grešniki jim zahvalujejo svoje rešenje. Po mnogih škofijah in po celih deželah so zopet vzbudile katoliško mišljenje, kat. gorečnost, svečeništvo spopolnile, mnoge samostane mlač-nosti in propada obvarovale ter njih prostore zopet z novinci napolnile. Iz eksercicij so zajemali mučenci obojega spola, posebno na Japonskem, serčnost pravih junakov, da so terpeli uaj grozovitejše muke, tudi samo smert. Neprecenljive vrednosti so eksercicije redovnikom, duhovnikom io vsem dušnim pastirjem. Glavni vzrok njih velikega vspeha je v tem, ker so djanska molitev, molitev združena z velikim lastnim trudom; ker so molitev, ki se ozira na delo, ktero naj življenje po ker-ščansko vravna; ker nam zveličanske resnice posamezno, v pravem redu predočujejo. pojasnujejo, ter za premišljevanje pripravne delajo; ker slednjič milost božja naproti pride po resnici in razsvitljenji hrepenečemu duhu; kajti tisti, Ki zašle išče ter za bežečimi teče, ravno tisti sprejema s toliko večjo ljubeznijo one, ki se mu radi in s hrepenenjem bližajo. Ni čuda tedaj, da se je knjižica o eksercicijah z neslišanimi izreki hvale in odobravanja obsipavala. Imenovali so jo do cela zlato, prečudno, božjo knjigo; popolno mojstersko delo; knjigo, ki nadomestuje vsako knjižnico; celemu svetu odpert, učen zavod kerščanske popolnosti; šolo popolnega premišljevanja; za s v. pismom naj večjo knjigo. Kaj tacega in enacega se sliši iz ust sv. Karol a Borom., Filipa Nerija, Tomaža Vilanovljana, s s. Terezije in MagdalenePaciške, in pred vsem sodnika sodnikov
naj višjega sodišča pri sv. Stolu, kteremu se je daia kujiga v presojo. Učenik Janez iz Avileje rekel, da so eksercicije naj zdatuejše sredstvo božji milosti za boljšanje nravnosti: kot mislec tako zelo slavljeni dominikanec Ljudovik iz Granade je imel navado reči, da ceni teologijo eksercicij višje kot ono vseh doktorjev sveta; in že sveti škof in cerkveni učenik Fran čiše k Salezijan je terdil o ti knjižici, da je več d"š rešila ko„ ima čerk. Tako velik je bil sad eksercicij pri njih početKu, da so jih mnogi, kakor so govorili protestantje 16. veka, imeli za delo kake čudežne in čarov ne moči.
Molimo toraj k Gospodu, da to čudežno in čarovno moč teh svetih vaj obnovi po vsi širini in Golžini, visočiui in globočini namer svojega usmiljenega Serca; prosimo ga, da vsem, ki se ta in prihodnje mesce v letu njih vdeleže, pošlje v polni meri svoj blagoslov. O da bi. bili dnevi milosti duhovnom, dnevi setve in žetve; o da bi bili ob enem ti dnevi v zveličanje njim izročenih duš: o naj bodo dnevi zveličauja kristjanom vsacega stanu, spola, vsake starosti, posebno pospeše-vateljem Serca Jezusovega bratovščine in molitvenega apostoljstva in drugih pobožnih del. iu onim. kterih vpljiv je za mnoge velike važnosti. Molimo k Gospodu, da v svoji milosti pokliče mnoge, prav mnoge k eKser-cicijam, ter da pošlje verlih voditeljev eksercicij.
Šola molitve naj bodo eksercicije vsem, posebuo udom molitvenega apostoljstva; šola spoznanja in ljubezni Jezusa Kristusa za častilce njegovega Serca; naj bodo zdravilo proti zlom sedanjega časa. ki popolno v zemeljsko vtopljen pozablja ua večuo*t. ter v svoji kratkovidnosti zgublja spred oči svoj cilj in konec; časa, pravim, ki v raztresenosti mesenega bitja več ne pozna resnega mišljenja in hrepeueuja. in se jih na tisoče in tisoče bolj iu bolj bliža onim trumam, ki ne vedo za razločes med desno in levo. Opustošena, opustošena je vsa dežela, ker ni ga, ki bi se brigal za njo. (Jer. 11. 11.)
b) Posebni nameni:
10.	S. Lovrenc Da bi se združili bogatini iu delali občekoristna dela kerščanskega usmiljenja. Več zaslep-ljencev. Več zdravnikov. '
11.	S. Filomena. Odverojenje in odstranjenje sovraštva. Dobri posli. Več lahkomišljenih.
\2r S. Klara. Da bi visoko in nizko vspešno razumelo evangeljsKe svete. Več zmešanih. Nekaj samostanskih predstojnikov.
13.	S. Janez Berhtnans. Vestno spoluovanje cerkvenih napovedi. Več dijakov. Važne preskušuje. Društvo za mašne strežnise in mežnarje pod varstvom sv. Janeza Berhmans-a. • >■
14.	S. Eozebij. Odločnost v spoznavanji lastnega verskega prepričanja. Več mlačnih. Več tergovcev.
15.	Vnebovzetje M.'D. Cesar avstrijanski. Mari-janske kongregacije, posebno po srednjih in visokih šolah. Prav veliko hudo bolnih.
16.	S. Hijacint. Z molitveuim apostoljstvom posebno združene rodovniške družbe. Več samostanskih vstanov-ljenj. Nekaj zadev zarad poklica.
17.	S. Atanazij. Odstranjenje grešne sterpnosti proti razširjalcem zmote. Več rodovniških hiš. Več novo-spreobernjencev.
18.	S. Agapit. Da bi se po naših deželah zaterle prostozidarske zveze, kterih namen je, uničiti vladar-stva in duhovstvo. Nek dušen pastir in njegove mnoge zadeve.
H. Bratovske u4m N. lj. Ctospi presv. Jezusov. Serom.
V Molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. O. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, st. Nikolaja, ss Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsik naših patronov Bog dobrotno od verni od naše dežele poboje, umore in aamomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Sreča pri domači živinici. — Zelo nevaren zmešan človek za naglo pomoč. — Na duhu bolan za zdravje in spreobernjenie. — Za doželjeno poravnanje dveh težavnih zadev, če je Božja volja; po uslišanji se bode darovala ena sv. maša na čast Naši ljubi Gospej presv. Serca. — Oseba za ljubo zdravjei — Skerbna in boga-boječa mati §e priporoča Naši lj. Gospej, da bi zamogla plačati tukaj na tem svetu ona in njena družina dušne in telesne dolgove. — Neki ud priporoča v pobožno molitev svojo že več let bolno ženo. — Pobožen 8in prosi za en zdibljej k Mariji za-se in za svojega očeta in mater, ki sta umerla. — V veliki dušni nevarnosti prosi za pomoč že večletni ud in podpornik te bratovščine.
Iz tedenske torbice.
Naj pride za ta predalček tudi z dežele kaj. Mnogo se je že pisalo po raznih čaaoikih o šnopsarjih, o škodljivosti te pijače, ter o mnogih žalostoih in prežalostnih nasledkih, ki jih šnops rodi. Poznamo pa še drugo pego, ki ne manj od žganjepitja sramoti mnoge iz moštva našega naroda; pa ne le sramoti, temveč spodjeda tudi zdravje, telesne moči, in spodkopava spoštovanje pri rmikanih in snagoljubnih ljudeh.
Katera bi bila ta pega, ta gčrda maroga? Ime ji je: preostudni, rujavi „čfk.* Čikali. z drugimi besedami, tabak žvečili, so njega dni, ko je bil pisalec teh verstic še otrok, le cigani in napol*cigani, katere poslednje smo po naših krajih imenovali „pla-šarje.- Naše dni, kot avet napreduje na vso strani, tudi v plasarstvu, prihaja vedno bolj in bolj v šego tudi ciganski »čik.* Cika ne le zloglasni pohajaški „baraba", — to počenja pogosto tudi dninar, poljedelec, rokodelec, obertnik pri svojem opravilu; — da, celo odraščeni mladini se je priljubila tu in tam ta nesnaga 1 Čika se obilno o delavnikih; čika se tndi o dnevih Gospodovih. Glej ga — tam-le človeka, krepkega, celo še čedno napravljenega. Kam gre? V cerkev k službi Bo$i. Reveža so o e mara po noči zobje boleli, kajti videti js, da ima zateklo, debelo lice... Kaj šs! on le čika. Pred cerkvijo stoji: on čika; — k sv. maši zazvoni: oo še vedno čika. Napoti §e proti cerkvenemu vhodu. No; na pragu svetišča bo vendar odvergel prežvečenega rujavca? Kaj še! a čikom med zobmi gre tudi še v Božji hram! Toliko je. da tam ne posnema napihnjenega farizeja; on ne gre blizu oltarja, s »čolnarjem* ostane pod korom, ali čepi na stopnicah, ker ss nekolito boji ljudi, ne pa Bogi. ter čika to nesnago naprej tudi celo še med samim sv. opravilom io med pridigo! Ako namreč stopiš po skončani Božji službi v spraznjeno cerkev, vidiš Um cele luže čikove nesnage, popljuvane po tlaku, smrad pa je taki, da ni izreči. Naj pa ne reče kdo: E, to ni mogoče; — to pripovedovanje je pretirano. Da bi bilo pač res tako! A žali, da ni pretirano; resnično je. Klobase jesti v cerkvi bi se ti čikar morda še sramoval; čikati pa se ne sramuješ, ker ,pujsa je proti tebi še »vaša gnada!" Kjer se kaj tacega počenja, naj bi se
od merodajnih strani postopalo z vso resnobo zoper toliko nesnago in skrunjeuje hiše Božje. Za čikarje je še hlev prelep prostor, koliko manj še le cerkev!
L.
Pristave k. Pravili smo že o mohamedanih, tnrkih, kako močno oni spoštujejo svoje tempeljne, mo-šeje. Da tlaka ne pomažejo in spoštovanje skazujejo, še celo obutev zunaj puščajo in nobeden si ne upa ua tla pljuniti. Tudi naše katoliške cerkve so po Lašketn, na Jutrovem in drugod po večem prav snažne. Pri nas po Slovenskem so zlasti v novih časih začeli na-pravljati prav lepe in drage tlake, da je vešelo stopiti v Božjo hišo; toda zares močno žalostno je, da mnogi cerkev tako počofajo s pljunki, da se čednemu človeku studi in gnjusi. Slovenci, nikar ne plujte po Božji hiši, da ne ponavljam svaritve zoper Čikanje, ki je čez vse ostudno. Izdaja se toliko za neumno gizdavost, — kupi si tudi capo, da vanjo loviš svoje žmuklje, ustno in nosno nesnago; ne pa da bi jo po cerkvi metal, svetišču nečast, sebi pa sramoto delal.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljnbljane. Razstava paramentovinoprav za ubožne cerkve v uršulinskem parlatoriju je od leta uo leta lepša in bogatejša. Čuditi se je, kako morajo pridne roke v kratkem času enega leta toliko zbrati iu druge toliko reči io tako umetno, pravilno in kusno zdelati. Tako lepega dela na čast Sv. Rešnjemu Telesu, naj lepši skrivnosti, dobrotljivi Zveličar ne bo pustil brez naj obilnišega plačila. Ko sem ogledal letošnjo razstavo, mislil sem si: ko bi ljudje vedeli, kako je to lepo, gotovo z najdaljniših krajev, kakor na novo mašo, bi hodili ljudje to razstavo gledat. O svojem času bode »Danica,w kakor vsako leto, prinesla natančeu razkaz posameznih izdelkov in pa ktere cerkve so jih dobile. Bog plačaj tisučerno vsim, kteri so se kakor koli vdeležili prezalih in drazih izdelkov!
251etnico svojega mašni št va so 1. avgusta obhajali prečast. iu čč. gg.: Župnik Jož. Bel ar; ekspozit Henr. Dejak; župnik Fr. Dolinar; župnik Jož. Gerčar; župnik J a k. G r o s; ekpoz. Karol Klinar; kanonik — župnik Miroslav Križnar; kan. in sem. vodja dr. Jan. Kulavic; duhoven v miru Jern. Zupančič. Vdeležili 80 se kot gimnaz. bivši aošolci p. n. gg.: mestni župan P. Grasselli; okrajoi glavar Fel. Sašel; c. kr. stotnik Al. Jenčič; c. kr. okr. komisar Fr. Hinter-lechner; mestni komisar Jož. Križaj.
Na Porcijnnknlo je prišlo mnogo ljudstva.
Iz Iga prijazen dopis naznanja, da si je oridotni č. g. župnik Jak. Dolenec nogo ozdravil in je na svojega godu dan zopet maševal. Več prih.
Terst. Birmanje bode: 5. avgusta v Basovici, v Kontovelu in Proseku 12. avg., 8. sept. pa v Jelšani, in naslednji dan pa v Podgrajah.
Posvečeni so bili 8., 12. in 15. jul. naslednji čč. gg.: bogoslovci: Fr. Albertini. Ang. Gini. Jož. Knavs, Brun K r a t z i g, Fr. Stefanuti, Aut. Stemberger, in Peter Vascon.
Duhovske spremembe.
V Teržaški škofiji: Preč. g. Peter Martelanec, župnik pri Mariji D. Pomočnici v Terstu, je postal examinator prosynodalis et consiliarius consist; — č. g. Mat Rebolj, župnik v Truškah; — čast. gosp. Blaž Dekleva bode oskerbljeval Veramsko duhovnijo.
Odgovorni vrednik: Lika Jerai. — Tiskarji io založniki: Jožel Blatnikov i nasledniki v Ljubljani.