Glasnik SED 16(197G) 3
56
Organizacija kongresa Zveze folkloristov Jugoslavije.
Organizacija letnega posvetovanja slovenskih etnologov.
Pospeievanje dela za Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja.
Skrb za redno izhajanje društvenega glasila ob večji podpori vseh članov.
Uveljavitev dokumentacije za tujo periodiko.
Uveljavitev obvezne predstavitve raziskovalnih nalog, ki jih finansira RSS, pred najširšo strokovno javnostjo.
Prizadevanje za izdelavo enotnih kriterijev v etnološki problematiki spomeniškega varstva.
Podpora načrtnemu in skupnemu delu jugoslovanskih etnologov za preučevanje sodobnosti.
Po sprejetju programa dela, je skupščina potrdila vse vpisane v društvo za člane, nadalje je potrdila in izvolila še naslednje delegate in člane: delegati v skupščini Zveze etnoloških društev Jugoslavije so Janez Bogataj, Slavko Kremenšek, Naško Križnar, Duša Krnel — Umek, Sinja Zemljič — Golob. V Koordinacijskem odboru zveze sta predsednica in tajnica.
V redakcijskem odboru je dr. Pavla Štrukelj, v komisiji za film Naško Križnar, v komisiji za uvedbo etnologije v šole Tanja Tomažič. Delegati za Zvezo društev folkloristov so: dr. Zmaga Kumer, Mirko Ramovš, Marija Stanonik in Marko Terseglav.
Nadzorni odbor sestavljajo: Majda Čeh, dr. Zmaga Kumer in dr. Milko Matičetov. Častno razsodišče sestavljajo: Ljudmila Bras, dr. Niko Kuret in dr. Marija Makarovič.
Skupščina je sprejela še predloge, da je društvena članarina za člane 50 din, za študente 25 din, celoletna naročnina za Glasnik 40 din in da se ustanovi fond za Glasnik.
Duša Krnel—Umek
HL GRU~Wt(IGK<^A
POROČILO O REDNI LETNI SKUPŠČINI V MARIBORU OD 24. -25. JUNIJA 1976
Za srečanje v Mariboru je bilo prijavljenih devet referatov, od katerih je bilo prebranih le sedem. Naslovi in povzetki referatov so bili objavljeni v junijski številki Glasnika.
Za kvaliteto naslednjih skupščin bo nujno ločiti program na poročila in referate. Za oboje bi morali določiti število strani in s tem njihovo trajanje. S tem bi dosegli, da bi jim udeleženci zbrano sledili in se nato aktivno udeležili diskusije.
Pokazalo se je, kako
nujno je pripraviti za vsako tako srečanje celoten program s povzetki referatov in poročil vnaprej in ga razdeliti udeležencem.
Bistvo takih srečanj so diskusije in medsebojno spoznavanje ljudi, ki se ukvarjajo z določeno tematiko.
Na popoldanskem srečanju, ki ga je vodil T. Cevc, je bilo domenjeno, da se teme določijo za vsako leto vnaprej. Tako bi bilo mogoče razdeliti celoten program na več sekcij po tematikah, ki bi jih vodili strokovnjaki z določenega področja.
Za redke študente je bilo to srečanje bolj informativnega značaja, zato bi bito resnično vredno upoštevati omenjene predloge, da bi lahko aktivneje sodelovali.
Kot mik in poudarek celotnemu srečanju bi lahko povabili za vnaprej določeno temo, znanega strokovnjaka s prav tistega področja.
Branka Berce (abs}.
Nataša Pečenko — Erker (3.1.)