Za stanovsko skupnost Ueiteljska organizacija JUU je od samega svojega začetka vraščena v organsko življenje našega naroda. Zaradi tega svojega zrasta z narodom je doživljala vse spremembe njegovega življenja. Najjasnejša slika razmer v narodu pa so bile naše učiteljske skupščine. Tu, na naših učiteljskih skupščinah so prišli vsi globoki in plitvi, a napihnjeni problemi na ppvršje, ter so se prednašali z načinom, ki je pa značilen za naše narodno življenje. Dokler je bila borba v organizaciji samo med stanovsko smerjo in politično (čeprav mogoče pri nekaterih navdihnjeno iz idealnih pobud), so se širpka narodna vprašanja in splošni učiteljski interesi vedno reševali po načelu, kako bi bilo najkoristneje za narod. Vodstvo združenja je izločalo vse strankarsko-politične činjenice in iskalo samo prave narodne, šolske in stanovske koristi. Pri tem delu je hrvatski del JUU vedno tovariško in izdatno podpiral vodstvo. Zadnja skupščina JUU v Banja Luki je prikazala naše razrvane razmere v žarki luči. Hrvatski tovariši so zapustili skupščino. Vsekakor so imele posebne razmere v tedanji savski in primorski banovini odločilen vpliv na učiteljstvo, ter so v delu hrvatskega učiteljstva prevladali politični vidiki nad stanovskimi. Vprašanje je le v tem, ali je utopitev v splošni politični položaj za stan, a tudi za šolo in narod koristna?! Časopisi poročajo, da razna hrvatska učiteljska društva zahtevajo ukinitev sekcije JUU v hrvatski banovini ter obnovitev »Saveza hrvatskih učiteljskih društava v Zagrebu«. Pričakovati je bilo z ozirom na preuredbe v državi, da se bo moralo izpremeniti tudi organizacijsko telo jugoSlovanskega učiteljstva. Beg iz skupne jugoslovanske učiteljske zajednice pa je treba obžalovati in obsojati. Ta le dokazuje, da hočejo nekateri hrvatski tovariši razsulo povzročiti tudi tam, kjer ga ni treba, misleč, da je to domoljubno delo. Mislimo, da te tovariše ne vodijo samo rušilni nagoni, temveč želja po čim prirodnejši in učinkovitejši učiteljski organizaciji v korist šole in naroda. Na žalost so se poslužili popolnoma napačnega postopka. Zavedamo se, da je bilo delo vsega jugoslovanskega učiteljstva vedno domoljubno. Tako je vodstvo JUU yedno pravilno vrednotilo naše notranje razmere in je dalo posameznim sekcijam popolno svobodo odločanja, vsemu članstvu pa svobodo prepričanja in izživljanja v mejah učiteljskih deklaracij. Jugoslovensko učiteljsko udruženje je vedno naglašalo potrebo sodelovanja učiteljstva z narodom in je bil prosvetni prospeh ljudstva po učiteljstvu glavna njegova skrb. Vsa leta so hrvatski učitelji stanovsko politiko združenja in njegova prizadevanja za dvig šolstva smotrno podpirali. Vprašati se moramo, ali so v upravi združenja nastale kakšne izpremembe, ki opravičujejo nastop proti njej? Teh izprememb ni bilo, torej ni na strani združenja nobene krivde za delo proti njej. Vprašanje predsedstva pa se tudi v preteklosti ni nikdar postavljalo v zvezi z narodnostjo. Tako ostanejo kot povzročitelji cepljenja hrvatskega učiteljstva strankarsko - politični nagibi, ki so prevladali v delu hrvatskega učiteljstva. Tega skoka v politični vrtinec ne moremo označiti kot domoljubno delo, ker resnično in pravo narodno delo ie bilo od ždruženja vedno negovano in navdihnjeno. Povedali smo že, da spremenjene upravne razmere v državi zahtevajo primernejšo obliko združenja. Skupno delo jugoslovanskega učiteljstva bo še vedno enako potrebno in koristno, zato bo treba organizacijo samo izpremeniti v čim prirodneiše, svobodnejše in učinkovitejše organizacijsko učiteljsko delo. Beg iz združenja je beg v lastno pogubo, ker nobena banovinska učiteljska organizacija ne bo dovolj močna, da popolnoma zaščiti članstvo. Ako snujejo najrazličnejša društva mednarodne zveze v svrho učinkovitosti dela, }e toliko potrebnejša skupna učiteljska organizacija pod istim državnim krovom. Zamisel o lastni moči in samohotni blokadi je zmotna, je samomor stanu v škodo naroda in države. Zato smatramo, da je treba v vsakih razmerah očuvati razsoden pogled na dagajanje ter ne rušiti tam, kjer ni treba, ampak naj se v vsakih razmerah iz obstoječega poskuša ustvariti lepše in boljše. Vodstvo JUU, prav tako pa tudi »Učiteljski tovariš« sta ponovno naglašala, da je treba dati našemu organiziranemu telesu več svobode in prožnosti. Ne smatramp organizaciie za okostenelo trdnjavo, ki jo je treba braniti, treba jo je le preurediti tako, da bo ustrezala novim nalogam. Kakšna naj bo nova oblika učiteljske organizacije ima hrvatsko in vse jugoslovansko učiteljstvo sedaj priliko razpravljati. Naj bo to dnevni red učiteljskih občnih zborov, ne pa odcep od maternega telesa in od skupnih idealov! Db.