GLAS
Leto XLVII ■ št. 55 - CENA 80 SIT
Kranj, petek, 15. julija 1994
V Suknu spet normalno delajo
V sredo dobili majske plače
Vršilec dolžnosti direktorja Marjan Vilfan nam je včeraj dopoldne povedal, da so delavci Sukna Zapuže v sredo dobili majske plače in spet normalno delajo.
Zapuže, 15. julija - Potem ko so v Suknu še v ponedeljek štrajkali, so torej v sredo dobili stoodstotne plače za maj. Denar je prišel iz Nemčije kot avans za naročene izdelke, ki jih kupec pričakuje do 20. julija.
V.d. direktorja Marjan Vilfan je menil, da je bila tokratna (že druga večdnevna) stavka nepotrebna, saj bi denar iz Nemčije dobili Še prej, če bi delali.
Zdaj bodo dobavni rok prav zaradi stavke verjetno nekoliko zamudili, nemški partner pa se menda tudi že ozira za drugimi, zanesljivejšimi partnerji.
Na vprašanje, kako bo z junijsko plačo, Marjan Vilfan ni mogel konkretno odgovoriti. Dejal je, da je delavcem do konca meseca zagotovljena 80-od-
stotna plača, preostanek pa naj bi predvidoma dobili nekaj dni kasneje.
Delavci Sukna bodo delali vse poletje, zaradi dopustov nekoliko sicer okrnjeno, vendar si pred zimsko sezono, ki se že napoveduje, kolektivnega dopusta ne smejo privoščiti. Že zdaj so z dvema štrajkoma izgubili preveč metrov blaga. • H. J.
Resni pogovori o regionalni deponiji
Bodo Radovljičani vozi odpadke na Malo Mežaklo?
Jeseniška deponija ima zmogljivost za 50 let, če pa bi nanjo vozili odpadke tudi iz radovljiške občine, bi morala Radovljica po 25 letih odpreti novo deponijo. Radovljičani se pogovarjajo tudi s Iržičani, saj je Tržič bližje kot Mala MežakJa.
Jesenice, 14. julija - Predstavniki jeseniške in radovljiške komunale in predstavniki obeh občin se pogovarjajo, da bi radovljiške odpadke začasno vozili na jeseniško deponijo na Mali Mežakli.
Znano je, da imajo v Radovljici zaradi komunalne deponije in njene lokacije precej težav, zato razmišljajo tudi o ponudbi Jeseničanov, da bi odpadke iz radovljiške občine - razen iz Bohinja - začasno odlagali na Mali Mežakli.
Doslej se predstavniki obeh občin še niso dogovorili nič konkretnega, na sestankih pa se pogovarjajo tudi o tem, da bo za Malo Mežaklo treba napraviti več raziskav, da ne bi prišlo do onesnaženja Save in Ra-dovne.
Jeseniška deponija potrebuje precej denarja, saj bi radi uredili nepropustno plast in Že nekaj Časa prosijo republiko za denar. Država zagovarja stališče, da se morajo urediti regionalne deponije, vendar za jeseniš-
ko ni in ni denarja, čeprav je edina tovrstna deponija v Sloveniji, ki ima vso dokumentacijo. Če bi letos prispevala republika, bi Jeseničani prihodnje leto vložili vanjo še 90 do 100 milijonov tolarjev iz občinskega proračuna.
Radovljičani se pogovarjajo tudi s Iržičani, saj jim je tržiška deponija bližja in bolj" dostopna, čeprav zaradi nove ceste od predora do Vrbe tudi jeseniška deponija ni več tako daleč.
Deponija na Mali Mežakli ima za jeseniške razmere zmogljivosti za 50 let in če bi nanjo začeli voziti odpadke tudi iz Radovljice, bi morala radovljiška občina takoj poiskati novo lokacijo, ki bi jo začeli uporabljati po 25 letih.
Ob koncu julija se bodo spet sestali in se odločili, Če bodo naročili ponovne geološke raziskave o tem, kako deponija vpliva na podtalnico tako Save kot Radovne. • D.Sedej
Gorenjska ^ Banka
* W d.d. Kran|
Banka d posluhom
Ob letu turizma - udarec v prazno
Promocija Slovenije na hrbtni strani
Hoteli smo napraviti anketo o "promocijski znamki leto turizma", vendar prvih 15 naključno izbranih Gorenjk in Gorenjcev o tem še ni niti slišalo. Nihče ni vedel, kaj to je, zakaj in kje se prodaja. Zato smo se morah za informacije obrniti drugam. Iz Domus Založbe, ki je promocijsko znamko izdala, so povedali, da se je projekt "... Ob letu turizma... Povejte s podobo" začel konec lanskega leta. Glavni namen je bil predstavitev Slovenije kot turistične dežele v tujini na promocijskih znamkah " Leto turizma" . Uporabljajo se kot poštna nalepnica, ki jih pošiljatelji dodatno, ob obvezni znamki, in prostovoljno nalepijo na poštne pošiljke.
Na promocijskih znamkah so natisnjene podobe slovenskih mest, ki predstavljajo etnološka področja Slovenije ter pristno prikazujejo urbana
naselja v vseh regijah naše dežele. A kako je mogoče, da je tako pomemben projekt za našo državo Slovenijo nepoznani turistični Gorenjski? Navsezadnje so bile promocijske znamke natisnjene v ogromni nakladi dveh milijonih izvodov, kar ima simbolni pomen. Vsak Slovenec naj bi kupil eno znamko ter jo poslal na poštni pošiljki predvsem v tujino, s tem pa promoviral Slovenijo in njene lepote. Toda paziti je treba, da je znamka prilepljena na hrbtni ( ! ) strani pošiljk, kar na pošti tudi izrecno zahtevajo.
Čemu torej neuspeh idejno zanimivega in lepega projekta? Kot kaže, promocijske znamke v javnosti niso bile dovolj predstavljene, prodajnih mest pa je premalo, saj so jih prodajali le na poštah. Nadaljevanje na zadnji strani. • S. Brankovič
V ponedeljek se začenja hokejska šola "Rudi Hiti"
Od jutri led v blejski dvorani
Bled, 15. julija • Blejska športna dvorana bo tudi letos prva v Sloveniji, ki bo športnikom ponudila priprave na ledeni
Rloskvi. V ponedeljek se v dvorani začenja mednarodna okejska šola "Rudi Hiti", na priprave prihajajo drsalne reprezentance in ekipe hokejistov, od 1. avgusta naprej pa bodo na svoj račun prišli tudi rekreativci, saj bo ob sobotah in nedeljah dvorana odprta tudi zanje.
"Te dni polivamo ledeno ploskev v športni dvorani in če bo vse po sreči, bo jutri, v soboto pripravljena za prve treninge hokejistov in drsal-
cev. Ža led je veliko zanimanje, tako da je v juliju že razprodan. K nam te dni prihaja 35 najboljših avstrijskih umetnostnih drsalcev, saj ima avstrijska drsalna zveza na Bledu svoj kamp, poleg tega bodo tu trenirale avstrijske hokejske ekipe, v ponedeljek pa se začenja tudi mednarodna hokejska šola, za katero je prijavljenih več kot 200 mladih hokejistov iz Slovenije in tujine," je včeraj povedal Brane Ter-glav, ki pri blejskem Turizmu in rekreaciji skrbi za športno dvorano.
Hokejisti Sportine Bleda bodo priprave na novo sezono začeli 1. avgusta, 17. avgusta, pa se bo v blejski športni dvorani začela letošnja, sedaj že tradicionalna, poletna hokejska liga. Poleg domače Sportine bodo v ligi sodelovali še naši državni prvaki, ekipa Acroni Jesenice in ekipa Olimpije Hertz, od tujih ekip pa bodo nastopili 25-kratni avstrijski državni prvaki, ekipa KAC iz Celovca, nemški prvoligaš Kaufbeuren ter državna reprezentanca Kazahstana. Kot je povedal trener Sportine in trener naše reprezentance Rudi Hiti, v tej ligi ne bo slabe ekipe, zato bo letos še močnejša kot doslej. Več na športni strani. • V. Stanovnik
Slovenski vojaki dobri športniki - Minister za obrambo Republike Slovenije Jelko Kacin je v sredo s sodelavci in slovenskimi časnikarji obiskal svetovno vojaško padalsko prvenstvo v Pergu v Avstriji. Dogodek je pomemben tudi zato, ker je slovensko vojaško zračno plovilo prvič poletelo v sosednjo državo. Ministrov obisk ni bila le spodbuda našim padalcem, članom Alpskega letalskega centra iz Lesc, ki so v igri za kolajne, ampak je bil prispevek k uveljavitvi slovenskega vojaškega športa, v katerem igrajo padalci glavno vlogo. Slovenija se bo kot članica CISM, mednarodnega sveta za vojaški šport, ob padalstvu vključila v šport vojakov tudi v smučanju, biatlonu, orientaciji, triatlonu, plezanju, maratonu in raziskovalnih projektih. Slovenska vojska se utegne pojaviti kot kandidat za organizacijo smučarskega prvenstva na Pokljuki in na Kobli ter padalskega prvenstva, s predstavniki nekaterih tujih armad pa se je minister dogovoril za sodelovanje na področju športa. Na sliki: ministra Kacina je v Pergu ozdravila tudi slovenska veleposlanica na Dunaju dr. Katja Boh. • J. Košnjek
Nova ministrica Rina Klinar pravi:
Junijske denarne pomoči otrokom so že izplačane
Ljubljana, 15. julija - Ministrica za delo Rina Klinar je predvčerajšnjim neuradno povedala, da so morala nekatera podjetja plačati 150 milijonov tolarjev posebnega davka, ker so izplačevala višje osebne dohodke, kot je določeno v kolektivni pogodbi. Ni pa znano, v katerih panogah in v katerih podjetjih so si izplačevali previsoke plače. Opozorili so, da od danes, 15. julija, velja nov zakon o inšpekciji dela,
po katerem 52 inšpektorjev iz vse Slovenije prehaja v republiški inšpektorat za delo. Nov zakon daje inšpektorjem večje pristojnosti, saj bodo lahko vitalno posegli v dejavnost podjetij s tem, da bodo lahko zaradi kršitve predpisov zahtevali prepoved opravljanja delovnega procesa. Hkrati pa od njih zahteva, da si pridobijo visoko izobrazbo, če te še nimajo, v sedmih letih. Vsake tri leta pa bodo morali inšpektorji
preverjati svoje znanje.
S 1. majem pa velja nova odmera družbenih pomoči otrokom. Do te pomoči so upravičeni vsi, kjer dohodek na družinskega člana v preteklem letu ni presegal 50 odstotkov povprečne plače v R Sloveniji. Za maj je bilo izvršeno izplačilo družbene pomoči izjemoma v štirih etapah - 9., 16., 23. in 30. junija, za mesec junij pa je bilo izplačano v torek 12. julija. • Sandra Brankovič
Dan Gorenjcev na Jezerskem
To bo pravi praznik ob jezeru
Zbirati se bomo začeli jutri, 16. julija, ob Planšarskem jezeru že proti dopoldnevu, z Jezerjani se bomo pogovarjali že zgodaj popoldne, program, ko bomo predstavili Gorenjce meseca, v njem pa se bo dogajalo se vrsto drugih zanimivosti, pa se bo začel ob 16. uri.
Svetujemo Vam, da se z avtomobili ali pa s kolesi (zakaj pa ne) odpravite na Jezersko že dopoldne. Avtomobile parkirajtre pri jezeru (ne ob glavni cesti). Za prijetno razpoloženje bo namreč že proti poldnevu skrbel ansambel Rebus iz Tržiča, v Gostišču ob Planšarskem jezeru pa se boste seveda lahko okrepčali. Tudi s čolnom boste lahko zaveslali po jezeru, ali pa se podali na krajši izlet okrog jezera ali po Jezerskem.
Kaj vse imajo, česa nimajo, kaj si želijo in kaj bodo morda kmalu dobili... se bomo z Jezerjani pogovarjali od 14. ure naprej. Vmes bomo seveda tudi zaplesali, za kar bo poskrbel Kvintet Sava z Jelko. Okrog 16. ure se bo začelo tisto ta pravo slavje, ko se bomo srečali in pogovarjali z Gorenjci, ki ste jih izbirali in izbrali.... Pa ne le z njimi, tudi z drugimi, znanimi in morda manj znanimi. Da ne bo dolgčas, se bomo popodne tudi razigrali z igrami in plesi, presenečenje pa pripravljajo Jezerjani proti večeru, ko se bo začelo mračiti.
Če nas bo le vreme ubogalo, bo sobota na Jezerskem pravi praznik Gorenjcev.
Danes preberite:
stran 13,14,15
Gorenjska
ob 46. vzporedniku
RAČUNALNIŠKI KLUB
486/40 že od 143.450,00 SIT aH 8321,00 SIT mesečno!
Tel./Faz: 064/ 22 10 4(1
Petek, 15. julija 1994
SLOVENIJA IN SVET
Jutri bo v Trstu srednjeevropski državniški vrh
Drnovšek z Berlusconijem
Pred pogovori z italijanskim premierom je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek sprejel delegacijo Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji.
Srečanje obeh premierov naj bi bilo pomembno. V Italiji je prišla na oblast druga garnitura, ki Slovencem ni preveč naklonjena, svoj odnos do Slovenije in Slovencev pa je pokazala z nasprotovanjem oziroma upočasnjevanjem sprejemanja Slovenije v Evropsko unijo. Drži pa nesporno dejstvo, da Slovencem v nobeni povojni oblasti v Italiji niso bile zagotovljene obljubljane pravice in da z njihovo uresničitvijo tudi sedaj ne kaže najboljše. To so predsedniku Drnovšku povedali tudi predstavniki Slovencev v Italiji, ki pričakujejo, da bo Slovenija dosledno terjala spoštovanje manjšinskih pravic na ravni, ki jih zagotavlja Slovenija. Prav o položaju manjšin bo govora na jutrišnjem srečanju premierov in zunanjih ministrov desetih držav Sred -njeevropske pobude. Slovenijo bosta v Trstu zastopala predsednik vlade dr. Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle.
Hrvaška "obtožnica" Slovenije
Kot poroča tiskovna agencija Morel, je splitski dnevnik Slobodna Dalmacija objavil celostranski članek z hudimi obtožbami na račun Slovenije s naslovom Vse slovenske poti vodijo v Rim. Članek skuša odgovoriti na vprašanje, kdo v Sloveniji neti sovraštvo do Hrvaške, in ugotavlja, da slovenska politika s poudarjanjem hrvaške nevarnosti skuša skriti grožnje, ki prihajajo iz Rima. Slobodna Dalmacija ugotavlja, da v Sloveniji krivijo Tudjmana, ki ima večje pristojnosti od slovenskega predsednika Kučana, zato od njegovega obiska v Zagrebu ni bilo rezultatov in so se pogovori spet vrnili na raven vlad in.ekspertov. Hrvaška stran ima dobre pogajalce: Škrabala, Granica, Rudolfa in Žagarja. Za Hrvaško je ugodno, ker je slovenski zunanji minister Lojze Peterle, ki se "ujame" z Graničem, z njim se je lažje pogovarjati kot v preteklosti z dr. Dimitrijem Ruplom. Časnik očita dr. Ruplu, Thalerju, Pahorju in Jelinčiču, da so z obiskom štirih istrskih vasi dodatno zaostrili odnose s Hrvaško. Slobodna Dalmacija tudi navaja, da sta* dr. Rupel in Kučan osumljena sodelovanja z italijansko družbo Safti, ki naj bi kupovala vitalne dele slovenskega gospodarstva. Pahor naj bi bil povezan z afero HIT, Jelinčič sodelovanja z Udbo, pa tudi dr. Drnovšek naj ne bi bil nedolžen. Članek je napisal Davor Gjenero, dopisnik slovenskega časnika Slovenec, vanj pa je vpletel tudi starejšega in mlajšega Zlobca, De Michelisa in Anteja Markoviča. • J.Košnjek
Pobuda za spomenik sprave
Ljubljana, 15. julija - Predsednik komisije za razreševanje vprašanj, povezanih z namembnostjo in ureditvijo grobišč v Kočevskem Rogu in drugih grobišč v Sloveniji Viktor Blažič
sporoča slovenski javnosti, da se je odločil za razpis javnega natečaja za postavitev spomenika sprave in spominske kapelice v Kočevskem Rogu. Komisija je tudi sklenila predlagati slovenski vladi postavitev nacionalnega spominskega obeležja žrtvam druge svetovne vojne in državljanske vojne. Obeležje naj bi simboliziralo domovinsko žalost in obžalovanje vseh žrtev ter izražalo našo ljubezen, pomiritev in spoštovanje življenja, vsakega življenja in vsake smrti. Obeležje naj bi bilo simbol upanja za prihodnost, postavljeno pa naj bi bilo v Ljubljani.
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
JUTRI, V SOBOTO, 16. JULIJA, BO OB ŠPORT HOTELU NA POKLJUKI
ZAKLJUČNA SVEČANOST OB 9. SPOMINSKEM POHODU PARTIZANOV IN MLADIH NA TRIGLAV
Kulturno-zabavni program od 13. ure dalje! Po slovesnem delu bo igral ansambel Zlati zvoki.
Vsak teden ena srečna družina več
Tri Nove vasi in ducat osmič!
V vsakotedenski nagradni igri Gorenjskega glasa, v kateri naključno izbrana hišna številka prinaša druiinsko srečo v vrednosti 20.000 tolarjev, je bilo ta teden prav zares pestro: v torek je bila v prilogi "Kranjčan" objavljena hišna številka NOVA VAS 8. Nakar je v torek in sredo zvonil telefon na vse pretege in izkazalo se je, da sta na Gorenjskem dve Novi vasi (ena je "le" Nova vas in spada v poštni okoliš Preddvor oziroma občino Kranj; druga pa je Nova vas pri Lescah, poŠta in občina Radovljica). V obeh Novih vaseh pa nima le ena hiša številke 8, pač pa je poleg Nove vasi 8 tudi Nova vas 8/a itd. Ker pa Gorenjski glas berejo tudi drugod po Sloveniji, nas je poklical tudi bralec, ki tudi stanuje na hišni številki Nova vas 8, pošta Višnja Gora...
V tokratnem krogu nagradne igre smo torej morali uporabiti tisti del razpisnih pravil /objavljamo jih vsak torek na 2. strani Časopisa/, ki predvideva tudi takšne situacije in pravi: "Ker je molno, da je v naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, c...), bo sreča v druiini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, prejme nagrado." Tokrat so bili najhitrejši izmed naslovnikov s hišnimi Številkami NOVA VAS 8 v družini KAŠTRUN (Nova vas 8 pri Preddvoru). Kaštrunovim smo poslali nagrado • vrednostno pismo za 20.000 tolarjev za nakup izdelkov vrhunskega (in edinega) slovenskega proizvajalca tapet VETA iz Vevč pri Ljubljani Čestitke v Novo vas 8!
Novost v slovenskem javnem življenju
Spet bomo imeli notarje
Notarji bodo osebe javnega zaupanja in bodo sestavljali javne listine. Minister za pravosodje je že odredil število in sedeže notarskih mest.
sedaj v pristojnosti sodišč in občinskih upravnih organov.
Do začetka leta 1995 mora biti imenovanih vsaj 30 notarjev. Državnemu zboru jih bo predlagal minister za pravosodje po predhodnem mnenju komisije, ki jo bodo sestavljali predstavniki ministrstva za pravosodje, sodišča in odvetniške zbornice. Prosta notarska mesta mora razpisati minister za pravosodje, prav tako pa
predpisati tarife o nagrajevanju notarjev.
Zakon o notariatu je obsežen, saj ima 130 členov. Po tem zakonu so notarji osebe javnega zaupanja, ki sestavljajo javne listine o pravnih poslih, izjavah o volji oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice, prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom, izvršujejo pa tudi
Zaveza k molčečnosti
Zakon določa, da mora notar varovati kot tajnost podatke o zadevah in osebah, s katerimi ima opravka. Predpisi o sodnih in upravnih postopkih pa določajo, kdaj je notar dolžan dati podatke. Stroga merila so tudi pri preiskavi in zasegu listin ali predmetov, ki so v notarjevi hrambi. Pri preiskavi notarske pisarne mora biti navzoč predstavnik Notarske zbornice, notar pa sme biti priprt v kazenskem postopku zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju notariata, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov višjega sodišča, na katerega območju deluje notar.
Ljubljana, 15. julija - V
Uradnem listu Republike Slovenije je minister za pravosodje objavil odredbo o številu in sedežih notarskih mest. V Sloveniji bo 63 notarskih mest, od tega na območju okrajnega sodišča v Ljubljani 10, na območju mariborskega okrajnega sodišča 5, na območjih okrajnih sodišč Celje, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Ptuj pa po dve notarski mesti. Pri vseh drugih okrajnih sodiščih je predvideno po eno notarsko mesto.
Odredba določa, da bodo na Gorenjskem notarji na Jesenicah, v Kranju (2), v Radovljici in v Škofij Loki. Notarji naj bi začeli delati v začetku leta 1995. Takrat prenehajo veljati predpisi, ki določajo pristojnosti drugih organov, ki jih bodo po novem opravljali notarji. To je zlasti celotno področje overitev podpisov, pisave, predpisov in določenih pravnih poslov, protesti menic in podobno, kar je
Kaj bo po novem Služba družbenega knjigovodstva
Plačilni promet naj nadzira banka
Služba družbenega knjigovodstva ni zadovoljna s predlogi zakonov o agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje in o računskem sodišču. Vlada želi preveč nadzora nad plačilnim prometom.
celotne javne porabe. Tudi pristojnosti računskega sodišča posegajo deloma na področje, ki ga sedaj "pokriva" Služba družbenega knjigovodstva.
Zato je povsem razumljivo, daje Služba družbenega knjigovodstva dokaj aktivna
Bri pripombah na predloga obeh zakonov, direktorica SDK Romana Logar je v sredo ponovila pripombe svoje hiše na oba predlagana zakona, predvsem pa na zakon o novi agenciji. SDK mu predvsem zameri, da skuša plačilni promet, posredovanje bonitetnih podatkov in drugih nalog SDK podrediti agenciji, ki je pod nadzorom vlade, to je izvršilne oblasti, kar je v nasprotju z ustavo in ustavnim zakonom.
zadeve po nalogu-sodišč. Notar bo smel sestavljati tudi zasebne listine in opravljati vlogo pooblaščenca v nepravdnih zadevah pred sodišči in »drugimi državnimi organi. Notarji bodo prisegli pred predsednikom višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta. Zakon natančno določa, kako morajo biti pisane notarske listine, da bodo obstojne, kdo jih mora podpisati, kakšen mora biti žig itd. Notarski zapisi so pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, pogodbe o razdelitvi premoženja, darilne pogodbe in darilne obljube za primer smrti, kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice ter drugi pravni posli. Notarji bodo smeli potrjevati zasebne listine, sami hraniti notarske zapise, potrjevati dejstva in izjave, overjati prepise, prevode in podpise, pa tudi popisati in ceniti premoženje ter zavarovati zapuščino. Notarji se bodo morali obvezno združiti v Notarsko zbornico Slovenije, ki bo tudi nadzorni organ, skupaj s pravosodnim ministrstvom in sodiščem, na kate -rega območju je notariat.  • J.
Ljubljana, 15. julija - Pred sprejemom v državnem zboru (tretja obravnava) je predlog zakona o agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Agencija bo pravna oseba, ki bo počela marsikaj, kar sedaj dela Služba družbenega knjigovodstva. Prostojnost agencije bo opravljanje in nadzor nad plačilnim prometom v državi, davčno nadziranje, statistika, informiranje, drugo nadziranje in revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij. Zakon o računskem sodišču, ki je prav tako pred tretjo obravnavo v državnem zboru, pa bo uzakonil nadzor tega neodvisnega organa nad trošenjem državnega proračuna in
Ugotovljenih 24 milijard
Služba družbenega knjigovodstva je po 358 opravljenih revizijah lastninskega preoblikovanja ugotovila, da je bila družbena lastnina oškodovana za dobrih 24 milijard tolarjev ali 397 milijonov mark po tečaju s 1. januarja lani. Največ škode je bilo povzročene z nepravilno delitvijo dobička in neutemeljenih odpisov terjatev do tujine. Večina podjetij je oškodovanja uskladila, delno ali popolno, kar znaša dobrih 14 milijard tolarjev. V nehate -rih podjetjih se še branijo revizorjev, vendar bo lahko revizija lastninjenja končana do konca leta
Vlada bi morala predvsem nadzirati pobiranje davkov, nadzor plačilnega prometa pa je naloga centralne banke. Predvsem pa je sedaj zelo nespametno posegati v delovanje in organizacijo SDK, ko le ta nadzira lastninsko preoblikovanje podjetij. • J.Košnjek
Ministrska zamenjava
Za Kozincem Zupančičeva
Ljubljana, 13. julija * Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je pismeno obvestil predsednika državnega zbora mag. Hermana Rigelnika, da je sprejel ponujeni odstop ministra za pravosodje Miha Kozinca. Državni zbor lahko ugotovi, da je Kozinčeva funkcija prenehala, zato pa lahko izvoli novega pravosodnega ministra.
Premier predlaga za nova pravosodno ministrico Meto Zupančič, odvetnico iz Ljubljane. Kandidatka je bila rojena leta 1951 v Celju, diplomirala je na ljubljanski pravni fakulteti, delala v odvetniški pisarni svojega očeta, nato pa odprla svojo odvetniško pisarno. Zaposlena je bila v Imosu, nato na temeljnem sodišču v Ljubljani, nazadnje pa je bda spet odvetnica v Novem mestu in v Ljubljani • J. K.
Predlog poslancev Slovenske ljudske stranke
Državni zbor o naravni katastrofi
Gradivo ne bi smelo predstavljati težav, saj ima vlada vse potrebne podatke in poročila, menijo v stranki.
Ljubljana, 15. julija • Vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen je predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku predlagal, da na julijsko sejo državnega zbora uvrsti odpravo posledic neurja v Sloveniji, ki je konec junija in v začetku julija prizadelo Štajersko in Zasavje, pa tudi Gorenjsko in nekatere druge dele Slovenije. Ker je škoda velika, se občinstva vodstva obračajo tudi na stranko, da sproži razpravo v državnem zboru. Nekateri najbolj prizadeti kraji so tudi demografsko ogroženi, zato je še pomembnejše hitro ukrepanje. Država daje premalo za vodnogospodarske objekte, zato je ob vsakem večjem neurju velika škoda. Poslanci ugotavljajo, da priprava gradiva ne bi smela povzročati težav, saj ima vlada vse podatke o škodi. Pričakujejo, da jih bodo podprli tudi poslanci drugih strank. • J.K.
Dopisovanje dr. Drnovška in Zmaga Jelinčiča
Nepotrebno razburjanje
Ljubljana, 15. julija - Slovenska nacionalna stranka in njen predsednik Zmago Jelinčič v sporočilu za javnost ostro protestirata zoper način dogovarjanja in delovanje slovenske vlade ter njenega predsednika dr. Janeza Drnovška v dogovorih s Hrvati glede južne meje vključno s Piran -skim zalivom. Ker gre za usodne stvari, jih ne smemo skrivati pred slovensko jav-
nostjo in parlamentom, dr. Drnovšek pa naj bi po oceni avtorjev sporočila prekoračil pooblastila. Če je temu tako, potem je vprašanje, ali je še primeren za vodenje slovenske vlade. Zmago Jelinčič ugotavlja, da so med pogovori dr. Drnovška in Valentiča na Brdu Hrvati izročili Slovencem dokument, v katerem piše, da se je Jelinčič dvakrat mudil v Italiji in se pogovarjal z
Borisavom Mikeličem, vodjem krajiških Srbov. Jelinčič to zamka, ta konstrukt pa je že uporabil v svojem govoru mladim hadezejevcem v Osijeku dr. Franjo Tudjman, hrvaškim medijem pa je poslal sporočilo, v katerem pravi, da je lažna trditev dokaz slabe hrvaške obveščevalne službe, da Slovenci ta hip nimamo dosti
[>roti Srbom, saj bi se z njimi ahko marsikaj dogovorili, imamo pa tudi skupnega sovražnika - Hrvaško, ki steguje kremplje po slovenskem ozemlju. Tudjmanova zgodovinska Hrvaška pa je bila veliko manjša od sedanje.
Dr. Janez Drnovšek v odgovoru Zmagu Jelinčiču piše, da brez potrebe dramatizira in zelo napačno prikazuje zadnja pogajanja o urejanju odnosov med državama. Na Brdu je slovenska delegacija izhajala iz stališč ustavne listine ob osamosvojitvi in sklepov državnega zbora. Reakcija poslanca Jelinčiča navaja na misel, da ne želi reševanja odprtih vprašanj sporazumno. Vlada pa to želi. Skrbi so odveč, saj bo odnose s Hrvaško obravnaval odbor državnega zbora za mednarodne odnose, katerega aktivni član je tudi Zmago Jelinčič. • J.K.
^^-!)'7.vyfyd?'7" g~i\ a o Urednička politika: neodvisni nestrankarski pohtiCno-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega svet« Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko
5\J £«fN)<iiSJ >     vrJL/YiJ Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik,
I ktannvitpli in i^Haiateli- Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisku Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana
ubidnoviieij in izuajaieij. f UrednHtvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefajc 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po
„ _   . _ i ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ
Plakati - gorenjska črna pika
Veselica bo... in plakat na vsaki planki tudi
Plakatiranje je ena najstarejših in najosnovnejših oblik obveščanja širokih krogov ljudi, ki ima, kljub velikemu razmahu medijev kot sta radio in televizija, tudi dandanes izredno velik pomen. Tega se seveda dobro zavedajo ponudniki različnih izdelkov in storitev, predvsem pa lastniki diskotek in klubov, društva... in organizatorji, tako kulturno-umetniških prireditev kot gasilskih veselic Pravi porast tovrstnih prireditev je prav poleti v času dopustov in malodane ni drevesa, ograde, "telegrafštange"... kjer ne bi lahko na obešenem plakatu prebrali "8. tradicionalni tek okrog levega hriba bo...", "skupina Spileks, to soboto ob 20. uri v dvorani..." Je plakatimih mest, panojev, tabel, oglasnih desk premalo? Je prostor na njih predrag? In, ko je delikt že storjen, plakat že na drevesu, kdo ga bo snel? Kakšna bo kazen, da bo jutri drugače? Kup vprašanj se človeku zastavlja, marsikdo bi rekel, ob tako nepomembni zadevi, kot so plakati. Pa vendar, ali niso le ti, kakršnikoli in kjerkoli že so, tudi odraz naše kulture oziroma pomanjkanja le-te, našega odnosa do okolja tako urbanega kot naravnega...? In zakaj bi na Gorenjskem razmišljali drugače?
Kdo ga bo nalepil...
Če se odločimo, da bomo sporočilo z našega plakata ljudem posredovali legalno, torej na obstoječih plakatimih mest bomo najprej stopili do pristojnega organa v posamezni občini. To je lahko sekretariat za urbanizem, resor za javni red in mir, krajevna skupnost..., zanimivo, od občine do občine različno, kljub temu da jih je na Gorenjskem zaenkrat le pet. Ko dobimo potrebno dovoljenje se s plakati podamo na komunalno podjetje, krajevno skupnost..., torej k upravljalcu plakatimih površin. Tam plakate ožigosajo jih nalepijo na table, panoje, skratka poskrbijo da bodo ljudem na očeh.
"Ceh", ki ga zaračunajo za omenjeno storitev, je spet značilen za vsako občino posebej. Tako boste v Kranju odšteli 580 tolarjev za m2, na Jesenicah se cene gibljejo od 60 tolarjev za 0.1 m2 do 600 tolarjev za m2, če pa je plakatov več kot 30, vam priznajo tudi 10-odstotni popust. Precej cenejši so v Radovljici, kjer lepljenje plakatov manjših od m2 stane 100, onih večjih pa 150 tolarjev po kosu, in v Tržiču, kjer za plakate A2 dimenzij (420mm x594 mm) zaračunajo 40 tolarjev, za večje pa 130 tolarjev, podobno pa je tudi v Škofji Loki, kjer se cena giblje med 80 in 160 tolarji po kosu, odvisno tudi od tega ali gre za kulturno- umetniško prireditev ali veselico. Plakati naj bi bili vidni vsaj en teden oziroma do prireditve, dogodka..., potem jih prelepijo z novimi. S plakatirnimi mesti so najbolj bogati v Kranju, kjer jih je čez šestdeset, medtem ko v
ostalih gorenjskih občinah razpolagajo z dvanajstimi do petindvajsetimi plakatirnimi mesti. "In da ne boste mislili, prav velikega zaslužka s plakati ni," je dejal eden od mojih sogovornikov.
Lepljenje in nameščanje plakatov, oglasov, obvestil in podobnih objav v mestu Kranju, je dovoljeno le na mestih in napravah (reklame, oglasne deske in podobno), ki jih v sodelovanju s krajevno skupnostjo in Komunalnim, obrtnim in gradbenim podjetjem Kranj določi za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ. (22. člen Odloka o javnem redu in miru v občini Kranj, UVG 1988)
Občina dobi stavbo TVD Partizan za knjižnico...
Športna unija pa odškodnino
škofja Loka, 15. juljja - Danes bodo na kulturnem ministrstvu v Ljubljani s poravnavo med Športno unijo in škofjeloško občino opravili sklepni akt v denacionalizacijs-kem postopku za stavbo TVD Partizan v Skofji Loki
Zanjo sta se namreč loška občina in denacionalizacijski upravičenec Športna unija (nekdanja Zveza društev TVD Partizan Slovenije v nekoliko skrčeni obliki) že pogodila. Športna unija je pristala, da stavbo odstopi občini za 28,6 milijona tolarjev odškodnine. Denar zanjo je rezerviran v letošnjem občinskem proračunu. Dve desetini ga bo vzela Športna unija, osem desetin pa bo občina vezala v banki, dokler se zastopniki Športne unije, občinske športne zveze in TVD Partizan ne dogovorijo, v kateri športno rekreacijski objekt v loški občini ga bodo vložili. Večina zneska torej ostaja doma.
Po današnji poravnavi bo kulturno ministrstvo izdalo delno odločbo o denacionalizaciji in postopek končalo. Stavba TVD Partizan v Škofji Loki bo postala občinska last. Idejni projekti za njeno obnovo in preureditev v knjižnico so že narejeni, do konca leta naj bi prišli do gradbenega dovoljenja. Pri kritju stroškov teh del občina računa tudi na sofinanciranje iz republiške blagajne.
Med dvema možnostima glede usode osrednje knjižnice so v Škofji Loki izbrali preselitev v stavbo TVD Partizan, ki je dolgoročneje cenejša od najemnih prostorov v objektu Gorenjske banke v Šolski ulici. • H. Jelovčan
... kdo snel
Torej lepljenje plakatov ni preveč donosen posel. Kljub temu da je iskalcev tovrstnih storitev z novimi družbenimi odnosi, razmahom zasebne iniciative, širjenjem podjetniške zavesti vedno več. A ker je danes vsak tolartežko zaslužiti, bomo kot lastniki diskoteke, kava bara, kot organirzatorji prireditve dobro premislili, koliko denarja in za kaj ga bomo porabili. Zato bomo pol plakatov nesli na komunalo, krajevno skupnost..., torej bodo na plakatima mesta prišli po legalni poti, za preostalo polovico pa bodo poskrbeli naši fantje, ki bodo za plakate, poleg za to namenjenih površin, našli tudi kakšno ograjo, "telegrafštan-go", pa tudi v samopostrežni trgovini in bifeju ne bodo imeli nič proti, če jim pustimo kakšnega. Volk bo sit, koza cela, ljudje pa kar najbolje obveščeni. Žal, z majhno napako, namreč slika našega okolja bo kaj žalostna, saj bo tudi Učno nalepljen plakat, po nekaj tednih, mesecih omagal, vremenski pcj-vi bodo pač naredili svoje, če si plakata, s katerega gledajo Pop Designovci, ne bo želela kakšna najstnica in se ji bo zaradi dobrega lepila strgal ravno posredi.
Kako stopiti tako imenovanemu divjemu plakatiranju na rep? Kljub temu da v vseh gorenjskih občinah obstajajo odloki o javnem redu in miru in znotraj teh tudi določila, ki se nanašajo na plakatiranje, da je divje plakatiranje kaznivo ter zanj obstajajo določene sankcije, pa je na Gorenjskem to področje bolj neurejeno kot obratno. V Kranju so pravzaprav prišli še najdlje, komunalni redarji sodelujejo s komunalnim podjetjem, ki jim pomaga odkrivati "divje plakaterje". Na komunalnem redarstvu so tako letos napisali že 18 predlogov za sodnika za prekrške, največ kršilcev je med lastniki diskotek in barov, medtem ko se organizatorji veselic v zadnjem času bolj držijo legalnega plakatiranja. V ostalih gorenjskih občinah redarske službe zaradi kadrovskih težav, ne delujejo tako dobro kot v Kranju, zato tudi ni kazenskih ovadb. "Na divje" lepljene plakate, kolikor
Šestim plakatirnim stebričkom, ki so jih pred kakim letom postavili v kranjskem starem mestnem jedru, gre poleg funkcionalnosti pripisati tudi popestritev tega dela mesta, saj le-ti tudi vizualno sovpadajo z okoljem starega Kranja. Stebrički so plod sodelovanja Sekretariata za urbanizem, Zavoda za spomeniško varstvo in idejnih avtorjev projekta, podjetja Design Studio Grafit iz Kranja.
jih seveda zasledijo, odstranjujejo delavci zgoraj omenjenih služb, ki plakatima mesta tudi upravljajo. Le ti pa nimajo pristojnosti odstranjevati plakatov z raznih ograd, zidov, stekel..., ki so v zasebni lasti. Tako se rado zgodi, da s takim plakatom opravi šele dež.
In kaj zdaj
Okrepljejna redarska služba in pisanje kazenskih ovadb za tovrstne prekrške v Kranju že kaže prve rezultate, saj je "plakatimih deliktov" v zadnjem času nekoliko manj, čeprav so denarne kazni še vedno zelo nizke, problemi pa so tudi z izterjavo le-teh. Vsekakor bodo v prihodnje gorenjska mesta potrebovala celovitejši pristop do plakatiranja, posebno, ko se bodo pojavili tudi veliki reklamni panoji, ki jih lahko zasledite v Ljubljani, Mariboru, Kopru... Kot so povedali na sekretariatu za urbanizem v Kranju, so do sedaj prejeli štiri prošnje za podelitev koncesije oziroma pooblastila za postavitev in upravljanje z velikimi reklamnimi panoji. Zaenkrat pa z dodeljevanjem le-teh še modro čakajo, vsaj dokler ne bodo sprejeta določena pravila na ravni države. Saj kot kažejo izkušnje v tistih slovenskih krajih, kjer tovrstni panoji že stojijo, je z njimi precej težav.
In naj vam ne prihaja na misel, da bi bilo najbolje, če plakatov sploh ne bi bilo. • Igor K., foto: Gorazd Šinik
Mednarodni tabor Gorje 1994
Prostovoljci iz tujih držav nam bodo očistili naravo
Udeleženci mednarodnega tabora, ki že dva tedna poteka v Gorjah, so izredno delavni.
O tem. da so s Pokljuke  cej čistejše, saj ima velik dotok
tem, aa so s prinesli kar 65 vreč smeti, smo že pisali. Pa to ni bila edina očiščevalna akcija, ki so jo izpeljali mladi udeleženci tabora, ki so nastanjeni v Poklju-karjevi domačiji v Gorjah. Med drugim so očistili oziroma uredili potko do jame pod Babjim zobom, očistili okolico kasarne, precejšen kos obale Blejskega jezera, divja odlagališča in piknik prostore ob Radovni, uredili okolico najdišča iz železne dobe na Grmadi itd. Analizirali so vodo v Blejskem jezeru. Merili so temperaturo, kislost, globino jezera ter določili vrste planktona. Ugotovili so, da je spodnja plast jezera mrtva, saj v njej skoraj ni kisika, zato pa ga je v vrhnji plasti ogromno. Jezero ni tako zelo onesnaženo kot pogosto mislimo, pa tudi 80 odstotkov odpadnih voda, ki pritekajo vanj, je pod kontrolo. Naredili so še primerjavo z Bohinjskim jezerom, ki je pre-
sveže vode. Blejskemu jezeru pa bi pomagali z zasajevanjem zelenih rastlin ter odstranitvijo prometa z njegove obale. Po končani analizi so zvečer očistili še del obale od Limnološke postaje do konca kopališča v Zaki in pri tem ugotovili, da bi bilo treba namestiti več košev za odpadke.
Organizatorja tabora sta Skupina za celostni razvoj in obnovo podeželja iz Gorij ter Service Civil International, mednarodno mirovno gibanje in servis za prostovoljno delo, ki ima pri nas podružnico od leta 1991. Vodja gorjanskega tabora in eden glavnih organizatorjev je Roman Peterman. Kot gost in posebni svetovalec v Gorjah sodeluje tudi Lee Daviš z ameriške univerze, ki pomaga pri organizaciji takih in podobnih taborov po vsem svetu. • E. Gradnik
Cerkev sv. Modesta na Zlatem polju
Dobra tretjina denarja še manjka
Gradnjo financirajo verniki, stala bo 87 milijonov tolarjev
Kranj, 15. julija - Cerkev sv. Modesta, zavetnika župnije Zlato polje, je pod streho, v njej sta bila že tudi dva obreda; prvo sveto obhajilo in prejšnjo nedeljo posvetitev novomašnika. Predvsem o tem, kako daleč je gradnja in kdaj bo končana, smo se pogovarjali z župnikom Milanom Grđenom.
V župnijo, ki je bila ustanovljena šele pred tremi leti, sodijo verniki iz krajevnih skupnosti Vodovodni stolp, Zlato polje in Struževo. Cerkve, razen podružnične na Rupi, nimajo, k bogoslužju prihajajo v kapelico. Pri petih nedeljskih mašah (ob sobotah m nedeljah, tudi na Rupi) se zbere povprečno 640 ljudi, v kapelici pa je gneča, če jih pride samo sto. Nova cerkev je torej potrebna.
Cerkev svetega Modesta
Gradnja na prostorčku med župniščem, Gorenjskimi oblačili, cesto proti Kokrici in stanovanjskimi hišami se je začela v drugi polovici avgusta lani. Financirajo jo verniki. Kranjska vlada, ki ji nekateri očitajo "pretiran posluh" za gradnje in obnove cerkvenih objektov, je pred dvema tednoma primaknila 640.000 tolarjev. Torej manj, kot je morala župnija plačati za spremembo namembnosti zemljišča in komunalni prispevek (okrog dva milijona tolarjev). Hišo, v kateri je zdaj župnišče, je od prejšnjih lastnikov kupila še kranjska župnija.
Nova cerkev je prilagojena skopemu prostoru. Župnik Milan Grden pravi, da mu na zunaj ni všeč, vse drugače pa je znotraj. V cerkvi bo predvidoma 314 sedežev, sprejela pa bo lahko znatno več vernikov. Ob novi maši jih je bilo blizu 1100, pa ni bilo čutiti nikakršne gneče.
"Iskreno povem, da ne vem, kdaj bomo gradnjo zaključili. Zdaj delamo omete, inštalacije, grobe tlake, vstavili bomo okna in vrata, potem pa bo treba prekiniti. Celotna gradnja bo stala okrog 87 milijonov tolarjev, dobra tretjina denarja še manjka. Ne vem, kje ga bomo dobili. Nadškofijski ordinariat v Ljubljani ne more pomagati, tudi sklad iz tujine zdaj financira le še programe, nič več objektov; vsako tretjo nedeljo pri svetih masah nabiramo za cerkev, iščemo njene botre, trkamo na vrata podjetij in obrtnikov, vendar denar prihaja bolj po kapljah," pravi župnik Milan Grden.
Župnija Zlato polje je edina v Sloveniji, ki ima za zavetnika svetega Modesta, gosposvetskega škofa, apostola Slovencev. Cerkev pri Gospe sveti na Koroškem, kjer je pokopan, je novi kranjski župniji župniji odstopila kamen, tega bodo vzidali v vhodu v novo cerkev.
Vsa cerkev je podkletena. V kleti bosta veroučni učilnici - zdaj je verouk v župnišču - in precej velik prostor za razna predavanja, srečanja, prireditve ob prihodu Miklavža, za materinski dan in podobno. A kot kaže, se bodo morali verniki še nekaj časa stiskati v majhni kapeli in učilnici župnišča. • H. Jelovčan, foto: G. Šinik
MGO
MG RUSE
NUDIMO VAM
TEHNIČNE PLINE
SUPER IZOLIRNE POSODE
ZA SKLADIŠČENJE
IN TRANSPORT TEKOČIH PLINOV
PLINE ZA ANALITIKO
ARMATURE ZA PLINE
REDUCIRNE VENTILE
TESTNE PUNE
POKLIČITE NAS:
sedež družbe: MG Ruše d,o.o. Jugova ulica 20 62342 Ruše tel.: 062/661 371 fax: 062/661 604
MG Ruše - Črnuče
Brnčičeva 27
61231 Ljubljana - Črnuče
tel.: 061/374 624
fax: 061/374 826
smg55		
Ftrgovinaspoh	M C=l ŠTV	"■-a POSEBNA PONUDBA: J^ORTOPEDSKIJOGI fthk.064/403-871
PO GORENJSKEM
UREJA: ANDREJ ŽALAR
"Pozabljeni" na meji
Ugotovitev ni nova in tudi ne zgolj iz sedanjega obdobja lokalne samouprave. Po več kot dvajsetletnem obstoju in utečenem, predvsem pa uspešnem delovanju krajevnih skupnosti, je bila odmaknjenost od občinskih središč za najbolj oddaljene krajevne skupnosti, vedno več ali manj neprijetna. Redke izjeme so bile, da krajevne skupnosti, ki so bile na mejah s sosednjo ali sosednjimi občinami niso občutile "bolj mačehovskega kot prijaznega pogleda" iz svoje matične občine. Ko so si le vsi drugi po večini razdelili in izborili pičel denar, so največkrat prišle z drobtinicami na vrsto še tiste "na meji".
V samostojni državi Sloveniji se na tem področju praviloma stvari niso veliko spremenile, čeprav so tisti kraji z roba občinskih meja, kjer so predstavniki vodstev vztrajno prihajali na občino, vseeno uspeli največkrat na račun demografske ogroženosti "iztržiti" nekaj več kot včasih. Slika v odmaknjenih krajevnih skupnostih in krajih pa je v primerjavi s tistimi bližjimi središčem, na področju komunalne infrastrukture še vedno težko primerljiva.
V na novo organizirani lokalni samoupravi dosedanjih ugotovitev, prakse in doganj na tem področju zato ne gre spregledati. Predvsem pa ne gre pozabiti, da je bilo dobro sodelovanje med krajevnimi skupnostmi že doslej najboljši recept za uspešno uresničevanje posameznih programov. Za "mejna" območja pa bo to tudi v prihodnje še kako pomembno. • A. Žalar
Sodobna pošta v Ratečah
Kmalu tudi prenovljeni pošti v Žirovnici in Kranjski Gori.
Rateče, 14, julija - V Ratečah v jeseniški občini so bili krajani dolga leta v precejšnji negotovosti, kako bo z njihovo pošto. Ves čas so si jo želeli, posebej še, ko so pred leti v celoti uredili tudi telefonijo. Letos pa je bilo na veliko zadovoljstvo vseh odločeno, da pošta v Ratečah, kot vaška pošta, ostane, zato pa da bodo prenovili prostore v objektu župnišca.
Tako so v začetku tedna Ratečani dobili sodobno pošto, ki je opremljena z moderno tehnologijo, na 36 kvadratnih metrih pa je poleg prostora za stranke tudi prostor za razvrščanje pošiljk. Prenova je veljala 4 milijone tolarjev.
Marjan Volk, pomočnik generalnega direktorja Poslovne enote PTT Kranj v PTT podjetju Slovenije pa je ob prenovi vaške pošte v Ratečah povedal, da na območju Poslovne enote Kranj v zgornjem delu Gorenjske potekajo še nekatere prenove pošt. Po nedavni prenovi prostorov v Kropi ravnokar potekajo prenovitvena dela tudi v Kranjski Gori, kjer pošta trenutno gostuje v zasilnih prostorih. Na vprašanje, zakaj pošto v turistični Kranjski Gori prenavljajo prav zdaj v sezoni, je pomočnik direktorja povedal, da turistična sezona v Kranjski Gori traja pravzaprav celo leto, gradbena pa pač le kakšne pol leta. Sicer pa bo pošta v Kranjski Gori po prenovi sodobna turistična pošta, kjer bo na 250 kvadratnih metrih prostor za stranke, razvrščanje pošiljk in še za nekatere druge storitve. Otvoritev sodobne pošte pa načrtujejo v prvi polovici septembra.
Do srede avgusta letos pa bodo končana tudi dela na obnovi pošte v Žirovnici. Tako bodo v zgornjem delu Gorenjske oziroma v jeseniški občini obnovljene vse pošte, razen v Mojstrani. Sicer pa je na območjhu Poslovne enote PTT Kranj v programu tudi prenova pošte v Tržiču. • A. Žalar
V začetku tedna so Ratečani dobili sodobno vaško pošto. - Foto: D. Sedej
CESTNO PODJETJE KRANJ p. o.
KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL. 064 - 242 221 TELEFAX: 064 - 242 330
Cestno podjetje Kranj razpisuje KADROVSKO ŠTIPENDIJO za poklic oz. program:
DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA
- VIL st. zahtevnosti, smer prometna oz. nizke gradnje
Kandidati morajo vlogi - prijavi (vloga za uveljavitev sdcialno-varstvenih pravic obr. DZS SPN-1), priložiti:
- potrdilo o vpisu v šolo
- overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala
- potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu
- potrdilo o dohodkih staršev oz. družinskih članov
Prijave za razpis kadrovske štipendije morajo prosilci vložiti v roku 15 dni.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri.
Del Kranja bo že to zimo poklopljen na zemeljski plin
Prvi priklopi tudi v široki potrošnji
Z izgradnjo plinske postaje pri Ibiju, dveh glavnih plinskih vodov in razdelilno merilnih postaj bo Kranj že to zimo izpolnil sklenjeno pogodbo s Petrolom Zemeljski plin o porabi 2,5 milijona kubičnih metrov zemeljskega plina.
Kranj, 14. julija - Kako bo v severnem delu Kranja v prihodnje potekalo vključevanje posameznih niš oziroma široke potrošnje na zemeljski plin, bo vsaj na začetku precej odvisno od zainteresiranosti in pripravljenosti posameznih lastnikov objektov. Potem ko je na podlagi junija lani sklenjene pogodbe Petrol Zemeljski plin zgradil primopredajno postajo pri Ibiju, sta zgrajena tudi že dva glavna voda od merilno razdelilnih postaj na Gregorčičevi 8 (Merkur) in pri kranjskem Plavalnem bazenu. Tako se po priključitvi kotlarne na Planini zdaj tudi severni del Kranja v delu KS Kranj Center in Vodovodni stolp vključuje na ekološko čisto gorivo. Vodja Inženiringa v Domplanu inž. Franc Vilfan je sredi tedna ob tehničnem prevzemu merilno razdelilne postaje pri Plavalnem bazenu zadovoljen poudaril, da je zgrajena osnovna mreža, ki zagotavlja tudi postopno vključevanje široke potrošnje.
občine Kranj) veljala 140 milijonov tolarjev. Dela pa so potekala in bila tudi opravljena v prvotno po pogodbi načrtovanem roku. Tako bomo v tej kurilni sezoni (94/95) priključili na zemeljski plin že kotlarno v Vodovodnem stolpu, Merkur v Gregorčičevi ulici 8 in Plavalni bazen. S tem pa bomo izpolnili tisti del lani sklenje pogodbe, ki določa, da bomo že to zimo porabili 2,5 milijona kubičnih metrov zemeljskega plina. Že prihodnje leto naj bi se poraba na račun široke potrošnje in nadaljnje širitve povečala na 6 milijonov kubičnih metrov, leta 1996 na 8 milijonov in do leta 200 na 13,5 milijona kubičnih metrov zemeljskega plina."
O širitvi tako imenovane terciarne plinovodne mreže do posameznih porabnikov oziroma o vključevanju široke potrošnje je inž. Franc Vilfan poudaril, da je za območji od Gregorčičeve - mestno jedro -Partizanska do Oldhamske in Vodovodni stolp ter C. Staneta Žagarja že pripravljena lokacijska dokumentacija. Na celotnem območju je bilo potrebno pridobiti okrog 900 soglasij. Za območje postaje pri Merkurju pričakujejo tudi v 14 dneh pridobitev gradbenega dovoljenja, za območje postaje pri
Sredi tedna je bil tehnični prevzem merilno razdelilne postaje pri Plavalnem bazenu. Sedanji dve takšni postaji (Merkur, bazen) bosta omogočili priključevanje široke potrošnje v tem delu Kranja na zemeljski plin.
Inž. Franc Vilfan
Postopno vključevanje široke potrošnje bosta omogočili dve že zgrajeni osnovni plinovodni veji od sprejemne postaje pri Ibiju do Gregorčičeve 8 (Merkur) in od Ibija do Plavalnega bazena, kjer sta tako imenovani merilno reducirni postaji, iz katerih bo potekal tudi razvod z znižanim pritiskom od 3 barov na 0,1 bara do individualnih potrošnikov.
"Ta osnovna investicija je Domplan in soinvestitorje (Petrol Zemeljski plin, Merkur ter Sklad stavbnih zemljišč
Plavalnem bazenu pa v mesecu dni.
"Po pridobitvi gradbenih dovoljenj bomo takoj začeliskle-pati pogodbe za vključevanje individualnih priključkov, kjer bo cena 60 nemških mark v tolarski protivrednosti za vsak kilovat priključne moči. Objavili smo tudi že razpis, da bi dobili čimveč pooblaščenih izvajalcev za napeljavo instalacij in bi na ta način interesentom za prikjučitev na plin omogočili čimbolj kvalitetni "tržni izbor". Poleg že omenjenih glavnih odjemalcev to zimo (kotlarna DomplanVodovodni stolp, Merkur, bazen) upam, da bomo do zime priključili tudi najmanj 30 hiš oziroma objektov iz široke potrošnje. Seveda pa bodo na začetku imeli neke vrste prednost tam, kjer se bo čimveč interesentov na posamezni terciarni veji odločilo za priklop. Napoved oziroma pri-
jave že imamo od 320 interesentov na celotnem severnem delu Kranja, pri pridobivanju soglasij za potrebne prekope zemljišč pa smo beležili veliko razumevanje lastnikov."
Sicer pa nameravajo v prihodnje omrežje postopno širiti v severnem delu Kranja od kotlarne do Domplana (H8), na Primskovo v komunalno cono in hkrati široko potrošnjo, nato območje Drulovke in Orehka, kjer že pripravljajo lokacijsko dokumentacijo in potem proti Stražišču in Naklem. Za zdaj ima Sklad stavbnih zemljišč občine Kranj v programu zagotavljanje dela denarja za zagotavljanje možnosti za vključevanje široke potroSnje, pristojno državno ministrstvo, ki je že pred časom obljubljalo posojila za potrebne predelave hišnih inštalacij ob vključevanju na plin, pa še vedno vztrajno molči. • A. Žalar
Na poti prijateljstva in čiste narave
Mladi ribiči imajo tabor v Dragočajni
17. tabor mladih ribičev Slovenije je letos v kampu Smlednik v Dragočajni organizirala Ribiška družina Kranj.
Dragočajna, 14. julija - Od začetka tega tedna do jutri, ko bodo v kampu Smlednik v Dragočajni pospravili šotore, je na letošnjem 17. taboru mladih ribičev 67 mladih članov ribiških družin iz Slovenije in tudi sosednje Koroške. Pod naslovom Na poti prijateljstva in čiste narave letošnji tabor organizira Ribiška družina Kranj. Že po prvih dveh dnevih so bili mladi člani in njihovi mentorji iz ribiških družin (man-kajo iz ljubljanskega območja in Primorske) navdušeni nad bivanjem in programom v Dragočajni.
Martin Dežman, RD Kranj, vodja tabora: "Pripravili smo zelo pester celotedens-ki program. Tako imamo izlete z ogledi naravnih in kulturnih ter drugih zanimivosti na Gorenjskem. Precejšen del programa je namenjen strokovnemu usposabljanju in spoznavanju ribiških veščin. V celoti pa je letošnji program ekološko naravnan s poudarkom na spoznavanje in prijateljsko druženje. V vlogi vodje tabora, v katerem je 67 mladih ribičev iz domala cele Slovenije in tudi iz sosednjega kluba Podjuna na Koroškem, sem prvič, večkrat pa sem bil že mentor naših skupin na taborih. Ob tej priložnosti bi se še posebej zahvalil Turističnemu društvu Dragočajna Moše, ki nas je prijazno sprejelo v kamp Smlednik v Dragočajni in "naši" zdravnici v taboru dr. Majdi Selan.
Viktor Gašperin, mentor pionirjev zveze ribiških družin Gorenjske: "Sest pionirjev z Gorenjskega je letos v taboru, Štirje iz kranjske RD in po eden iz Tržiča in z Jesenic. Mladi imajo zares zanimiv
Tiho mir Babic, Ljutomer: "Všeč sta mi ribičija in taborjenje, ker nas je toliko iz različnih krajev skupaj. Mislim, da bomo imeli zares zanimiv program. Danes smo bili pri slapu Savica in na Bledu, v programu pa imamo med drugim tudi ogled Tavčarjeve domačije in seveda ribolov. Naša pozdrava sta: Luska, luska, luskica in Dober
prijem.
Ena od veščin, ki se jih učijo v taboru, je tudi kast in g.
program. Morda malce moti, da je ribolov, ki je v takšnih taborih običajno eden od najbolj priljubljenih delov programa, nekoliko oddaljen. Vendar pa smo vsi zelo zadovoljni."
Anja Kokaš, Kranj:
"Enkrat sem bila že v takšnem taboru. Izbrana sem bila, ker sem bila uspešna ribičinja na družinskih tekmovanjih, na državnem pa sem 18. Sicer pa sem že tri leta članica v RD Kranj.Všeč mi je tukaj, ker je toliko vrstnikov in ljubiteljev narave iz vse Slovenije."
Martina Dežman,
Mavčiče: "Čeprav sem tako rekoč doma na taborjenju, mi je zelo všeč. Tri leta sem članica v kranjski Ribiški družini, na taborjenju pa sem tokrat drugič. Sicer sem zelo rada v naravi, ob vodi in predvsem rada ribarim. Na državnem prvenstvu pa sem bila sedma."
Daniel VVakounig, Ribiški klub Podjuna:
"Naš klub že dlje časa zelo dobro sodeluje s kranjsko Ribiškodru-žino. Letos sem sicer prvič v takšnem taboru, vendar mi je zelo všeč. Da bi bilo le lepo vreme, da bomo lahko ribarili. Gorenjska pa je zelo lepa. Počutim se kot na počitnicah, čeprav bom šel "na ta prave" počitnice letos še v Italijo." • A. Žalar
Odličnjaki na Pokljuki
Nagrada za osnovnošolsko smetano
Zveza prijateljev mladine iz Kranja in podjetje za izobraževanje Tales sta otrokom, ki so bili vseh osem osnovnošolskih let odlični, priredili tabor na Pokljuki.
Pokljuka, julija - Edino priznanje, ki so ga deležni odličnjaki ob koncu osnovnega šolanja, je sprejem pri županu, nekaj pohvalnih besed in kaka knjižna nagrada. Pri Zvezi prijateljev mladine v Kranju so prepričani, da si najboljši zaslužijo še kaj več. Spočetka so želeli pripraviti počitniški tabor za vseh 130 odličnjakov, kolikor jih imajo osnovne šole v kranjski občini, vendar so za tolikšen obseg zbrali premalo denarja. Na šestdnevni tabor na Pokljuko so minuli teden povabili le 20 najboljših (po izboru šol).
Osnovnošolsko smetano so na Pokljuki navdušili za dvoje dejavnosti: v računalniški delavnici so se pod strokovnim vodstvom prof. Braneta Križ-narja seznanili z nekaterimi uporabnimi računalniškimi programi, v literarni pa jih je prof. Miha Mohor popeljal skozi različne literarne sloge in jih vadil v kreativnem pisanju. Rezultat dela obeh delavnic je
bilo glasilo Tri pikce, literarni večer in multimedijski kviz. Odličnjaki pa ne tičijo samo v resnem študiju (omenjeni delavnici sta bili sicer daleč od strogo šolskih), temveč se jim zahoče tudi gibanja in druženja. Za oboje je v Sport hotelu na Pokljuki, kjer so bili odličnjaki nastanjeni, skrbel prof. športne vzgoje Pavel Srečnik. Žal jo je odličnjakom zagodlo vreme,
Skupina nadebudnežev v računalniški delavnici.
Anka Naglic, osnovna šola Matija Valjavec Preddvor: "Končno sem v druščini, kjer me ni sram priznati, da sem odličnjakinja. V literarni delavnici prevajamo, pišemo razne pesniške oblike, prozo, odlomke iz še nenapisanega romana... Ugajajo mi tudi plesne vaje, ki jih vodi tukajšnji računalniški profesor Brane Križnar. Osnovnošolske klopisem zdaj zapustila in se vpisala na škofjeloško gimnazijo."
Sanja Grobovšek, osnovna šola France Prešeren: "Ugaja mi zanimiv način dela, kakršnega so nam pripravili na taboru. Učenje v literarni delavnici je nevsakdanje, profesor zna vse obrniti na zabavno plat. Poleg literarnega ustvarjanja igramo tudi tenis in pingpong, skratka stvari, za katere med napornim šolskim letom ni dovolj priložnosti."
Tony Štupar, osnovna šola Davorin Jenko Cerklje: "Na taboru je vsaka minuta zapolnjena s kako dejavnostjo. Če nista literarna in računalniška delavnica, je rekreacija. Včeraj smo denimo hodili na hoduljah, bili smo na pohodu, orientirali smo se. Včasih bi bili radi manj pod nadzorom."
skupine,
Simon Rankel, osnovna šola Lucijana Seljaka Kranj: "Sodeloval sem v računalniški delavnici, kjer smo največ delali na oblikovanju glasila. Pripravili smo tudi multimedijski kviz. Z računalnikom doslej še nisem imel posebnih izkušenj, tokrat sem pridobil osnovno znanje. Dva iz naše znata že več, pa delata na
zahtevnejšem profesorjevem računalniku.
Boštjan Volčjak, osnovna šola Matija Valjavec Preddvor: "Presenečen sem bil, da sem bil z naše šole ravno jaz izbran za udeležbo na tem taboru. Vključil sem se v delo računalniške delavnice, kjer mi je bilo vse novo. Sicer pa mi je tak način druženja in pridobivanja znanja zelo všeč."
Vesna Zupane, osnovna šola Šenčur: "Na taboru sem se srečala v glavnem s sebi enakimi, tako da nas nihče ne zmerja s piflarji. Poleg učenja nas zanima še kaj drugega. V literarni delavnici mi je ugajalo, ker smo pisali v različnih slogih, všeč pa so mi bile tudi vse druge dejavnosti, predvsem plesne vaje."
tako da si nekaterih rekreativnih dejavnosti niso mogli privoščiti.
Finančna sredstva za tabor na Pokljuki je zagotovil vladni urad za mladino, precej pa so dodali tudi nekateri sponzorji, sta povedala Franci Kržan iz Zveze prijateljev mladine Kranj in Edita Krč iz podjetja Tales. Kranjski izvršni svet je pripomogel, da so na Pokljuki opremili računalniško delavnico, pomagali so še Sava. Mlekarna Kranj, Petrol in Živila, glavni sponzor Iskra Tel pa je razen tega ponudil tudi štipendije za vse udeležence računalniške skupine.
Odličnjaki, ki jih manj nadarjeni vrstniki pogosto pojmujejo kot "piflarje", so se v družbi sebi enakih dobro počutili, čeprav so se morali nemara dokazovati bolj kot sicer. Lepo bi bilo, ko bi letošnja skupina s Pokljuke ohranila stike. Na to kaže morda dejstvo, da se jih večina iz kluba najboljših vpisuje na kranjsko gimnazijo. O taboru, ki so se ga na začetku zasluženih počitnic radi udeležili, so nam nam nanizali nekaj vtisov. • D.Z.ŽIebir
Življenjske zgodbe
Dobrota je sirota
Huda nesoglasja med lastnikom enosobnega stanovanja in podnajemnico. Lastnik pravi: "Vzel sem jo zato, ker se mi je smilila, zdaj pa se noče izseliti..."
Kranj, 14. julija - Življenje piše vsakršne žalostne in vesele zgodbe, dogajajo se družinske tragedije, nesporazumi, prepiri... Marsikdo, ki pač ne more več vzdržati krivic in se čuti povsem nemočnega, na koncu, ves obupan, pokliče tudi novinarje.
In tako se je oni dan v našem uredništvu oglasil državljan Slovenije, Jordan V, Makedonec po rodu, ki že vrsto let živi v Kranju.
Jordan V, ki je upokojen, živi v enosobnem stanovanju na Planini. Sam pravi takole:
"Pred časom, ko sem živel sam v svojem stanovanju, se je pri meni oglasila tridesetletna samohranilka in me prav lepo prosila, če jo začasno vzamem na stanovanje. Zasmislila se mi je, saj ni imela strehe nad glavo. In sem jo začasno vzel kot podnajemnico.
Kaj je bilo hujšega! Niti slutil nisem, da mi bo tako nehvaležna, saj je zasedla vse moje skromno stanovanje, he posebej tedaj, ko sem se vrnil iz bolnišnice po operaciji, me sploh ni pustila do mojih oblačil in mi nagajala na vsakem koraku. Ko sem se obrnil na Center za socialno delo in na policijo, so le zmigovali z rameni, češ saj nima stanovanjske pravice, sam si jo vzel in sam jo postavi pred vrata. Resnično ne morem več vzdržati, zato prosim vas, da mi pomagate..."
Kako naj bi mu mi pomagali, nismo vedeli, saj mu v resnici ne moremo prav nič pomagati.
Zato smo se oglasili pri njem doma in spregovorili besedo aii dve še z njegovo podnajemnico, ki se noče izseliti iz stanovanja.
Njena zgodba je seveda popolnoma drugačna. Prihaja iz Kosova, stara je štiriintrideset let in prijetnega videza. Pravi, da je v Kranju za stalno prijavljena, pri njem, da pa živi od humanitarne pomoči, saj nikjer ne dobi zaposlitve. Njuna nesoglasja izhajajo iz popolnoma drugačnih zadev, ki jih pač tu ne bomo pisali, ker so zasebne narave. Obljubila pa je, da se bo zaradi nevzdržnih razmer v tem enosobnem stanovanju izselila že prihodnji teden.
Ali se bo res izselila ali ne, ne vemo. Vsekakor pa je v mučnem položaju, saj verjetno nima kam iti. • D. Sedej
Aktivne počitnice
Ves čas govorimo angleško
Kranj, 11. julija - Za dijake srednjih šol in za osnovnošolce od 5. do 8. razreda so v Škofji Loki prejšnji teden organizirali šesto poletno šolo angleškega jezika. Dopold-neve so preživljali v učilnicah, ob popoldnevih pa so prišle na vrsto druge dejavnosti, igre, plavanje. Sodeč po izjavah v naši anketi, so bili zadovoljni vsi, učenci in učitelji.
Jemej Kumer iz Žirov, 8. razred: "Šola mi je zelo všeč in še bi prišel. Ves čas smo govorili angleško, na sporedu so bile družabne igre. Učitelji so zelo v redu. Dva sta prišla iz Velike Britanije, eden iz Avstralije in eden iz Amerike."
Tina Grilj iz Ilirske Bistrice, dijakinja 1. letnika: "Tu je zelo lepo, organizacija je dobra, čas imamo popolnoma izpolnjen. Ugaja mi vse. To ni isto kot v šoli, ozračje je bolj sproščeno, pogovarjamo pa se o vsem."
Jože Bogataj, profesor angleškega jezika na škofjeloški gimnaziji: "Organizacija je odlična. K pouku prihajajo učenci z motivacijo. Namen je napraviti pouk drugačen, kot je običajen šolski pouk, jezika se učijo skozi zabavo. Mislim, da je šola dobro uspela. Delali smo ogromno, a z velikim veseljem."
Ana Trampuž iz Nakla, 5. razred: "Vtisi so super, bilo je zelo zanimivo, učitelji so odlični. Mislim, da bom še prišla."
Marko Lužerič iz Škofje Loke, 6. razred: "Poletna šola je koristna, veliko smo se naučili, zraven pa je bilo veliko zabave. Čisto drugače je kot v obvezni šoli. Še bom prišel." • Špela Vidic, foto: M.G.
Zdravstveno zavarovanje na dopustu
Če na tujem zbolimo...
Preden potujemo na počitnice v tujo državo, je dobro vedeti, kako je z našim zdravstvenim zavarovanjem na tujem. Kot nas je obvestilo slovensko ministrstvo za zdravstvo, lahko slovenski zavarovanci uveljavljamo pravico do nujnega zdravljenja v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjeno konvencijo ali posebne sporazume o zdravstvenem in socialnem zavarovanju.
Za države, kot so Avstrija, Italija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Belgija, Luksemburg in Romunija, si morajo zavarovanci priskrbeti potrdilo o pravici do dejanskih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi. Potrdilo dobijo na vseh območnih enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje. S tem papirjem lahko dopustniki v omenjenih državah uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih, oziroma zdravstvenih ustanovah, ki so del (javne) zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravnikih ali na klinikah, ki nimajo sklenjene pogodbe z državno zavarovalnico, je treba stroške poravnati na mestu samem, domači zavod pa bo zavarovancem na osnovi dokumentiranih računov upravičeno stroške povrnil delno ali v celoti.
Drugače določajo konvencije z Anglijo, Češko, Poljsko in Bolgarijo. Sporazumi s temi državami našim državljanom zagotavljajo uveljavljanje nujne zdravstvene pomoči v javnih zavodih na osnovi slovenskega potnega lista. Doplačevati načelno ni treba, saj sporazumi predvidevajo poravnavanje stroškov med pristojnimi zavodi držav. Tudi tu velja opozoriti na dokumentiranje računov v primerih, da iščemo nujno zdravniško pomoč pri zasebnikih.
Kako je na Hrvaškem, kamor te dni potuje največ slovenskih dopustnikov? S Hrvaško je sklenjen poseben sporazum, dopolnjen tudi s pomembnimi aneksi, ki naj bi našim državljanom pri sosedih zagotavljal uveljavljanje nujne zdravstvene pomoči že na osnovi potrjene zdravstvene izkaznice. Naši zavarovanci so jo dolžni potrjevati vsak mesec. Če imajo to urejeno, lahko slovenski dopustniki v javnih zavodih na Hrvaškem uveljavljajo pravice do vseh nujnih zdravstvenih storitev, vključno z zdravili.
Na slovensko zdravstveno zavarovalnico je prišlo tudi več pritožb, da nekateri hrvaški izvajalci zdravstvenih storitev tega sporazuma ne spoštujejo, in da neposredno obračunavajo stroške. V teh primerih zavod prosi zavarovance, da shranijo dokumente o takih stroških. Le na osnovi dokumentiranih pritožb namreč lahko naš zavod posreduje pri hrvaškem fondu za zdravstveno zavarovanje, ki je dolžan v skladu s sporazumom ukrepati proti tistim, ki kršijo določila. Zavarovanci naj hranijo vse dokumente o neposrednih plačilih nujnega zdravljenja in jih pri uveljavljanju povračil na zavodu posredujejo ustrezni službi.
Z& vse druge države, kjer doslej ni bilo mogoče urediti posebnihpogojev za uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja, pa velja, da zavarovanci sami plačajo storitve, ob vrnitvi domov pa jim zavod povrne stroške, če seveda predložijo dokumentacijo o upravičenih stroških. • D. Z. Žlebir
Z raftom po Kolpi
Gojenci Vzgojnega zavoda Frana Milčinskega v Smledniku so si konec šolskega leta popestrili s štiridnevnim izletom na Kolpo. Kot nam pišeta Petar FUipovič in Gregor Tomašev, je bil izlet prijetno doživetje za deset šolarjev in tri spremljevalce. En dan pohoda prek Roga so združili s tridnevnim veslanjem po Kolpi z raftom. Na sliki: fantje v akciji.
V prodajnem centru Ml - Moderni interieri v Kranju bomo v kratkem odprli našo četrto prodajalno
v Sloveniji. Za delo v moderni 600 m2 ve/iki prodajalni obutve vabimo k sodelovanju:
1. PRODAJALKE OBUTVE ■ BLAGAJNiČARKE
2. BLAGOVNE MANIPULANTKE - UREJEVALKE REGALOV
Pogoji:
1. Trgovska izobrazba, izkušnje pri delu z registrsko blagajno, pasivno znanje nemškega jezika
2. Izobrazba blagovni manipulant oziroma dokončana osnovna šola.
Če vas veseli skupinsko delo v modernem poslovnem sistemu z več kot 200 poslovalnicami, nam pošljite pisne ponudbe v 7 dneh na naslov:
STIEFELKONIG, d.o.o., kadrovska služba, Šmartinska 152/g, 61103 Ljubljana.
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
OGLASI
Petek, 15. julija 1994
TABOR, d.o.o., Gorenja vas - v stečaju Gorenja vas 171
Na podlagi sklepa stečajnega senata opr. št. 4/94 z dne 7. 7. 1994 objavlja
PRODAJO
Z ZBIRANJEM
PISNIH PONUDB
trgovskega blaga kot celote, ki se nahaja v trgovini Gorenja vas 50, Gorenja vas. Izklicna cena za trgovsko blago je 866.365,00 SIT. Pisne ponudbe je treba poslati v zaprti ovojnici z oznako "ponudba za nakup trgovskega blaga" na naslov stečajnega upravitelja: Stane Sorčan, Sr. Bitnje 82, 64209 Žabnica, najkasneje 8 dni po objavi v časopisu Gorenjski glas. Pri prodaji z zbiranjem pisnih ponudb lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki najkasneje 3 dni pred potekom roka za zbiranje ponudb vplačajo varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene za trgovsko blago na žiro račun 51510-690-90483 pri SDK RS, Podružnica Skofja Loka.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili brez obresti. Najugodnejši ponudnik bo izbran v 3 dneh po končanem zbiranju ponudb. Uspeli ponudnik mora skleniti kupno pogodbo v petih dneh po izbiri in prav tako v celoti plačati kupnino, če izbrani ponudnik v navedenem roku ne sklene pogodbe, bo prodaja razveljavljena. Trgovsko blago je naprodaj po sistemu "videno-kupljeno". Prodano trgovsko blago bo izročeno kupcu po plačilu celotne kupnine in morebitnega prometnega davka, ki ga plača kupec.
Trgovsko blago si bo mogoče ogledati v četrtek, 21. 7. 1994, od 8. do 12. ure v trgovini Gorenja vas 50, Gorenja vas. Ostale informacije dobite po telefonu 064/311-917. TABOR, d.o.o, GORENJA VAS
Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, razpisuje na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naroČil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94)
PONOVNI JAVNI RAZPIS
ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA OPRAVLJANJE STORITEV PREVOZA OSNOVNOŠOLSKIH OTROK V OBČINI KRANJ ZA ŠOLSKO LETO 1994/95
1. Naročnik je Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, Kranj, Slovenski trg 1.
2. Predmet razpisa je izvajanje celovitega prevoza osnovnošolskih otrok na območju občine Kranj v šolskem letu 1994/ 95, razen za prevoze na relaciji Stiska vas - Ambrož pod Krvavcem ter na relaciji štefanja gora -Žičnica Krvavec v šolskem letu 1994/95.
3. Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- s svojimi ali najetimi vozili morajo dnevno prepeljati v šole in domov okoli 2.000 šoloobveznih otrok občine Kranj od novembra do konca marca in okoli 1.500 otrok preostale mesece šolskega leta, razen julija in avgusta. Na relaciji Stiska vas -Ambrož pod Krvavcem je potreben prevoz v šolo in domov za dva otroka, na relaciji štefanja gora - Žičnica Krvavec pa za okoli 10 otrok.
Razpredenost šolske mreže je razvidna iz sklepa o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/ 88),
- svoje storitve morajo biti kvalitetno in v skladu z obstoječo cestno-prometno zakonodajo;
- cena storitve mora biti v okviru zakonskih določil.
4. Informacije lahko ponudniki dobijo na Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Kranj, tel.: št. 221-811, int. 379, ga. Jasna Zlobec - Dolinar.
5. Ponudniki, ki bodo sodelovali v javnem razpisu, naj svoje vloge, v katerih bodo podani odgovori na zgoraj navedene zahteve, s priloženimi dokumenti o imenu in nazivu ponudnika, podatki iz registrskega sodišča o registraciji podjetja in dejavnosti ter ustrezne reference, pošljejo na Občino Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, Slovenski trg 2, v roku 10 dni po objavi razpisa.
6. Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako: "ne odpiraj - ponudba za javni razpis za prevoze osnovnošolskih otrok".
7. Odpiranje ponudb bo 11. dan po izteku roka za oddajo, ob 12. uri v sobi 162 Skupščine občine Kranj.
8. Ponudbe, ki ne bodo prispele pravočasno ali ne bodo pravilno opremljene ter ponudbe, ki ne bodo vsebovale elementov tega razpisa, bodo izločene iz nadaljnje obravnave.
9. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni pri odpiranju, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje.
10. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 15 dneh po dnevu odpiranja ponudb.
11. Z izbranimi ponudniki za celoviti prevoz na območju občine Kranj, za prevoz na relaciji Stiska vas - Ambrož pod Krvavcem in na relaciji Štefanja gora -Žičnica Krvavec bodo sklenjene pogodbe v roku 15 dni po sprejeti odločitvi.
Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94) objavlja
PONOVNI JAVNI RAZPIS
ZA IZBIRO IZVAJALCA ZA IZVAJANJE PROGRAMA USPOSABLJANJA OSNOV RAČUNALNIŠTVA OSNOVNOŠOLCEV (6. IN 7, RAZRED) V POTUJOČI RAČUNALNIŠKI UČILNICI ZA ŠOLSKO LETO 1994/95.
1. Naročnik za izbiro izvajalca je Občina Kranj, Sekretariat ua družbene dejavnosti, Kranj, Slovenski trg 1.
2. Predmet razpisa je izvajanje programa usposabljanja osnov računalništva osnovnošolcev, v 6. in 7. razredu, v potujoči računalniški učilnici za šolsko leto 1994/95.
3. program se izvaja na 8 (osmih) prenosnih računalnikih z oznako NB CH 386 SX/40 Mb HDD/20 Mhz 2 Mb RAM po osnovnih šolah občine Kranj v 20 skupinah po 15 učencev in traja 70 ur.
4. Sofinancer do 65 % vrednosti cene izobraževanja je občina Kranj, ki priznava vrednost ure v višini bruto vrednosti ure interesne dejavnosti v osnovni šoli, ki jo za tekoči mesec prizna Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.
5. Ponudba mora vsebovati:
- podatke iz registrskega sodišča o registracij podjetja
- program poučevanja, ki mora biti potrjen z zakonom določenega pooblaščenega organa
- ceno programa
- opis dosedanjega dela
- reference ponudnika
6. Informacije lahko ponudniki dobijo na Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Kranj, tel.: št. 221-811, int. 379 - ga. Jasna Zlobec - Dolinar.
7. Ponudbo z vso potrebno dokumentacijo naj ponudniki, ki bodo sodelovali v jasnem razpisu, pošljejo na Občino Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, Slovenski trg 1, v roku 10 dni po objavi razpisa.
8. Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako: "ne odpiraj - ponudba za javni razpis
- za potujočo računalniško učilnico".
9. Odpiranje ponudb bo 12 dan po objavi razpisa, ob 13. uri v sobi 162 Skupščine občine Kranj.
10. Ponudbe, ki ne bodo pravilno opremljene, ter ponudbe, ki ne bodo vsebovale elementov tega razpisa, bood izločene iz nadaljnje obravnave.
11. Predstavniki ponudnikov, ki
bodo prisotni pri odpiranju, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje.
12. Izbran bo najugodnejši ponudnik. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 15 dneh po dnevu odpiranja ponudb.
13. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena ustrezna pogodba.
TAB <~:er rrg a o o Računahii5k' mlcxmac:|Sl<i SBlemi T1 A D  iM>iianska c. 24 a 64000 KPANJ I Jm. D  tel 06d 273-273 trn 064 273-274
Podjetje TAB inženiring, d.o.o. razpisuje več prostih delovnih mest, in sicer:
1. PRODAJNI INŽENIR
Delo obsega trženje računalniških informacijskih sistemov. Od kandidatov pričakujemo:
- da poznajo računalniške informacijske sisteme (HW in SW)
- da so komunikativni
- da imajo vozniški izpit
- da imajo predhodne delovne izkušnje na tem področju
2. PROGRAMER
Delo obsega razvijanje in programiranje v jeziku C ter učenje in uvajanje programskih paketov pri strankah. Od kandidatov pričakujemo:
- da obvladajo jezik C
- da poznajo poslovno informatiko
- da so komunikativni
- da imajo predhodne delovne izkušnje na tem področju
Pisne prijave z opisom predhodnih delovnih izkušenj sprejemamo na naslovu podjetja: Ljubljanska 24/a, Kranj (Labore), najkasneje v 8 dneh po objavi. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisu.
IVI
Mercator - Tovarna olja Oljarica Kranj, d.o.o.,
Kranj, Britof 27, razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih stvari: IZKLICNA CENA
1. Tovorni avtomobil Mercedes/FAP
tip 12-13, letnik 1987, 600.000,00 SIT
2. Diesel motor za Mercedes/FAP,
tip 12-13, letnik 1985, 130 KM 150.000,00 SIT
3. Osebni avtomobil VW Jetta JX, letnik 1986, št. motorja S188803603,
prevoz. 190063 km, karamboliran 100.000,00 SIT
4. talne betonske plošče 40 x 40, 260 kosov a 80,00 SIT
5. leseno okno 100 x 90, 13 kosov a 3.000,00 SIT
6. leseno okno 100 x 140, 2 kosa a 5.000,00 SIT
7. lesena vrata z nadsvetolobo 277 x 124 5.000,00 SIT
8. kovinska dvokrilna vrata 200 x 90 4.000,00 SIT
9. kovinska dvokrilna vrata 257 x 95 4.000,00 SIT
10. kovinska dvokrilna vrata 257 x 95 4.000,00 SIT
11. kovinska dvokrilna vrata 260 x 140 4.000,00 SIT
12. kovinska dvokrilna vrata 250 x 160 4.000,00 SIT
13. konstrukcija za police 2.000,00 SIT
14. pisalna miza 200 x 100, s predal., 2 kosa a 10.000,00 SIT
15. omarice 78 x 50 x 37, lesena vrata, 4 kosi a 7.000,00 SIT
16. omarice 78 x 50 x 37, steklena vrata,
2 kosa a 7.000,00 SIT
17. pisalna miza 156 x 78, 2 kosa a 5.000,00 SIT
18. pisalna miza 120 x 60 5.000,00 SIT
19. prevozna omarica 80 x 45 x 80
20. centrifugalna črpalka z elektro motorjem 1.500,00 SIT 1,5 kVV, iš
21. centrifugalna črpalka z elektro motorjem 2.500,00 SIT 2,5 kW, i
22. zobniška črpalka z elektro motorjem
5,5 kW, iš=1 5.500,00 SIT
23. vrtalni stroj, leto izdelave 1961, iš=1986 5.000,00 SIT
24. držalo za vpetje vrtalnega stroja 2.000,00 SIT
25. puhalo, iš=2114 3.000,00 SIT
26. gorilec VVeishaupt mazut/kuril, olje
letnik 1974, rabljen 40.000,00 SIT
27. gorilec VVeishaupt mazut/kuril, olje
nerabljen 160.000,00 SIT
28. telefonska centrala PABX 100 C, 6/50 100.000,00 SIT
Javna dražba bo v petek, 29. julija 1994, ob 12. uri v Kranju, Britof 27, v sejni sobi.
Ogled stvari je možen 2 uri pred začetkom javne dražbe.
Vsak ponudnik mora pred začetkom javne dražbe položiti varščino v višini 10 % izklicne cene stvari.
Kupec je dolžan plačati prometni davek in vse ostale dajatve v zvezi s prodajo stvari.
Kupec mora takoj po javni dražbi plačati kupnino in prevzeti stvar. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari.
Podrobnejše informacije o javni dražbi - tel. 241-351.
GLOBUS tel.: 214-151
HOOVER
TURBOPOVVER
Svetovno znani angleški globinski sesalniki:
* še močnejši,
* še tišji,
* s trajno vrečko,
* s senzorjem za avtomatično reguliranje moči.
VABIMO VAS, DA SE PREPRIČATE:
* v petek, 15. 7., od 15. - 18. ure,
* v soboto, 16. 7., od 9. - 12. ure.
1> MERKUR
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ TOVARNA SESTAVNIH DELOV, P.O.
objavlja
PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA
Program, ki ga je sprejel delavski svet podjetja na seji 20. aprila 1994, je potrdila Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, dne 7. julija 1994, z odločbo št. LP-294/ST.
1. PODJETJE: ISKRA KIBERNETIKA Tovarna sestavnih delov, p.o.
2. SEDEŽ: Kranj, Savska Loka 4
3. MATIČNA ŠTEVILKA: 5045169
4. PRETEŽNA DEJAVNOST:
- proizvodnja sestavnih delov električnih in elektronskih naprav,
- proizvodnja električnih strojev, naprav in orodij v elektroindustriji,
- predelava umetnih mas, zlasti proizvodnja izdelkov iz umetnih mas za industrijo, - livarske in tehnološke storitve in storitve obdelave.
5. PRAVNA OBLIKA ORGANIZIRANOSTI
- Podjetje ima 100 % družbeni kapital
6. PREDVIDENA LASTNINSKA STRUKTURA
- 10 % kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
- 10 % slovenski odškodninski sklad,
- 20 % sklad RS za razvoj
- 20 % upravičenci iz naslova interne razdelitve
- 40 % upravičenci iz naslova notranjega odkupa
7. KOMBINACIJA NAČINOV LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA
- 40 % prenos navadnih delnic na sklade
- 20 % interne razdelitve delnic
- 40 % notranji odkup delnic
8. JAVNI POZIV UPRAVIČENCEM
a/ Podjetje poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojence podjetja, da v 30 dneh po objavi programa v dnevnem časopisu in na oglasni deski podjetja pristopijo k interni razdelitvi delnic in predložijo lastninske certifikate v zameno za navadne imenske delnice podjetja.
če bo vrednost tako zbranih certifikatov manjša od 20 % družbenega kapitala, bo podjetje objavilo interni razpis za ožje družinske člane, če bo vrednost predloženih certifikatov in potrdil večja od 20 % družbenega kapitala, bodo presežni certifikati in potrdila uporabljeni za notranji odkup delnic proporcialno za vsakega udeleženca posebej.
Delnice, pridobljene iz interne razdelitve so navadne, imenske in so prenosljive dve leti po izdaji, razen z dedovanjem.
b/ Notranji odkup
Podjetje poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojence podjetja, da v 30 dneh po objavi tega oglasa v dnevnem časopisu ter na oglasni deski podjetja, vpišejo in vplačajo delnice notranjega odkupa s 50 % popustom.
Upravičenci bodo hkrati z vpisom podpisovali tudi pristop k pravilom notranjega oskupa in soglasje k aktu o preoblikovanju podjetja.
Delnice so imenske, dajejo pravico do upravljanja skladno s pravili notranjega odkupa, dajejo pravico do dividence, so neprenosljive zunaj programa, razen v primeru dedovanja.
Vpisi in plačila delnic se bodo začeli takoj po objavi tegapoziva in v predpisanem 30-dnevnem roku vsak dan, od 10. do 12. ure, v sobi 05/I, v poslovni stavbi podjetja (poleg sejne sobe TSD).
9. INFORMACIJE
Vse dodatne informacije v zvezi s postopkom lastninskega preoblikovanja in tem pozivom, lahko upravičenci dobijo vsak delovni dan, med 10. in 12. uro, pri ga. Evi Simonovič in g. Petru Hkavcu, telefon 064/222-787.
Trgovski 0..\:f-:R Pro Commerce
STANETA ŽAGARJA 35, KRANJ -POLEG TOVARNIŠKE PRODAJALNE IBI NA PRIMSKOVEM
VELIKO SEZONSKO ZNIŽANJE CEN TUDI DO 50 % - OD 11.7« DALJE
V VRHUNCU SEZONE NAJNIŽJE MOŽNE CENE
Otroški kompleti že od 990,00 SIT dalje
MajiceT-shirt SAMO 220,00 SIT
Mo majke enobarvne       že od 590,00 SLT dalje
VELIK IZBOR POLETNE KONFEKCIJE - VEČ KOT 100 RAZIJCNIH ARTIKLOV Bermudahlace"SCOKH&$ODA"»»»»» samoU90,00SLT Kmikhlace "TOM TAYLOR" »»»»»»»> samo 1315,00 SIT Žensk kepah (enodelne,, dvomne »»»»»»same 1.990,00 SLT
ZATO, DA NE BOSU; $BBJ IZ DNEVA V DAN SLABŠE, KUPUJTE V p@ (faU TltUASKEGA CENTRA PRO COMMERCE Žensk jesnsMt smo 475.00 SIT
Tmkbhiu SM0 5%MSn MišportninirbtnM samo 1190,00 SIT Zenskibnpleti    SMO 990,00 SIT       Šolsk torbe samo 1.900,00SIT
ZensbhkcnohUo SAMOmfim
ZATO, KER VEMO, DA JE CENA ZA VAS NAJPOMEMBNEJŠA SMO CENEJŠI OD NAJCENEJŠIH Kuhinjski prticki (faro mrec, modri ili rieci, 45x15),     IZJEMA CENA: tako poceni, k je njihovo pranje infy od nakupa        SAMO 59,00 SIT
NE ZAMUDITE UGODNEGA NAKUPA SAJ PRILOŽNOST ZAMUJENA, NE VRNE SE NOBENA
PROTON Top Sint 5VV-40
PROTON Avont 15W-40
PROTON Diesel 15W-40
PROTON Turbo Diesel 15VV-40
PROTON
motorno olje novih dimenzij
PETROL
Ste komunikativni, prijazni, vas veseli delo z ljudmi in vam ni odveč delo na terenu? Po strokovni usposobitvi vam ponujamo vabljiv zaslužek, z dobrim delom pa se bo z vami sklenilo tudi redno delovno razmerje!
VABIMO VAS ZA DELO NA TERENU NA OBMOČJU GORENJSKE!
Pisne ponudbe pričakujemo na naslov:
Zavarovalnica TILI A, d.d. Novo mesto, predstavništvo Kranj, Likozarieva 1a, informacije po telefonu: 064/311-291,311-595
SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI
C
Suzuki sporoča, daje cena vozil kljub večjemu davku ostala f*52*L nespremenjena do 15.8. '94
KALCIT
D.O.O.
C. Talcev 69 64000 KRANJ tel. 331-013
SVVIFT 1.0 GL 16.871 DEM
SVVIFT1.3GS 20.896 DEM
SEDAN 1.3 GL SERVO 21.581 DEM
SEDAN 1.6 GLX SERVO 23.619 DEM
SAMURAI LX 24.089 DEM
VITARA LX 34.025 DEM
VITARA5 40.311 DEM
Ugodni krediti na 4 leta LEASING na 3 leta
BLED BLED RIKLIJEVI DNEVI 1994 15.- 17. julij
VSAK DAN OD 12.00 DO 24.00 STOJNICE S TRGOVSKO IN GOSTINSKO PONUDBO
PETEK, 15. JULIJ
17.00 NASTOP S CITRAMI: G. VIDA U ČAK AR 18.00 ANSAMBEL GORENJSKI MUZIKANTJE 20.30 PRIKAZ RI KLIJ EVE DOBE 21.00 ANSAMBEL GORENJSKI MUZIKANTJE
SOBOTA, 16. JULIJ
17.00 ANSAMBEL ROBERTA ZUPANA
18.00 NASTOP PLESALK PLESNEGA STUDIA BLED
20.00 PRIKAZ RIKLIJEVE DOBE
21.00 PRIŽIGANJE LUČK NA BLEJSKEM JEZERU
PROM. KONCERT GODBE NA PIHALA GORJE 21.45 ANSAMBEL ROBERTA ZUPANA
NEDELJA, 17. JULIJ
17.00 KONCERT ANSAMBLA ADRIA DIXIELAND 17.30 PRIKAZ RIKLIJEVE DOBE 20.00 ANSAMBEL SPEKTER
TURISTIČNO DRUŠTVO BLED
otorno
olje. novih
dimenzij
Motorno oljo PROTON so izdelana s pomočjo najsodobnejše tehnologije in po kakovosti dosegajo najboljše znamke motornih olj, saj ustrezajo Specifikacijam ameriškega naftnega inštituta (API)» ter zahtevam in specifikacijam najuglednejših svetovnih proizvajalcev motornih vozil V družino PROTON j spadajo štiri olja:
SMEDU
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je razstavljen izbor predvojnih likovnih del slikarja Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja. V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kaste lic. V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmin razstavlja fotografije Janko Prelovec iz Idrije.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava fotografij članov Foto kluba Maribor. Tudi v galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled fotografska razstava, avtor je Marko Pogačnik. V bistroju Želva so predstavljene črnobele fotografije Mike Mekline iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Boris Praprotnik z barvnimi fotografijami. V pizzeriji Bist'rca v Mojstrani so razstavljene fotografije izdelkov iz brušenega stekla Damjane Aupič z Jesenic.
DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob sobotah je zaprta.
VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro.
RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo barvne fotografije člani Fotokluba Janez Puhar iz Kranja. V prostorih Gorenjske banke so na ogled slike Nataša Rozman z Brezij. Od 1. julija dalje je galerija Šivčeva hiša v popoldanskem času odprta od 17. do 19. ure, dopoldan pa od 10. do 12.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Stavbna dediščina Begunj na Gorenjskem, avtorja Mirka Majerja.
BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova. V Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj. V hotelu Toplice razstavlja akad. slikar in grafik Lojze Spacal.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavljata oblikovalki Lena Šajn in Majda Mrzelj. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Marjan Prevodnik iz Ljubljane litografije na temo Tihožitja. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del Henrika Marchela in Janeza Kneza. V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Janez Hafner. Likovna dela otroškega Ex tempora 94 si je moč ogledati v Mali galeriji Žigonove hiše. V okroglem stolpu je na ogled razstava oblačilna kultura na Slovenskem.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka.
Bled - V hotelu Toplice je kranjska galerija Bevisa pripravila pregledno slikarsko razstavo akademskega slikarja in grafika Lojzeta Spacala iz Trsta. Na razstavi, ki se je je udeležil tudi umetnik sam, so predvsem dela zadnjega obdobja, saj slikar kljub visokim letom še nenehno ustvarja. Na sliki: Žbrinca na zidu, 1989.
Razpisna komisija
HOTELA GRAJSKI DVOR RADOVLJICA
Razpisuje dela in naloge
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidat za direktorja mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati se naslednje:
- da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali družboslovne smeri
- najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del in nalog
- da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti
- da aktivno obvlada dva tuja jezika
- da predloži program dela in razvoja podjetja
Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz razpisa pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na razpisno komisijo podjetja Hotel Grajski dvor Radovljica, 64240 Radovljica, Kranjska ul. 2.
Pogovor z Branko Potočnik, dirigentko pevskega zbora De Porfundis
TUDI POSLUŠALCE JE POTREBNO VZGAJATI
V začetku poletja je bil v kranjski Gimnaziji letni koncert mladega, a vedno uspešnejšega komornega zbora De Profundis. Na gorenjski reviji pevskih zborov so bili izbrani za samostojni koncert, ki ga pripravljajo za to jesen, letni koncert v maju pa je bil tudi diplomski koncert zborovodkinje Branke Potočnik.
Zbor De Profundis je začel z delom šele ob koncu leta 1990, najprej le kot mladinski župnijski zbor šestnajstih pevcev, kasneje z vedno zahtevnejšimi ambicijami. "Zbor je bil ustanovljen z namenom, da pojemo 'bolj zares', tisto, kar nam je najbolj všeč. Dobro sezono smo prepevali le cerkvene pesmi in nekaj črnskih duhovnih, slednje so si želeli pevci, najbrž zaradi pestrejših ritmov in harmonij. Predvsem pa smo delo takoj vzeli zelo resno. Dobivali smo se sicer le enkrat tedensko, vendar čisto zares. To je tisto, kar smo vsi želeli in kar je omogočilo tudi hitro napredovanje zbora."
Kaj vas je torej privedlo do tega, da ste zbor vključili v svoj študij, da je delo in nastop z zborom postalo del vaše diplomske naloge na ljubljanski Akademiji za glasbo ?
"Ko smo se v tretjem letniku študija začeli pogovarjati o diplomskih nalogah, sem glede na dotedanje vodenje zbora in dejstvo, da sem študirala na oddelku za glasbeno pedagogiko, takoj pomislila na to možnost. Seveda me je sprva zelo skrbelo, ker sem se zavedala, kako zelo bodo pevci obremenjeni, hkrati pa bi sodelovanje pri projektu diplomskega koncerta pomenilo tudi možnost hitrejšega napredovanja. Potem ko so se odločili za sodelovanje, so morali dati vse od sebe. Ta koncert je postal velika obveznost, kar se je kasneje izkazalo kot dobro za zbor, ki je, kot sem že omenila, v znanju zelo hitro napredoval."
Program koncerta ste morali prilagoditi zahtevnim kri-
Triiudvajsetletna zborovodkinja Branka Potočnik je pred kratkim diplomirala na oddelku glasbene pedagogike ljubljanske Akademije za glasbo, smer zborovsko dirigiranje, pod mentorstvom prof. dr. Mirka Cudermana.
ter i jem akademije na eni in mlademu zboru na drugi strani
Seveda. Zato je bil tudi tako raznolik. Glede na to, da je zbor še mlad in nima izoblikovane podobe, šele skušamo odkriti, kaj je tisto, kar nam je najbolj všeč, kar nam najbolj leži. Pri izbiri programa se trudim poiskati vredne skladbe, v katere moram popolnoma verjeti, zboru pa morajo biti dosegljive. Pomembno je,
FOTO GORENJSKE 1994
Kranj, 13. julija - ZKO Gorenjske skupaj s Foto klubom Tržič razpisuje foto razstavo, na katero se lahko prijavijo vsi fotografi, ki delujejo na področju, ki ga pokriva Zveza kulturnih organizacij. Tema razstave je prosta, ocenjevali pa bodo dela novejšega datuma, ki še niso bila razstavljena na Gorenjski razstavi.
Žirija bo podelila tri nagrade in tri diplome za posamezne fotografije in enako za posamezne diapozitive. Med člani foto skupin in posamezniki bodo dela ocenjevali po pravilniku o razstavah v FSZ, za udeležence razstave, ki so mlajši od petnajst let, pa se dela ne bodo točkovala po tem pravilniku. Avtorji lahko pošljejo največ šest diapozitivov ali fotografij (člani foto skupin in posamezniki največ štiri črnobele ali barvne) formata 30x40, najmanjše velikosti 18x24, ki jih bodo ocenjevali trije člani žirije: Marjan Kukec iz Kranja, Vlastja Simončič iz Gorenje vasi in Janez Šter iz Tržiča. Fotografije in diapozitive sprejemajo do 27. avgusta, otvoritev razstave pa bo konec septembra. Fotografi lahko svoja dela pošljejo na ZKO Tržič, Balos 4. • M.A.
kako neko skladbo pevcem predstaviš, saj je prvi stik z njo zelo pomemben za nadaljni študij. Pesem na vajah zori, koncert pa je seveda vrhunec našega dela. Trudim se, da bi vsak pevec našel pesem zase. Izbrala sem program, v katerega sem popolnoma verjela, ga kot takega interpretirala pevcem in prek njih poslušalcem.
In kakšna je pri vsem tem vloga občinstva?
Predvsem menim, da občinstvu v celoti manjka primerne glasbene izobrazbe. Morda zato, ker večina zborov, z neka-terimi redkimi izjemami, seveda, poje predvsem ljudske pesmi, ki so poslušalcem tudi najbolj blizu. Druga stvar je seveda pevska vzgoja otrok. Pedagogi se, vsaj glede na moje izkušnje iz kranjskih osnovnih šol, trudijo, da bi otroke pridobili na pevsko stran, pravega uspeha pa kar ni. Najbrž zato, ker so otroci preobremenjeni z 'resnejšimi' predmeti in jim za glasbo, ki ima velikokrat obrobni status, zmanjka časa.
Zborovodstvo je po tradiciji moška zadev. Kako drži stvari v svojih rokah ženska?
V tem smislu ne čutim nobene bistvene razlike. Morda imam kot ženska celo kakšno prednost. Če si dober, si dober in če nisi, pač nisi. Ne glede na spol ali starost. Sploh pa se tudi veliko mojih kolegic ukvarja z zborovodstvom.
Kakšno je vzdušje pred koncertom?
Pevci se dobimo, se preštejemo, sledijo upevalne vaje. Se zadnje korekture predodhodom na oder. Moja motivacija, nagovor pevcem, je zelo pomembna za vzdušje na koncertu. Na
publiko takrat ne smeš misliti preveč.
In sam koncert?
Pomembno je, da se je človek sposoben vživeti v skladbo. To je pogoj, da najdeš stik s publiko. Skladbo doživljaš in to doživetje preneseš naprej. Seveda pa to pomeni veliko odgovornost, odgovornost tudi do skladbe same, ki ji z interpretacijo ne smeš spremeniti bistva. Pevci pravijo, da imajo pred nastopom tudi tremo. Jaz je nimam. Le veliko odgovornost, da zapojemo tako, kakor najbolje znamo. Zavedam se, da je ogromno odvisno od mene. Ne le na vajah, ko se učimo in pripravljamo. Tudi na koncertu. Pevcem vsako moje dejanje takrat veliko pomeni in zato mora zborovodja ves čas vedeti, kaj počne, mora biti odločen, jasen in prijazen. Drugače so pevci negotovi. To pa ni dobro. Sicer pa drži, da se z leti, z rutino, del negotovosti izgubi. Trudimo se. Končno smo letos imeli šele drugi letni koncert!
Kaj torej lahko od komornega zbora De Profundis pričakujemo v prihodnje?
Zadnje mesece pred počitnicami sem bila tako zaposlena z diplomo, da o kakšnih konkretnih načrtih glede programa v prihodnje še nisem natančno razmišljala. Verjetno bomo že kmalu jeseni ponovili majski koncert z rahlo spremenjenim programom. Glavna usmeritev pa ostaja: zbor bo tako kot do sedaj napredoval. Pritisk na pevce je bil v pretekli sezoni res neverjeten in izkazali so se. Programsko smo zelo napredovali, za mlad zbor je problematična le kondicija in koncentracija. Razlika je med vajami, ko lahko posamezne pesmi izdelamo tako rekoč do popolnosti, in koncertom, ko je v bistvu treba zapeti vse skupaj. Za to je, kot sem že rekla, potrebna določena rutina in predvsem veliko vaje. Upam, da bomo vsi skupaj s takšnim tempom, kakršnega smo navajeni, delali naprej, napredovali in pridobili še kakšnega novega pevca. • M. Ahačič, fotografija: Gorazd Šinik
Nove knjige:
SPOMENKA HRIBAR -SVITANJA
Ljubljana, 12. julija - V torek so v Ljubljani na promocijski konferenci predstavili novo knjigo Spomenke Hribar. Knjiga je v bistvu ponatis izbora že objavljenih prispevkov, ki so v preteklih petnajstih letih burili slovensko javnost. "Ne trdim, da v mojih tekstih ni zmot," je na konferenci dejala Hribarjeva, " a tudi laži
OD ROMANOV DO ZABAVE
Cankarjeva založba je pred poletjem predstavila pet novih knjig. Gre za resnično pester izbor, ki bo zadovoljil tako zahtevnejše bralce, kot tudi tiste, ki radi sežejo po lahkotnejšem branju.
Ker je poleti več časa za branje, je potrebno na prvo mesto postaviti nov obsežen roman Kranjčana Toneta Perčiča z naslovom: Izganjalec hudiča, ki se ukvarja z vlogo prostozidarjev v novejši evropski zgodovini. Na osnovi študija različnih virov Perčič opisuje vlogo prostozidarjev v Oktobrski revoluciji in stari Jugoslaviji. Roman nas vodi po različnih evropskih mestih in z mešanico fiktivnih in realnih oseb napleta zanimivo zgodbo. Marko Crnkovič pravi, da s takšnimi romani, kot je Perčičev, romanopisje spet pridobiva nekoč davno izgubljeno verodostojnost. V isto kategorijo sodijo pripovedi "japonskega Goetheja" Uede Akinarija: Pripovedi ob deževnem mesecu. Delo je v slovenščino prevedla sinologinja Maja Milčinski, ki meni, da nam Akinarijeva knjiga lahko približa Japonsko. Ciril Bergles je izbral in prevedel obsežen Zbornik Sodobne špansko-amenške poezije, ki prvič v slovenščini predstavlja vse najpomembnejše pesnike Latinske Amerike, ki pišejo v španščini. Zbornik prinaša tudi bogato spremno besedo, ki bralca pouči o kulturi in tradiciji
ni v njih. Zato sem pustila spise taksne, kakršni so, da jih bralci   nogato spremno o ponovno berejo, preverijo in jih sprejmejo ali zavržejo."        Latinske Amerike.
_L_---- Zadnji dve knjigi se ukvarjata z vojsko. Petra Svoljšak je
pripravila priročen vodič po Soški fronti, ki je opremljen s številnimi fotografijami. V dolini Soče je bilo v prvi svetovni vojni med leti 1914 in 1918 kar dvanajst bitk, ki so terjale nad milijon
Teksti v knjigi so izbrani tako, da si nekako logično sledijo. Knjiga se začne s člankom, s katerim je avtorica prvič razburila javnost in je uglašen na spravo - Boj za vrednote je bil objavljen novembra 1979 v reviji Teleks. Zaključuje se s prispevkom, napisanim decembra lani za Delo, ki nosi naslov Strah pred svobodo."Bojim se, da se Slovenci preveč klavstrofobično zapiramo pred svetom," je dejala Spomenica Hribar, "po drugi strani pa sem prijetno presenečena nad tem, kar se dogaja sedaj -v zelo kratkem času smo dobili novo državo. Sovraštvo se zdaj, ko imamo demokracijo, ne kopiči več. Počasi se lušči. Pa vednar je iluzorno pričakovati, da bo izginilo." • M.A.
življenj. Tako smo dobili vodič, ki bo zanimal vse, ki bodo iskali sledi polpretekle zgodovine. Kriminalno-vohunski roman Igorja Karlovška z naslovom Rodoljub se ukvarja s sedanjostjo, saj opisuje, kako se je obrambni minister zapletel v afero z nakupom raket in točno ob izidu Rodoljuba je izbruhnila afera z nakupom letal kfir. V poletnih dneh bo prvi pravcati slovenski kriminalno-vohunski roman gotovo napeto branje, saj je tokrat vsaj ena afera, žal samo v literaturi zagotovo dobila epilog. Jože Novak
GOSPODARSTVO
UREJA: MARUA VOLČJAK
Turizmu se obetajo boljši časi
Tuji gostje se vračajo na Bled in v Bohinj
Vse kaže, da bo letošnja poletna turistična sezona precej boljša kot lanska Izredno visoke temperature so junija, zlasti ob koncih tedna povzročile, da so izletniki in kopalci skoraj okupirali Blejsko in Bohinjsko jezero. Tako naj bi bilo na Bledu ob vročih vikendih kar 15.000 obiskovalcev. Taka množičnost pa prav gotovo ne prinaša samo (ali pa sploh ne) dobička, ampak tudi mnoge težave, s katerimi se spopadajo turistični delavci. Nekaj več o tem je povedal gospod Miro Mulej, predsednik Turističnega društva Bled.
Dnevni gostje oziroma kopalci, ki Bled obiščejo ob koncu tedna, večino hrane in pijače prinesejo s seboj tako, da gostinci z njimi nimajo pretiranega zaslužka. Hkrati pa tudi precej onesnažujejo jezero in njegovo obalo, saj večina odpadkov ne pristane v zanje namenjenih koših in odlagališčih. Po drugi strani, pa pravi g. Mulej, moramo biti veseli tudi takih gostov. Neumno je govoriti, da je Bled treba zapreti, ko se nabere npr. 4000 gostov, treba je poskrbeti za primerne rešitve, ki bodo obvladale zlasti težave s prometom oziroma
Earkiranjem. Trenutno je pariranje na Bledu skoraj neobvladljivo, saj bi ob koncu tedna potrebovali 7000 parkirnih mest - toliko pa jih ne premore niti Ljubljana. Najboljša rešitev sta prav gotovo obvoznici ter gradnja parkirne hiše za najmanj 1000 avtomobilov. Tako bi z Bleda umaknili promet, okoli jezera pa bi lahko vozil manjši vlak, s čimer bi tudi v veliki meri preprečili kurjenja in piknike, saj ljudje s seboj ne bi več nosili žarov, stolov in ostalih "pikniških pripomočkov". Zadeva z obvoznicami je kljub zapletom že precej daleč, glede parkirne hiše pa položaj ni ravno obetajoč, saj se, kot vedno, zatakne pri denarju. Sicer pa na Bledu beležijo
1)orast nočitev - tako je bilo v etošnjem juliju že 2500 nočitev več kot v lanskem, kar pomeni slabih 20 odstotkov. Ob koncu
KJE BOMO ZBIRALI CERTIFIKATE?
PREDVIDENA VPISNA MESTA
Enote SKB BANKE d.d.:
Ljubljana. Ajdovščina 4, BTC, Šmartiska 152a. Slovenska 56. Šiška. Celovška 264. Zupančičeva jama, Robbova 14. WTC. Dunajska c 156. Bled, Ljubljanska 4, Brežice. Prvih borcev 33, Celje, Vrunčeva 2a. Cerknica. C na Jezero 11. Črnuče, Dunajska cesta 399. Domžale. Ljubljanska 88, Gornja Radgona, Partizanska 42, Grosuplje, Kolodvorska 2, Kamnik. Titov trg 9. Kočevje. Trg zbora odposlancev 18. Koper Ferrarska 6. Kranj. Koroška c 5, Staneta Žagana 30, Krško, Krških žrtev 51. Lendava, Pariizanska 20. Litija. Jerebova 14, Maribor. L|ubl|anska 9b. Metlika, Kidričevo naselje, blok 4. Mozirje, Na trgu 19, Murska Sobota, Kocljeva 14. Nova Gorica, Tolminskih puntarjev 4, Novo mesto. Novi trg 3, Glavni trg 10. Ormož. Ljutomerska 7. Postojna, Ljubljanska 5a, Radovljica, Šercen,eva 18. Ribnica. Kolodvorska 9a, Sevnica, Glavni trg 28. Škotja Loka. Novi svet 22. Trebnje. Rimska 6, Vrhnika. Cankarjev trg 8. Zagorje, Cesta zmage i, Zalog, Agrokombmatska 2, Žalec. Savinjska c, 12.
Enote POSAVSKE BANKE d.d., KRŠKO:
Krško, Trg M Gubca 1, Brežice, C prvih borcev 31. Sevnica. Trg svobode 6
Enote SAFE INVESTa SL:
Ljubljana, Šmartmska 130, Celje Kidričeva 3, Idrija. Vojkova 8a, Koper, Pristaniška 14, Krško, C krških žrtev 132b. Maribor. Prešernova I, Murska Sobota. Slovenska 42 Nova Gorica. Vipavska c 13. Novo mesto. Novi trg 5a Nova hiša. Ptuj. Potrčeva c. 65. Slovenska Bistrica. Trg Altonza Šarha 1 Velenje Elunkova 61
Enote PTT Slovenije
Sedež ATENE, Ljubljana, Slovenska 56
Sedež SILVI, Ljubljana, Slovenska 56
m v "potujočih uradih" zgoraj navedenih pravnih oseb
ATENA
Pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov
L|ubi|ana Slovenska cesta f>6 lelelon 061 323 672
tedna je v hotelih 1200 gostov, čez teden pa okrog 100. Tudi razmerje med domačimi in tujimi gosti je močno v korist tujih, saj na 300 domačih pride 700 tujcev. To so v glavnem Nemci, Avstrijci, Angleži in Italijani. Razlogi, zakaj je Bled dobro obiskan, so v tem, da smo še vedno 30 do 40 odstotkov cenejši od dežel, s katerimi konkuriramo, in da smo ekološko precej zeleni. Tudi glede promocije je v nekaterih deželah npr. v Avstriji, južni Nemčiji in severni Italiji opazen velik premik, saj nas tam štejejo kot mimo državo. V večini zahodne Evrope pa še vedno veljamo za vojno območje. Država bi morala delati promocijo s pametnimi potezami in sicer v paketu od političnega obiska do oddaje na tuji televiziji. Konec koncev, meni Miro Mulej, pomeni nakup enega helikopterja pet let plačano promocijo v tujini.
V prihodnost gledajo na Bledu optimistično, čeprav bo turizem še vedno daleč od tistega, kar si želijo. Velik obisk si obetajo zlasti jeseni, ko bo zopet močnejši kongresni turizem. Predvsem pa bo treba spremeniti mnenje Slovencev, da je Bled samo kraj za kralje in tiste z modro krvjo - resda nismo najbolj poceni, obenem pa tudi ne tako dragi, saj so vsa zdravilišča dražja od nas, je Še povedal predsednik blejskega turističnega društva.
O turistični sezoni v Bohinju, kjer so prav tako optimisti, je
nekaj povedala gospa Vida Kovačič, vodja agencije Alpi-num, ki ima v svoji ponudbi večino bohinjskih hotelov in nekaj malega zasebnost sob. Tudi tu v juniju beležijo 20 odstotkov več gostov kot lani s tem, da je tujcev kar za 80 odstotkov več. Tudi julija je bilazasedenost sob boljša kot lani, razmerje med domačimi in tujimi obiskovalci pa je približno enakovredno ah' celo bolj v korist tujih. Največ je Nemcev, Hrvatov, Belgijcev, spet pa se vračajo tudi Holand-ci. O cenah pravi, da niso pretirane, sploh pa je njihova cenovna politika takšna, da imajo tudi v najboljših hotelih, kot sta Jezero in Zlatorog, tri cenovne razrede, s čimer je gostom na voljo več možnosti. Tradicionalno močan bo prihodnji mesec, saj pričakujejo, da bo Bohinj do 20. avgusta polno zaseden.
Glede zasedenosti zasebnih sob pa je gospa Mihela Šporar, vodja Turistbiroja v Bohinju povedala, da je trenutno zasedenih 400 postelj (kapaciteta je 1100), in da je največje povpraševanje za apartmaje in sobe prve kategorije, predvsem v bližini jezera. Gre v glavnem za družine, razmerje med domačimi in tujimi pa je podobno kot v hotelih. Opazili pa so, da je letos precej manj Italijanov, saj smo zanje verjetno postali predragi, čeprav so v Bohinju s cenami ostali na lanski ravni. Skoraj polno zasedenost tudi tu pričakujejo v času od 23. julija do 15. avgusta. Zanimivo je, da se je letošnja sezona začela en teden prej kot ostala leta, česar gospa Sporar ne pripisuje lepemu vremenu, temveč dejstvu, da so se zaradi dobre reklame k nam začeli vračati tuji gostje. • E. Gradnik
Blejski LIP prevzel zastopstvo za avstrijski DOKA
Konec prejšnjega meseca je koncern LIP Bled podpisal pogodbo za generalno zastopstvo avstrijskega podjetja DOKA. Zastopstvo velja za Slovenijo in za ostale države nekdanje Jugoslavije, razen za Hrvaško, kjer ima podjetje DOKA že svojega agenta. DOKA iz Avstrije je vodilni proizvajalec svetovni proizvajalec specializiran za opaže, kot so opazne plošče, opazni nosilci, oporni in vezni elementi ter kompletne stenske in stropne opaže, plezajoče opaže in odre. Posebna odlika podjetja je v tem, da svojim strankam pred nakupom nudijo strokovno svetovanje, po potrebi pa izdelajo tudi opazne načrte in izvajajo inštruktažno dejavnost na gradbiščih ter izobražujejo uporabnike.
LIP Bled s podjetjem DOKA sodeluje že nekaj let, predvsem z dobavo opaznih plošč, po novem pa je pridobil še generalno zastopstvo za prodajo njihovega celotnega programa. • M.G.
Maksima v Škofji Loki
Ljubljanska banka bo dobila prostore v Škofji Loki. Pobudnica za sodelovanje z Ljubljansko banko je Obrtna zbornica Škofja Loka.
Ljubljanska banka je 7. februarja letos ustanovila družbo za upravljanje investicijskih skladov z imenom LB MAKSIMA. Njena glavna naloga je upravljanje pooblaščenih investicijskih družb za zbiranje lastninskih certifikatov, poleg tega pa tudi upravljanje že sedaj delujočega vzajemnega sklada Piramida in novih investicijskih skladov.
LB MAKSIMA bo sodelovala v procesu lastninjenja z ustanovitvijo in upravljanjem najmanj dveh privatizacijskih skladov - pooblaščenih investicijskih družb, ki bodo zbirale lastninske certifikate državljanov Slovenije. Zbrane certifikate bo družba vlagala v delnice olastninjenih podjetij na celotnem območju Slovenije. V dogovorih za sodelovanje so tudi s tujo investicijsko družbo.
Soustanoviteljice so v družbo vložile kapital v skupni višini 7,5 milijona tolarjev. Cilj LB MAKSIME je investitorjem zagotoviti čimvečjo donosnost naložb ob visoki stopnji varnosti. Zavedajo se namreč, da bo le takšno poslovanje lahko temelj zaupanja investitorjev in predpogoj uspešnega dolgoročnega poslovanja.
Direktorica družbe za upravljanje je Tanja Miklavc, ki je pred dvema letoma začela razvijati dejavnost upravljanja sredstev in upravljanja investicijskega sklada. V tem obdobju so v Ljubljanski banki oblikovali kakovostno ekipo upravljalcev z visokošolsko izobrazbo, ki si je z izpopolnjevanjem doma in v tujini ter s praktičnim delom nabrala znanje in izkušnje. Ta ekipa bo svoje delo nadaljevala v novi družbi, pri svojem delu pa bo tesno povezana z analitiki, borznimi posredniki in strokovnjaki Ljubljanske banke ter drugih soustanoviteljic.
Tako bo tudi vpisovanje certifikatov, s tem se namreč ukvarjajo investicijske družbe, potekalo tudi v Škofji Loki in to zaenkrat v prostorih Obrtne zbornice. V tem se kaže tudi želja po sodelovanju s podjetniki in obrtniki na škofjeloškem področju.
Strokovnjaki Maksime tudi svetujejo, da pred vlaganjem v podjetje oziroma v investicijski sklad prevente, kako podjetje posluje, kdo ga vodi. Preverite njegove zaključne račune in druge finančne in poslovne podatke. Pozorni bodite na članke v časopisih in razna obvestila v javnih medijih. Če pa boste vložili certifikat v investicijsko družbo, pač odločanje o naložbah prepustite družbi za upravljanje, ki to pooblaščeno družbo upravlja. Pred odločitvijo ugotovite predvsem, kakšna je naložbena politika pooblaščene investicijske družbe (ah ustreza vašim predstavam glede stopnje tveganja in donosnosti) ter katera družba za upravljanje je upravljalec pooblaščene investicijske družbe. • S.V.
Iskra Sysen pridobiva nova tržišča
Kranj, 13. julija - Meseca junija se je v Iskri Sysen mudila delegacija tajskega podjetja MEA - podjetja za distribucijo električne energije na območju Bangkoka. Kot je povedal vodja delegacije, je bil namen obiska najodgovornejših iz MEA s področja planiranja, nabave in vzdrževanja, spoznati državo Slovenijo in sposobnosti Iskre Sysen za dobavo daljinskega vodenja avtomatizacije v distribuciji električne energije. Iskra Sysen je s tem projektom sodelovala na natečaju v vrednosti več kot 1,5 milijona dolarjev.
Sistemi daljinskega vodenja distribucije električne energije so že uveljavljen proizvod Iskre Sysen, medtem ko je sistem za avtomatizacijo v distribuciji (DAS - Distribution Automation System) novost na tržišču. Sistem daljinskega vodenja omogoča nadzor in upravljanje transformatorskih postaj iz centrov vodenja, DAS pa omogoča avtomatizacijo celotnega distribucijskega omrežja.
Iskra Sysen trenutno zaključuje izvedbo tudi za več kot 1,5 milijona dolarjev opreme za telekomunikacije za podjetje EGAT, ki je največje podjetje za proizvodnjo in prenos električne energije na Tajskem. Kmalu bo organizaciji PEA,ki je Iskri Sysen naročila opremo daljinskega vodenja 11 novih postaj, izročila za milijon dolarjev opreme za daljinsko vodenje šestih trafo postaj. • Š.V.
Slovenija v ekonomskem biltenu
Kranj, 13. julija - Partner Ljubljanske banke iz Londona, Morgan Guaranty Trust Co., ki je del velike mednarodne korporacije JP Morgan s sedežem v ZDA, je poslal izvod prve številke ekonomskega biltena o Sloveniji, ki so ga začeli izdajati junija letos. Izredno pozitivno naravnana vsebina biltena predstavlja pomembno mednarodno referenco za Slovenijo in vse bančne in gospodarske subjekte, ki poslujejo s tujino, saj je JP Morgan ena najbolj uglednih in močnih bančno-finančnih korporacij v svetu.
Veliko je različnih pogledov na ekonomijo, mnenja se razlikujejo tudi med strokovnjaki, za katere so države, ki so se osamosvajale zadnja leta, še posebej zanimiva. Glede na gospodarsko okrevanje, tržne reforme Slovenije uvrščajo to državo med srednjeevropske ekonomije trdne poti, poleg Češke, Poljske in Madžarske. Napredek je sploh pomemben zaradi težav pri odcepljanju od bivše Jugoslavije. Izgubila je mnogo tujega in domačega tržišča, uvedla je svojo denarno valuto, vendar je pokazala veliko in močno željo po vključitvi v gospodarstvo Zahodne Evrope.
Tudi napovedi za letošnje leto so spodbudne. Slovenija ima odprto ekonomijo z izvozom in uvozom, že pred razpadom pa je bila najbolj razvita in najbogatejša republika, gradi neodvisno denarno politiko, sploh gre po sicer težki poti uspešne države v gospodarstvu. • S. V.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Na cesti:
NA ŠTIRIH KOLESIH
(Novi) Volvo 960
Švedski Volvo v tem mesecu začenja s proizvodnjo svojega prenovljenega modela 960, ki je sicer največji in najprestiž-nejši hišni model. Spremembe so sicer precej temeljite, vendar pa še najmanj vidne na
Avtomobil bo na voljo z dvoinpol ali trilitrskim šestvalj-nikom, z novostjo, petstopenj -skim ročnim menjalnikom v kombinaciji s šibkejšim motorjem, ob katerem je bila do zdaj na voljo samo triprogramska
zunanjosti prenovljenega modela, kar z drugimi besedami pomeni, da pri Volvu ostajajo v modi oglate linije in čvrsta karoserija z le ma -lenkostnimi okroglimi privihi. Novi volvo 960 ima povsem nov, vendar še vedno dovolj razpoznaven prednji del z nižjo in bolj dinamično oblikovano masko hladilnika, ža -rometi in prednjim odbijačem. Ljubitelje prave avtomobilske klasike bo najbrž razveselilo, da so v tovarni ohranili pogon na zadnji kolesi, seveda pa niso pozabili na vso varnostno opremo, ki je eden od zaščitnih znakov goeteborške avtomobilske hiše.
avtomatika. Šibkejši šestvalj-nik z 2473 kubičnimi centimetri gibne prostornine je pravzaprav nov izdelek razvit iz trilitrskega motorja. Pri 5750 vrtljajih razvije največjo moč 170 KM in največji navor 230 Nm pri 4.400 vrtljajih. Trilitrski motor pri nekoliko višjih 6000 vrtljajih razvije moč 204 KM, največji navor pa znaša 270 Nm, ki jih motor doseže pri 4100 vrtljajih. Oba motorja imata značilne lastnosti šestih valjev, torej izjemno kultiviran tek, veliko prožnost in dobro odzivnost pri vseh hitrostih. K obema sodi tudi najsodobnejša tehnologija za nadzor delova -
nja motorja in čistost izpuha. Poleg serijskega štiristopenj -skega avtomatskega menjalnika s tremi programi, je pri šibkejšem menjalniku na voljo tudi petstopenjski ročni menjalnik. Pri nekaterih različicah je že serijsko vgrajen diferencial z zaporo, sicer pa spada pod dodatno opremo.
Kar precej sprememb je tudi v notranjosti volva 960, ki so naravnane predvsem k večjemu udobju in boljši opremi. Poleg novega volana s serijsko vgrajeno varnostno blazino, priročnejših ročajev in mehkejših naslonjal je na voljo tudi samodejna klimatska naprava, ki seveda deluje brez škodljivega freona. Za popolno udobje so še dodatno izboljšali podvozje. Na prednji premi so vzmetnima nogama s spodnjima trikotnima vodiloma dodali okvir z gumijastimi zglobi vpet okvir, ki skupaj s stabilizatorjem zagotavlja dobro vodljivost in odlično lego, z novo geometrijo pa so zmanjšali raj dni krog na samo 9,7 metra, kar je za tako velik avto zelo dober podatek.
Volvo seveda ne bi bil Volvo, če ne bi v skladu s hišno tradicijo ponudil tudi novega 960 v petvratni izvedbi imenovani estate. • M.G.
V DANAŠNJI ŠTEVILKI:
Avtomarket1
■magazin
VSAK PETEK PRI VAŠEM PRODAJALCU
TEST: MERCEDES C220 ESPRIT
• ŠPORT: GHDGOLICA-- MAALBO
• MOTOCIKLIZEM: VARNOST V VOŽNJI IN SP SUPER - BIKE
• BREZPLAČNI MALI OGLASI
-jovtsr
d o o
mobitel aparati s tel. številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakup na KREDIT ali LEASING
NOVO!
renutno najmanjši moM
telefon v Sloveniji BENEFON DELTA 3.490 DEM
Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317, 061/12-51-288
VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YANNI d.o.o.
PRILOŽNOST ŠE NI ZAMUJENA!
CENE AVTOMOBILOV HYUNDAI SE NISO SPREMENILE
P0NY PARTNER	že za 16.990 DEM
P0NY SEDAN 1.5 LSi	že za 19.750 DEM
LANTRA 1.6 GLSi	že za 26.200 DEM
SC0UPE 1.5 LSi	že za 26.500 DEM
SONATA 1.8 GLSi	že za 30.500 DEM
V vseh avtomobilih Hyundai je že nekaj časa vgrajen sodoben 3 kanalni katalizator. To je prispevek Hjrundai a k čistejšemu okolju. Ko znižana davčna stopnja za avtomobile a katalizatorjem ne velja več, Hyundai razliko poklanja svojim kupcem!
VLJUDNO VABLJENI V SALON POOBLAŠČENIH PRODAJALCEV
- HYUNDAI SERVIS" KADIVEC ", ŠENČUR,      tel.: 064/41-573
- DIA-G d.o.o., JESENICE tel.: 064/83-389
<K> HYunom
VEDNO NA DOBRI POTI
Z avtomobilom na vlak
Slovenske železnice so za počitniške dni pripravile novost, ki bo še posebej zanimiva za tiste, ki se bodo na dopust odpravili s svojimi štirikolesni-ki. Ker so v poletnem času na slovenskih cestah običajno zastoji, so se odločili, da bodo vlaku, ki vozi na relaciji Ma -ribor - Koper - Maribor dodah še vagon za prevoz avtomobilov. Ta okrepitev vlaka za zdaj velja od včeraj in bo trajala do predvidoma 15. septembra. Cena za prevoz avtomobila bo odvisna od njegove velikosti oziroma dolžine in sicer bo potrebno za enosmerno vožnjo odšteti od 3.000 do 4.000 tolarjev, za dvosmerno pa od 4.800 do 6.400 tolarjev. V ceno prevoza za avtomobil je vključena tudi vozovnica za enega potnika, medtem ko ostali kupijo običajne vozovnice in rezervacije sedežev. Enake cene veljajo tudi za prevoz prikolic. Vozila, ki se bodo prevažala s tem-vlakom, morajo biti registrirana, zadošča pa tudi preizkusna tablica, skupaj pa sme imeti avtomobil poleg voznikovega še največ osem sedežev. Največja dovoljena višina vozil je 1,55 in višina 1,80 metra, za prevoz vozil z večjimi merami pa je predhodno potreben poseben dogovor. Nakladanje vozil se začenja dve uri pred odhodom vlaka, zaključeno pa mora biti 30 minut pred odhodom, tako v Mariboru kot tudi v Kopru. Na tem vlaku ne bo mogoč prevoz počitniških prikolic. • M.G.
MEŠETAR
Kmetijski inštitut Slovenije je izračunal stroške uporabe motorne kosilnice in snopovezalke, ki bo predvsem koristila kmetom v hribovitih predelih Slovenije. Kalkulacije so narejene tako, da jih je mogoče brez težav prilagoditi dejanski letni izkoriščenosti, vsebujejo pa le stroške brez akumulacije oziroma zaslužka:
MOTORNA KOSILNICA BCS 127cmi			
Nabavna vrednost		553.600 SIT	553.600 SIT ! i
FIKSNI STROŠKI: Amortizacija (%) Tekoče in invest. vzdr %)	7,5 2,5	41.520 SIT 13.840 SIT	1 10 55.360SIT 5   27.680 SIT i
Skupaj Pri letni izkor. ur:	60	55.360 SIT 923SIT/uro	83.040 SIT 130     639 SIT/uro
VARIABILNI STROŠKI: Gorivo 2 l/uro) Delo za vzdrževan je ure/uro 0,1	60,30 SIT'1 374,11 SIT uro	121 SIT/uro 37SIT/uro	I 12 SIT uro ; 37 SIT uro |
Skupaj		158 SIT uro	158 SIT uro j
STROŠKI KOSILNICE		1.081 SIT uro	"97 SIT uro
MIKA
POSREDNIŠKA
POSl.OVAl.MCA KRANJ POSLOVALNICA PTUJ
Koroška C. 2. 64000 Kranj Žnidančevo nabrežje 11. 622MI Plu
telefon: (164 2II -644 lelelon 062 772-531
lelefaks: 064 211-644 lelcfakv 062 776-26.1
Izobraževanje
v Revozovem centru K0TEH
Novomeški Revoz je pred dvema letoma odprl svoj šolski center, v katerem od letošnjega februarja usposabljajo skupine tehničnih koordinatorjev. Prva skupina tehničnih koordinatorjev je tudi že uspešno zaključila šolanje, ki ie namenjeno usposabljanju za popravila zahtevnih tehničnih sistemov pri vozilih Renault, s tem pa tudi odpade potreba po usposabljanju v Franciji. Šolanje se od običajnega razlikuje po načinu študija, saj ne obsega proučevanja delovanja posameznih vozil, ampak posameznih sklopov. Samostojni tehniki, ki zaključijo šolanje KOTEH, so neposredno podrejeni vodjem servisnih delavnic v Renaultovi mreži, poleg postavljanja diagnoz pa svoje znanje in ugotovitve prenašajo tudi na drugo osebje ter sodelujejo pri odpravljanju napak. Zaradi pomembnosti njihovega delovanja in visokih zahtev po ustreznem znanju, samoiniciativnosti in logičnem pristopu pri reševanju problemov, kandidati pred začetkom šolanja opravijo tudi posebne preizkuse za ugotovitev psihofizičnih sposobnosti. Šolanje po programu KOTEH traja 420 učnih ur, od tega jih slabo tretjino namenijo predavanjem o delovanju posameznih sklopov, desetino spoznavanju diagnostičnih sistemov, ostalega pa praktičnemu delu v šolski delavnici. Slednja je opremljena s kompletom opreme Renaultovih vozil, tečajniki pa svoje znanje preizkusijo tudi na 12 učnih vozilih. Letos bosta šolanje zaključili dve skupini tečajnikov, osem že usposobljenih tečajnikov pa čaka osvežitev pridobljenega znanja. Za prihodnje leto v Revozu načrtujejo normalno zasedenost učnega centra in letno usposabljanje šestnajstih novih tečajnikov. Glede na trenutne potrebe Revozove servisne mreže je zasedenost izobraževalnega centra že vnaprej zagotovljena za najmanj tri leta. • M.G.
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NAGRAJUJE ODLICNJAKE
in jim med šolskimi počitnicami podarja
15 % popust
pri nakupu vozovnic za panoramske lete
Z LETALIŠČA LJUBLJANA
Tel.: 064/221-441
KAM NA KOSILO, VEČERJO ?
GOSTILNA ZARJA
T«l.:49-305
JTrboj«
domač* j«di, jtdi po naročilu, vsak dan kosila
JmiIo SOO SIT, lw6> dražb«
CIU IN CAS POTOVANJA, PRIJAVE
MEOUUN-UŽNJAH PIZZERIJA ĐARE T«l.: 221
DOPUST ZA JAHALCE, TENISAČE, JADRALCE
VREME
Za kosec tedna bo pretežno sončno, predvsem popoldne pa bodo plohe in nevinie.
LUNINE SPREMEMBE
Ker bo jutri prvi kroječ nastopil ob 0.3.12, bo po nersulove« vremeaskem ključe mrzlo iii doz.
... se je začudil bivši minister. Premešajte črke (ne pozabite spremeniti črke R v V) in dobili boste ime ribiča.
Pod skalco
Včeraj, danes in jutri je na znanem prireditvenem prostoru Pod skalco v Bohinju pester kulturno zabavni spored: sinoči je Družba Marijinega dela pripravila dobrodelni koncert z nastopi družin in otrok s pesmimi, koreografijo, zborovsko in klasično glasbo. Drevi (petek, 15. Julija) bo Bohinjski večer - prireja ga Turistično združenje Bohinj, d.d. Jutri zvečer ob 20. uri pa. bo tradicionalni "Večer Pod skalco", ki ga prireja Turistično društvo Bohinj, nastopilo bo pet narodnozabavnih ansamblov, moderator bo Franci Čeme.
Navedene podatke smo prepisali s tedenskega napovednika prireditev v Bohinju. Upamo, da bo tudi naslednja dva tedna
erogram tako zelo pester - kajti v nasprotnem bi bilo bržčas le olje, če bi takšne dobre prireditve bile razporejene "vsak teden ena" in ne vsak dan v istem tednu ena.
Vsak dan naj bo nov izziv
Sreda popoldne je, radio je naravnan na frekvenco 88,4 MHZ -Poslovni Val. Iz radijskega sprejemnika odmeva prijeten ženski glas, mlad, toda odločen. Takoj pritegne pozornost. S poslušalci, tokrat predvsem mladimi, se pogovarja o starših: dobrih, groznih, strogih, idealnih. To je glas 18-letne Petre Bandelj iz Dupelj. Je sodelavka radia Poslovni Val, kjer je moderatorka kontaktnih oddaj in poročevalka z borze.
Ali imaš kaj treme, ko se v etru v živo pogovarjaš s poslušalci in te posluša pol Slovenije?
"Besede trema sploh ne poznam. Že od malega sem namreč aktivna na tem področju, tako da sem si nabrala že veliko izkušenj. Moji prvi moderators-ki začetki so bili na Radiu Tržič, kjer sem delala v kulturnem uredništvu in mladinski redakciji. Na kranjski Gimnaziji sem vodila literarne večere, ki so bili dobro sprejeti z vseh strani. Moja prava profesionalna pot pa se je začela v drugem letniku srednje šole, ko sem na tržiškem radiu postala moderator dveh svojih oddaj: Kulturnega Babilona - oddaje o kulturi in otroške oddaje Dežela Mularija. Sedaj sem pristala na Poslovnem Valu, kjer sem moderatorka kontaktnih oddaj."
Če vodiš kontaktno oddajo, si moraš kar naprej izmišljevati teme, o katerih se boš pogovarjala. Kaj takrat, ko ti bo zmanjkalo idej?
"Tega me pa res ni strah. Ideje kar padajo z neba, saj se vedno nekaj dogaja. Na Valu delam v voditelj skem paru z Gregom Ječnikom, s katerim ravno razmišljava o novi oddaji z naslovom Med zvezde, v kateri bi bih gosti znani Slovenci in Slovenke. A je vse odvisno od komercialne plati. Moj glavni adut pa je predvsem ta, da oddaja temelji na kontaktu s poslušalci. Rada se namreč pogovarjam z ljudmi, zato me zelo zanima psihologija človeka, medsebojni odnosi in manipulacija."
Poročaš tudi z borze. Ali te zanima poslovni svet?
"Zanima me predvsem trženje. Začela sem tako, da so mi na radiu ponudili poročanje z borze in sem sprejela izziv. Sploh je moj moto: vsak dan ie nov izziv. In ni mi žal. Res je bilo na začetku bolj težko, ker moraš pri poročanju z borze zelo paziti, da
je jezik strokoven, informacije natančne... Je pa res tako, kot kažejo v filmih: množica ljudi, naglica, hrup. Zanimivo je gledati ta razkorak med vsakdanjim, umirjenim življenjem in borzno evforijo ter izzivom, ki ga sprejmeš z odločitvijo - kupiti ah prodati. Takrat postaviš vse na kocko."
Pohvališ se lahko tudi z nagrado na Impaku '94. Za kakšno embalažo si dobila to priznanje?
"V resnici je nosilec projekta moj oče Brane. Sam je oblikoval namensko embalažo za svetilko na steklene krogle, ki je ekološka in razgradljiva, skratka pove-zana z naravo. Jaz sem prispevala besedilo k embalaži. Projekt sva prijavila na tekmovanje in v celoti z besedilom je bil nagrajen s slovenskim priznanjem za Impak '94."
Ali si želiš postati poklicna novinarka?
"Mislim, da ne potrebuješ šole, da si novinar. Za novinarja moraš biti rojen. Rada bi študirala komunikologijo - trženje na FDV, ker me zanima tudi ekonomija, predvsem splošno uporabni del." • Sandra Brankovič
Ste ie kupili novi telefonski imenik? Niste? Nič hudega! Bo tudi stari ie dober • sploh pa: tisti, ki imate doma zbirko ali več knjig telefonskega imenika, ste ob iskanju kakšne telefonske številke te bili prijetno presenečeni nad novostjo, ki so jo uvedli uredniki imenika.
Namreč: stvar je v tem, da se je redakcija telefonskega Imenika Slovenije odločila za posebno metodo pod geslom: spoznaj Slovenijo in bolj jo boš ljubil!
Vi, denimo, ste bili do zdaj nekam šlampasto prepričani, da vaš prijatelj prebiva, recimo, v nekem večjem kraju v Sloveniji in stega vedno v tisti občini tudi iskali Iskali pod K, če se je pisal Kranja Pa zdaj?
Zdaj pod K In pod občino, kamor vaš kolega sodi, Kranjca niti približno ni. Ta Kranjc se ni preselil ali umrl, le poštarji so se odločili za specifiko in ugotovili, da Kranjc biva v okolišu Spodnji Graben. In so zavedli v imenik vse najmanjše zaselke
S>o vsej Sloveniji in telefonske tevilke telefonskih naročnikov dejansko napisali pod te zaselke ali vasice. In tako morate presneto dobro vedeli, kako se imenuje vas, kjer je ta vaš Kranjc, sicer ne bo nič.
Ali pač! Če boste vztrajni, se o uporabi novega telefonskega imenika podučite v posebni knjigi, ki je predložena novemu telefonskemu imeniku.
Dobro! Če so nas že namučili s tem Kranjcem, niti približno ni bilo treba, da so tako uvrščali tudi ustanove in urade. Vsa vesoljna Slovenija ve ali vsaj sluti, da je nekje krajevna skupnost, vzemimo,
Žirovnica. In vsa vesoljna Slovenija, ki bo želela telefonsko kontaktirati s krajevno skupnostjo Žirovnica, bo odprla telefonski Imenik pod Ž.
Pod Ž tn pod Žirovnico nI nobene krajevne skupnosti!
Zdaj pa ti študiraj, kje Ima krajevna skupnost Žirovnica svoj sedež!
Ali je tam, kjer ga Ima, že Vrba ali ie nI? Alt je tam
krajevna skupnost Žirovnica še vedno uradno tako Imenuje, najdeš jo pa pod Breznico, kjer piše: krajevna skupnost Krajevna skupnost Breznica -alt kaj? Nova krajevna skupnost ali je to krajevna skupnost Žirovnica?
Tako se stvar zakompllctra v nedogled, še posebej po tej polomiji od referenduma o novi lokalni samoupravi, ko
Tema ledna
Vzemi imenik in uči se
Nikoli se mi še sanjalo ni, da bodo za moje pomanjkljivo zemljepisno znanje o lastni mi domovini zvedeli poštarji In me tozadevno poučevali preko novega telefonskega imenika Slovenije.
Breznica ali Zabrezntca ali Selo ali Smokuč ali Rodine?
In če nisi domačin in ne veš, kje se začnejo table desetih vasi pod Stolom, ki sodijo pod krajevno skupnost Žirovnica, moraš zavrteti kar nekaj številk, da najdeš nekoga, ki te poduči: krajevna skupnost Žirovnica je v imeniku pod B. Urad trna namreč v kraju, ki se Imenuje Breznica.
Ne vem, kakšen smisel Imajo vse te uganke z novim Imenikom
Logično namreč v nobenem primeru ne more biti, da se
nihče več ne ve, ali Imamo nove občine alt ne. In če so že urade tako pošlih tal i, je bil strel v prazno uvrščanje zasebnih telefonskih naročnikov v njihove krajevne okoliše. Kdo pa sploh ve, da je moje cenjeno prebivališče In zatorej tudi telefonska številka pod krajem Spodnji Graben, ko pa so doslej vsi moji prijatelji živeli v trdnem prepričanju, da tivim v Grabnu. Da pa imamo spodnji, srednji in zgornji Graben, pa vemo samo mi...
Zato moraš poslej o človeku, ki mu telefoniraš, presneto
veliko vedeti in ga vsaj enkrat v življenju obiskati, da veš, kje približno je lociran. Drugače ti bo trda predla in šlo bo še pa še impulzov, preden se dokoplješ do zemljepisnega odkritja, da nt tam nekje v Kropi, ampak na Srednji ali Zgornji Dobravi.
Točnost in natančnost je sicer res lepa čednost, tu pa stvari le preveč zakompllctra!
SIcer redakciji telefonskega imenika odkritosrčno priznam, da ie vsaka stvar tudi za nekaj dobra. Tale pogruntacija je dobra le v tem, da telefonski naročniki kar zijamo, ko odkrivamo, kako smo v resnici nevedni tn da Slovenije čisto nič ne poznamo. So namreč v Sloveniji vasi, za katere sploh prvič slišim: kar je seveda zelo grdo, da niti svoje lastne domovine ne poznam. Sanjalo pa se mi nikoli ni, da bodo za Izpopolnjevanje mojih zemljepisnih vrzeli poskrbeli poštar-ji!
Tale svet te res na vsakem koraku šokira, ko drvi v svoje skrajnosti. Medtem ko telefonski imenik odkriva mojo krajevno identiteto do ptčlce natančno, jo ministrstvo za notranje zadeve, recimo, ičttt do onemoglosti Če namreč danes alt jutri koga ustrelim pred dvesto pričami, koga povozim alt v javnosti oklofu-tam, me noben slovenski novinar ne sme navesti v poročilu na kriminalni strani s polnim imenom in priimkom. Prepovedano! Preventiva gor ali dol, vaše pravice, da ste obveščeni, katera baraba nori po cestah -nt! Samo kakšne začetnice Imena In priimka - pa konec!
Kakšen dolgčas bodo ostali cajtengl! • D.Sedej
\ Spi d
Sodnik vpraša vlomilca, kako da je ukradel dragoceno srebrnino, pet tisoč mark na omari pa je pustil. "Zdaj me boste še vi gnjavili s tem," odvrne vlomilec. "Ali jih nisem zaradi tega Že dovolj slišal od svoje žene!"
SMOLA
Jeseničan sedi s svojima sinovoma na vlaku Jesenice - Nova Gorica. Neki starejši potnik se jezi: "Poslušajte, ali ne bi mogli biti malo bolj tiho?" Oče je čisto na koncu z živci: "Kaj mi boste zdaj še vi težili? Sedimo na napačnem vlaku, mali se je podelal v hlače, večji pa je izgubil vozovnice!"
ODOJEK
"Cilka, odojka boste zvečer servirali z limono med zobmi in s peteršiljem za ušesi!" "Ampak, gospa, ali ne bom potem videti smešna?"
SORODSTVO
"Bolje bi storila, če bi se namesto s tabo poročila s hudičem," pravi Gorenjka pri zakonskem prepiru. "To pa ne bi šlo," odvrne on, "poroka med brati in sestrami ni dovoljena!"
SREČA
"Moj mož ima neverjetno srečo! Včeraj se je pri Triglavu zavaroval proti nezgodam in danes so ga že povozili!"
BOGATAŠ
"Moj stric je svoj čas obogatel in sicer samo zaradi napak drugih." "Na kakšen način'" "Imel je tovarno za radirke."
GROZLJIVKA
"Seveda vem, da je ta film grozljivka," pravi Kranjčanka v Kinu Center. "Nisem pa vedela, da se začenja ie pri ceni vstopnic."
IZLOČITEV
"Mateja, ali nista bila s tistim teniškim igralcem zelo povezana? Kako, da se ni poročil s teboj?" "Izpadla sem v četrtfinalu!" • Nataša Rupnik, Voklo 80, Šenčur
		
ZADETEK V PETEK Nocoj vremenarji obetajo sem ter tja po Gorenjskem krajevne plohe in nevihte. To pomeni, da se bo ozračje po dnevni vročini malce shladilo - vendar pa ohladitve ne bo za poslušalke in poslušalce Radia Žiri med 19.00 in 22.00 uro. Na sporedu je namreč ponovno ZADETEK V PETEK OD A DO Ž, v katerem boste ugibali polna polja in sestavljali geslo in se zabavali ob odlični glasbi in (morda) ujeli kakšno lepo nagrado. V oddaji bodo poleg ugibanj polnih polj po telefonu žrebali tudi prispele kupone na dopisnicah. In nasvet: imejte nocoj torkov Gorenjski glas (na strani 9) pred seboj, da boste označevali, katere črke so že "postreljali" in katerih še ne.		
radio žiri	A AVTO M MARKOVIĆd.o.o. trgovina Spodnji trg 40, Škofja Loka telefon:064/620-647 fax: 622-031	
FM STEREO: 91,2MHz,89,8MHz,96,4MHz		
frizerski salon vlrmaše 68, tel.: 064/633 809	<§@Mm3mm glas (M^KMM GLAS GLAS	
^EMA IN GOSTOM, V         Sv DUH M/a > ŠKOFJA LOKA ODPRTO: VSAK DAN: OD 12 - 23 URE SOBOTA, NEDELJA OD 10 - 23 URE TOREK ZAPRTO	t? D** > PIZZERI A POD JELENOVIM KLANCEM ODPRTO vsak dan od 12,00 do 4.00	
prodaja in servis (\ računalniške opremo Jokacom Mestri trg 22,64220 Škofe Loka, tel. in ta 064/621617	s* d.o.o VJy Škofja Loka O    J   1ROOVMA S HRANO M \/      SREDSTVI ZA NEOO DOMAOM ŽIV ALI (V/         PRODAJA HAUH ŽJVALi, OKRASKU MB M [ZDELAVA AKVARUEV PROIZVODNJA IN TROOVMA Spodnji trg J*, $koQa Luk.   delov.i tat: od 1 ■ 19 Iti.. 064/420 »38 •obo<aodl-12	
£ tb tal Zallaina prodajalna In dro^artja Nina Frelih DELOVNI ČAS Frankovo naselje 68           od 9h do 12 k 64220 Škof jo Loka       ,n od Ibh do IVh tel.: 0641631 714      ,obc(a od M do 12k	fp alpina	
MATEJA Mi§  PRIPRAVA IN RAZVOZ JEDI nltf Igor Mart fianhoio a. t, «422» faufr Lato, Tal.: 0M/M1480		■fiSBjtČŽŽM
		SODO. SERVIS
	DUŠAN JE RALA MRMA& 7t, ŠKOFJA LOKA, TEL. OMOT HC MEHJAVA, PRODAJA, CEHTTViAhA:, HJUOMCRANJf GUM. 0PHĆHA NASTAVITEV PODKMJ, REKLAMACIJE SAVSKU GUM	
		
67
SOBOTA, 16. JULIJA
10.30 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Cobi in prijatelji; Zmigaj se: Odbojka na mivki, športna oddaja za mlade; Zgodbe iz školjke 12.10 Klementina, francoska risana serija
13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 15.55 Na begu, ponovitev avstralskega filma
17.25 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 18.10 Otroški program: Živ žav 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip
20.30 Razgledi slovenskih vrhov: Ostroroba lepotica Ojstrica 20.55 Pred tretjimi igrami brez meja 21.00 Slavnostna otvoritev 42. mednarodnega poletnega festivala, prenos 23.05 TV dnevnik
23.15 Melodije morja in sonca 94, posnetek iz Portoroža 1.15 Sova:
Zgodbe Ruth Rendell, angleška
nanizanka
Plen, francoski film
13.00 Mladi virtuozi: Jože Kotar, klarinet 14.15 Poletni navdih, turistična oddaja TV Maribor 14.35 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 15.25 Sova, ponovitev 15.55 Športna sobota: Domžale: Tenis za Davisov pokal, 2. kolo: Slovenija - Finska, prenos 18.00 EP v jadralnem padalstvu, reportaža iz Preddvora 18.25 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.10 veliki zločini in procesi 20. stoletja, angleška dokumentarna serija 20.40 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 21.25 Los Angeles: SP v nogometu, prenos tekme za tretje mesto 23.20 Sobotna noč: Ritmi sveta - Kuba, 2. del
8.10 TV koledar 8.25 Cach in Bottine, kanadski barvni film 10.00 Poročila 10.05 Razigrana mladost, posnetek tekmovanja glasbenih šol 11.00 Cirkus 11.30 Batman, risanka 11.55 Poročila 12.00 Resna glasba 13.10 Prizma 13.45 Poročila 13.50 Dokumentarna oddaja 14.40 Me je kdo iskal?, ponovitev 15.20 Dirigenti in glasbeniki, nadaljevanka 16.15 Risanka 16.25 Hišni ljubljenčki 17.00 Beveriv Hills 90210, ponovitev ameriške nadaljevanke 17.45 TV razstava 17.55 Poročila 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.15 Slika moje mile Istre, dokumentarna oddaja 21.15 Modri biser Rovinja, prenos 22.15 Poročila 22.20 Obupno iskanje, ameriški film 23.50 Slika na sliko 0.35 Poročila v angleščini 0.40 Sanie brez meja
8.50 TV koledar 9.00 Izredna seja sabora Republike Hrvaške 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Svet narave, dokumentarna serija 23.20 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Območje somraka, ameriška nanizanka; Vrnitev dr. Phibesa, ameriški barvni film
7.00 Borza dela 7.15 Video strani 9.00 CTM 10.00 Spot tedna 10.05 Teden na borzi 10.15 Kino, kino, kino 11.00 Devlinova zveza, ponovitev ameriške nanizanke 11.50 Spot tedna 14.30 Borza dela 16.45 Spot tedna 16.50 ITV -begunska televizija 17.20 Izgubljena deklicam ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Ameriški deset 19.30 Učna leta 20.00 Vreme 20.05 Ko vino razodene svoje skrivnosti, dokumentarna oddaja 21.00 Dolina maščevanja, ameriški barvni film 22.35 Vreme 22.40 Ulica rumene nevarnosti 23.35 Motociklistične dirke v Sloveniji, oddaja o motociklizmu 0.10 Spot tedna 0.15CTM 0.45 Borza dela
foto bobnar
9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Otroški program, 12.10 Lepote češke 12.30 Hallo Austria, hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Hudičevka, avstrijski film 14.35 Pogledi od strani, ponovitev 14.45 Comedv cape rs 15.00 Otroški program 16,15 Beveriv Hills 90210, Poroka 17.10 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa 18.00 Čas v sliki 18.05 Alpe -Donava - Jadran 18.30 Cornelius pomaga 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 18. mednarodni cirkuški festival v Monte Carlu 21.45 Zlata dekleta 22.10 Velika lahkomiselnost, ameriška kriminalka 23.45 Čas v sliki 23.50 Nobenega seksa, prosim, smo Angleži, angleška komedija 1.15 High Chaparral 2.05 Poročila/Ex libris
8.00 Vremenska panorama 12.30 1000 mojstrovin 12.40 Karajan 13.50 Mojstri jutrišnjega dne 14.30 Ali imate radi klasiko? 16.00 Oče in sin, 9. del 16.15 Poročila iz parlamenta 17.15 Ozri se po deželi 18.00 SP v nogometu 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Poljub pred smrtjo, ameriška psihološka kriminalka 21.30 S P v nogometu, tekma za 3. mesta iz Los Angelesa 0.05 Tvvin Peaks, čas spoznanja 0.50 Round midnight 1.20 Poročila/Ex libris
TELETV
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Peta sobotna sreča *94 (ponovitev poletne akcije TA Odisej, TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ. Gorenjskega glasa in Ra dia Žiri) 20.40 Glasbeni gost v studiu: Elio Pisak 23.40 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Vi-deostrani
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi 10.10 Štiri tačke 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ov 16.10 prisluhnite obvestilom in nekaterim drugim zanimivostim, ob 17. uri prisluhnite, kaj vam kažejo zvezde, ob 17.30 do 18.00 lahko oddaste svoj mali oglas, zaključili pa bomo s pravljico izpod peresa Zlate Volarič.
5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke
5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasveti za kosilo 9.00 Mladinski program 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Predstavljamo vam občinske nagrajence 12.30 Stare obrti na Loškem 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 16.30 Nasveti za varno hojo po hribih 16.50 športni utrinek 18.00 Alpetourovo turistično okence 19.00 Odpoved programa
NEDELJA, 17. JULIJA
KINO, SOBOTA
CENTER ameriška romantična komedija MOJA PUNCA 2 ob 17. uri; premiera amer. psihološke drame NA RAZPOTJU (INTERSECTION) ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. akcijski film ALASKA V PLAMENIH ob 18. in 20. uri KINO RADOVLJICA ameriška komedija NUNE POJEJO II. del ob 18.30 in 20.30 uri
9.05 Otroški program: Živ žav 9.55 Čudežna leta, ameriška nanizanka
10.20 Ste se kdaj sramovali svojih staršev?, angleška oddaja 11.00 Republiška revija mladinskih pevskih zborov Zagorje 94, 2. oddaja
11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenci v zamejstvu 12.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila
13.05 Podeželski utrip, ponovitev
angleške nanizanke
15.25 Podzemski požar, ameriški
film
17.00 Krila nad svetom, ponovitev kanadske dokumentarne nadaljevanke
13.05 Šentvid pri Stični : 25. tabor slovenskih pevskih zborov, prenos 18.00 TV dnevnik 18.10 Jeeves in VVooster, angleška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Igre brez meja: Ljutomer na Češkem
22.05 Zgodovina 12 evropskih držav, angleška dokumentarna serija
22.40 TV dnevnik
22.55 Trije tenorji, koncert ob zaključku SP v nogometu, posnetek iz Los Angelesa
8.00 Euronevvs 12.55 športna nedelja: Domžale: Tenis za Davisov pokal, 2. kolo: Salovenija - Finska' prenos 18.20 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Alpe -Donava - Jadran 20.30 Evrovizija pri štiridesetih 21.25 Los Angeles: SP v nogometu: finale, prenos 23.30 Sova: Mestne zgodbe, ameriška nadaljevanka; Zgodbe Ruth Rendell, angleška nanizanka
8.35 TV koledar 8.35 Poročila 8.40 Ouicksand, ameriški barvni film 9.55 Poročila 10.00 Maša, prenos iz Senja 11.00 Modri biser Rovinja, posnetek 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 12.55 Narodna glasba 13.25 Mir in dobrota 13.55 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Flandrijski pes,ameriški barvni film 15.40 Opera box 16.10 Samostrel 16.35 Srečni časi, nadaljevanka 17.00 Poročila 17.10 Trije tenorji, posnetek 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.10 SP v nogometu, prenos 23.45 Slika na sliko 0.15 Poročila v nemščini 0.20 Sanje brez meja
8.50 TV koledar 9.00 Izredna seja sabora Republike Hrvaške 16.40 Veslanje, prenos regate iz Luzerna 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Kronski dragulj, dokumentarni film 20.50 Vrnitev domov, nadaljevanka 21.40 Podzemni požat, ameriški barvni film 23.30 Leteči cirkus Montvja Pvthona, angleška humoristična serija
5.00 Deutsche VVelle 8.00 Otroški program 12.20 Bravo, maestro, ponovitev 15.20 Karte pripovedujejo 17.10 Rezervirano za Tofa, ponovitev 17.35 Avtodrom MM 18.20 Popotnik, ponovitev 19.00 Risanka 19.19 Bravo, maestro 19.30 TV akvareli 20.05 The treas-ure of Jamaica Reef, ameriški barvni film 21.45 Moonfire, ameriški barvni film
9.0 Čas v sliki 9.06 Reportaža iz tujine 9.40 Pris ars Elektronica 10.25 Sence iz temne globine,
?on o vi te v 11.10 Visoke kulture loveštva, 2. del 12.00 Tednik
J2.30 Orientacija, ponovitev 1300 las v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Rjovenje, ameriški film 15.10 BiH Boy, ameriški film 15.25 Stan in Olio, risanka 15.30 Otroški program 16.35 Parker Levvis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large traveller 18.00 Čas v sliki 18.05 X iarge reportaža 18.30 Florian III, nemška serija 19.15 Svetovno prvenstvo treh tenoristov: Car-
reras, Domingo in Pavarotti 21.15 Sever severozahod, ameriška kriminalka 23.35 Vizije 23.40 Sanje o ljubezniin smrti, italijanski TV film 1.00 Robert Schuman 1.35 Poročila/1000 mojstrovin
6.00 SP v nogometu 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čebelica Maja 9.30 Beveriv Hills 90210, ponovitev 10.15 Pan optikum 10.30 David Coperfield, ameriški film 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 Varstveniki okolja 15.00 športno popoldne: SP v nogometu 16.30 Apollo 13, 1. del 17.15 Klub za seniorje 18.00 Kako ste 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 šport 20.15 Njena ekscelenca veleposlanica 21.00 SP v nogometu, zaključna slovesnost in finale 23.25 Vrnitev na
Slanet opic, ameriški zf film 0.55 as v sliki 1.00 Razlog za preplah, ameriška psihološka kriminalka 2.10 Poročila/100 mojstrovin
TELETU
V ČASU POLETNE TELEVIZIJSKE SHEME NI PROGRAMA OB NEDELJAH - 00.00 - 24.00 Videostrani
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.45 Sonce naš prijatelj in sovražnik 10.00 Dežela kranjska 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program
Oddajamo od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopoldne se dobimo v pogovoru s predstavniki družbe za upravljanje S-Hram, sledi oddaja Potuj z menoj. Ob 12. uri bo na vrsti Tedenski mozaik, sledi nedeljska duhovna misel in podrobnosti iz našega vsakdanjika. Ob 12.50 lagko prisluhnete obvestilom, ob 13.20 glasbenim čestitkam, ob 14.30 pa Marjanu Murku.
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo
•V
R
8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Dopoldanske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 11.40 Sprehod po ki-nodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vročih 10 1&00 Zabavno glasbena lestvica 19.00 Odpoved programa
NAJBOLJ ISKAN
ČASOPIS NA GORENJSKEM:
GLAS
PONEDELJEK, 18. JULUA
KINO, NEDELJA
CENTER amer. romantična komedija MOJA PUNCA II ob 17. uri; amer. psihološka drama (NA RAZPOTJU (INTERSECTION) ob 19. in 21. uri ŽLEZAR amer. komedija GLEJ, KDO SE OGLAŠA ob 18. uri; amer. akcijski film ALASKA V PLAMENIH ob 20. uri KINO OBZORJE ŽELEZNIKI ameriška drama KLUB SREČNIH ŽENSK ob 20. uri
10.25 Huckelberrv Finn in nnjegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka
10.50 Korenine slovenske lipe: Romanja od Sv. Višarij do Bar-bane, 1. oddaja
11.10 Znanje za znanje, učite se z nami
11.40 Igrani film
13.00 Poročila 14.00 Umetniški večer Portret Majde Potokar 15.25 Alica, evropski kulturni magazin
16.20 Moški, ženske 17.20 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevnik 18.10 Radovedni taček: Konec 18.20 Oscar Junor. Tretji 18.30 Robin in Rozi: Roparski galeb, angleška lutkovna nanizanka
18.40 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 20.05 Mednarodna obzorja: ZDA 21.10 Minister v solzah, švedska
nadaljevanka
22.00 TV dnevnik
22.20 Sova:
Na drugi strani mavrice, anagleška nanizanka;
Zgodbe Ruth Rendell, angleška nanizanka
13.00 Euronevvs 15.30 Igre brez meja: Ljutomer na Češkem 17.15 Forum 17.30 Utrip 17.45 Zrcalo tedna 1&00 V avtobusu, 31. epizoda angleške nanizanke 18.25 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.05 B. Lottaz: Nežna izsiljevalka, nemška drama 21.35 Studio Citv 22.50 R & R, znanstvena oddaja 23.25 Brane Rončel izza odra
7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Prebrisani lisjak 10.55 Risanka 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Monoton 13.25 National geo-graphic 14.15 Murphy Brown, ameriška humoristična nanizanka 14.40 Dokazi, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 Ljubezenska loterija, angleški barvni film 16.55 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 21.00 Cimbeline, angleška drama 22.20 Poročila 22.30 Slika na sliko 23.30 Poročila v angleščini 23.35 Sanje brez meja
16.35 TV koledar 16.45 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.35 vrnitev domov.ponovitev nadaljevanke 18.25 V pozdrav prihodnosti, dokumentarna serija 18.55 Stan in Olio 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.05 Konji, škotska dokumentarna serija 22.00 Klub raj, nanizanka 23.00 Električni kavboj
7.00 Borza dela 12.00 Na velike platnu 12.25 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Helena, ponovitev 14.00 Pozitiv +, ponovitev 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.40 Poslovni dosje, dokumentarna serija 17.15 Zdrava video glava, ponovitev 18.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Popspot 20.40 Brlog, španska humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Utrip srca, ameriški film 22.50 Ameriških deset 23.20 Spot tedna 23.25 Na velikem platnu 23.40 CTM 0.45 Borza dela
9.00 čas v sliki 9.05 Očarljiva Jeannie 9.30 Klub za seniorje 10.15 Hudičevka, ponovitev avstrijskega filma 11.40 Glasbena sknnja 11.55 Sporni primeri 12^15 Doba vesoljskih poletov 13.00 čas v sliki 13.10 Upor gladiatorjev, francosko-italijanski spektakel 14.35 Comedv Capers 14.50 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Florian III,
Požigalec 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15 72 ur v ognjenem viharju, ameriški TV film 22.45 Golo nasilje, ameriški vestem 0.10 Čas v sliki 0.15 Poljub pred smrtjo, ponovitev ameriške kriminalke 1.45 Poročila/1000 mojstrovin
6.00 SP v nogometu 9.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Čas v sliki 13.10 SP v nogometu 15.00 Ženska z dvema obrazoma, ameriški film 16.30 Evroturizem 16.45 Jutrovo in zdravilstvo zahodnega sveta 17.30 Lipova ulica 18.00 Zlata dekleta, Konkurenčni boj 18.30 Da ali ne 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.07 Pustite jih umreti 22.00 čas v sliki - Večerni studio 22.35 V Jeruzalemu, avstrijski dokumentarec 0.00 Finalna tekma, izraelski film 1.45 Poročila/1000 mojstrovin
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj - danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.40 Sonce nas prijatelj in sovražnik 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 15.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Po aktualnih informacijah ob 16.30 vas vabimo k sodelovanju v kotičku za sončenje, potem pa v glasbeni lestvici Tržiški hit. Pobrskali bomo še za drugimi zanimivostmi.
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
TELETV
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Skriti gost v studiu: Atletinji AK Triglav Kranj: Marcela Umnik in Brigita Langerholz
R
5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasveti za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Oddaja o avtomobilizmu 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa
0
radio triglav
96 MHz
?ADiO
313 FP)
KINO, PONEDELJEK
CENTER amer. psihološka drama NA RAZPOTJU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR DANES ZAPRTO!
Odprte strani-
POGLEDI
GORENJSKEGA JUGA
Tole naj bi bile uvodne besede k predstavitvi skrajnega juga Gorenjske, tiste, ki leži ob 46. vzporedniku in hkrati prva od predstavitev vseh štirih "nebesnih" strani Gorenjske, njenih "skrajnih" krajev in ljudi, ki v njih živijo. - Ste se kdaj vprašali, do kod sega Gorenjska s svojim južnim koncem? Do Škofje Loke, v Poljansko dolino, vrh Blegoša ali kar do Žirov? Ne, seči bi morali še niže. Zemljepisna Gorenjska (zgodovinsko, upravno in duhovno dajemo zaenkrat v oklepaj) sega, do koder sežejo njene reke oziroma njih pritoki, v tem primeru Poljanščica. Ta pa izvira vzhodno od Rovt, nad zaselkom Sovra, le malo pod 46. vzporednikom, edinim, ki poteka čez slovensko državno ozemlje.
Tu so čarobno lepi kraji. Vsaj zame. O ljudeh, ki v njih prebivajo ne bi govoril. So pač takšni kot povsod, dobri in slabi. Zato raje nekaj besed o tukajšnjih naravnih in kulturnih znamenitostih, o posameznikih, ki so se tu narodih in nato nekaj pomenili v slovenskem prostoru in - ne nazadnje - še o črnih pikah. Da ne bo nesporazuma: tu ne premoremo naravne lepote, kakršne je, denimo, deležno Blejsko jezero; ali zgodovinskih posebnosti, kakršno je svetišče sredi njega; še manj osebnosti Prešernovega formata; skoraj povsem pa se, žal, približamo nesnagi, kakršna je skrita v globinah jezera samega. Po drugi strani pa je vse, kar bo v naslednjih vrsticah našteto, takega formata, da presega zgolj lokalni okvir.
Začnimo z naravnimi znamenitostmi, z dediščino v naravi. Prav v teh krajih se začenja kraški svet. Tu so torej tudi kraške jame. Najbolj znane so v tej rubriki že velikokrat omenjene Matjaževe Kamre, najstarejše doslej dokazano človeško zadrževališče na Gorenjskem (50.000 pr. Kr). Kraške narave je tudi presihajoče Račevsko jezero, ki pa so mu z gradnjo neke poti pretrgali dotok sveže vode in se zato nikoli več ne napolni do vrha. Tu je nekaj lepih in naseljenih dolin (Žirovnica), veliko temačnih in neoblju-denih, zato pa tembolj lepih grap (Črna, Raskovec). Še med Žirovci je le malokomu znan iivosrebmi izvir v Podklancu, skoraj nikomur pa naravna kamnita miza iz enega kosa, ki se vrh tega v svojem podstavku, vpetem v tla, še guglje. Kje je, vam raje ne zaupam, saj bi jo preštevilni obiskovalci preobremenili; kdor bi rad prisedel k nji z dobrimi in spoštljivimi nameni, bo pa zanjo že
zvedel. Zaenkrat bi kazalo glavno pozornost posvetiti temnim primerkom naše kulturne dediščine: idrijskemu smetišču v Doleh in jedrski deponiji v Zavratcu. Prvo se odceja v divjo grapo Raskovca, druga domuje v italijanski kaverni.
Kulturno, posebno stavbno dediščino, je doletela podobna usodakot drugod po Sloveniji. Veliko se je podrlo, še več z neustreznimi prezidavami skazilo. Kakšna lepa stara hiša, hlev, kozolec in kašča pa se še najde. Po grapah samevajo ostanki mlinov in žag, kaka elektrarna in strojar-na. In zvonolivarna. V to kategorijo sodijo tudi neme priče še ne tako davne italijanske okupacije; kasarne so po vojni povečini požgali in podrli, ostale pa so številne v zemljo vkopane kaverne. Tudi večina kamnov mejnikov med kraljevinama Italijo in Jugoslavijo še stoji. Kot bi čakali, da se vrnejo tisti, ki so jih postavili, tako z ene (rimske) kot z druge (beograjske) strani. Številne so zgradbe, ki so jih naši predniki postavili, da bi bili bliže Bogu. V reportaži omenjamo župnijske cerkve v Ledinah, Zavratcu in na Vrhu. Naštejmo še njih podružnice: k prvi sodita sv. Ahac v Krnicah in sv. Tomaž na Vrsniku, k drugi sv. Katarina v Medvedjem Brdu, k tretji sv. Nikolaj v Hlevnem Vrhu.
Od tu rojenih posameznikov, ki danes domujejo v slovenskem in v primorskem biografskem leksikonu, jih zaenkrat omenimo le šest: Matevž Dežela (1845-1924), cerkveni podobar iz Žirovskih Krnic; Jernej Jereb (19. st.), podobar z Vrha pri sv. Treh kraljih; Jakob Kavčič (1851-1923), sodnik in pravni pisatelj, rojen pri Balantu na Gorenjem Vrsniku, Tavčarjev sodobnik in tovariš; Franc Kosmač (1909-1982), Vodičar z Mrzlega Vrha, kmet in ljudski poslanec, ki je slovel po tenkem posluhu za kmečko problematiko; Ivan Mlinar (1869-1946), delavski organizator, politik in publicist, rojen v Lomu (Idršek, domačija je v ruševinah); in - ne nazadnje - Anton Žakelj - Rodoljub Ledinski (1818-1868), pesnik in duhovnik, rojen v Ledinah, "Prešeren v duhovskem oblačilu" (J. Marn).
Toliko za uvod. Sicer pa pridite in si Gorenjsko ob 46. vzporedniku še sami oglejte. Miha Naglic
GORENJSKI GLAS / stran 13/ KraajaS. julija 1994
Blegaš
Mogočni Blegaš, gora velikanska! Poljanec vsak dan skrbno gleda nate,
kdar venejo mu polja usuhljate In suše se boji vsa stran poljanska.
Zakaj, če plešast vrh se ti pokrije z meglico lehko,je le dezjonosna, in koj iz nje se vsuje vlaga rosna, da žejno polje se je spet napije.
In kadar se skriješ v meglo sivočrno,
ozira se Poljanec nate plašno, in sluša, kdaj grmeti jel boš strašno,
in usul na žitno polje točno zrno.
In Če dežuje dolgo z južne sape, da zbog povodnji in spodnebne moče
ne raste nič, al nič zoreti noče, Poljanec gleda, kdaj boš ti brez "kape".
Sej, kdar se tebi razjasnjuje pleša, in skoz jamico nate solnce sije, ve vsak Poljanec, da vreme proč se vije
in ž njim deževna al pa točna "veša"
Kdar me osamljenosti suša tare in moje cvetke pesmi se sušijo, oči tje na lažnjivi Blegoš zrijo, megla je tam - pa Ž nje ne kane ne kane.
Tud name, revo, z juga ploha lije, spod krivca mokrega, spod ojstre borje,
naj sem na suhem al naj grem na morje,
gre dež nesreč, al sreče toča bije.
Ko vdal sem delati se prašno polje, ki v njem raste le cvetje, ne pa žito, je bilo mojmu srcu pač prekrito, da s setve Žel bom le nevolje,
Anton Žaketi - Rodoljub Ledinski,
1816-1868, rojen v Ledinah nad Žirmi, nesojeni Prešeren gorenjskega juga. Po pripovedovanju svoje matere Ane Ažbe (rojene v rodbini Ažbetovih, v Dolenčicah pod Blegošem) je zapisal tudi znamenite ljudske pesmi Mlada Breda, Mlada Zora in Mlada Mojca.
Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran Šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Janez Pelko
R
E
O
R
Miha Naglic
Zemljepisno in zgodovinsko poročilo s skrajnega juga Gorenjske
Gorenjska ob 46. vzporedniku - Gorenjska ob
Ste kdaj pomislili, da sega Gorenjska s svojimi južnimi mejami natančno do 46. vzporednika, edinega, ki ga Slovenija premore? In da je nekoč segala celo nekaj čez? Nekoč - če gledamo na stvar z zgodovinskega ali upravno-političnega vidika; če se nanjo ozremo z zemljepisnega (kije, po besedah generala de Gaulla, močnejši od zgodovinskega), pa je tako še danes: Sora Poljanščica namreč s svojimi pritoki odmaka tudi kos zemlje pod našim vzporednikom.
Od zemljepisa k zgodovini
V starih časih so se upravne meje bolj ujemale z naravnimi. Ko so freisinški škofje okoli leta 1030 pridobili v svojo posest še ozemlje južno od Škofje Loke, ob zgornjem toku Poljanščice, so se pri svoji razmejitvi s sosedi ravnali po naravnih mejah - po razvodnici med Posavjem in Posočjem, med Črnim in Jadranskim morjem. Rečeno drugače: v njihovi posesti je bilo celotno ozemlje, ki ga je odmakala Sora s svojimi pritoki. Na tem območju so pozneje, v procesu postopnih kolonizacij, ustanovili dva urada: žirovskega in hlevnovrškega. Prvi, Officium in Svroch, je bil popisan že v urbarju iz leta 1291, drugi (Officio Klenovrch) pa v urbarju iz leta 1501. Ti dve županstvi sta vztrajali vse do 1803, ko je bilo freisinško gospostvo ukinjeno. Leta 1812, za časa Ilirskih provinc, so ju Francozi prisodili Idriji; tako sta bili z Gorenjske "preseljeni" na Notranjsko, koder sta ostali vse do nemške okupacije 1941. Tedaj je večji del nekdanje žirovske županije, ki je sredi 19. stoletja postala občina, upravno spet pripadel Gorenjski (kranjskemu okrožju koroškega okraja; Kreis Krainburg, Gau Kaernten), del žirovske in del hlevnovrške županije pa sta bila zanjo izgubljena že z italijansko zasedbo po prvi svetovni vojni. Preostali del hlevnovrškega županstva se je od žirovske občine ločil okoli 1935, ko je postal del rovtarske, danes logaške občine.
Sora Poljanščica v prvem kilometru svojega toka, preden priteče v zaselek Sovra, ki sodi pod naselje Rovte. Izvira pod hribom Gradišče (770 m), le kako minuto (geografsko seveda) pod 46. vzporednikom. Od tod teče po Popitovi grapi do Sopovta, kjer se zlije z Rovtarico (katero ima večina napačno za pravi izvir Poljanščice) in pod Matjaževimi Kamrami naprej proti severu, na Gorenjsko. Foto: Janez Pelko.
Te reči so dokaj zapletene in večina gorenjskih bralcev, ki jih ne pozna, si jih bo le težko nazorno predstavljala. Lažje bi bilo, če bi imeli zemljevid z vrisanimi mejami; a tudi če bi ga imeli, bi bil le malo pregleden, saj so se te meje v zadnjem tisočletju, posebno pa v zadnjem stoletju, pogosto spreminjale. Zapletimo tedaj vso stvar še s kratkim orisom sprememb v cerkveni upravi. Žirovski konec je prvotno sodil pod staro-loško prafaro, iz katere naj bi se kot samostojna župnija osamosvojil proti koncu 15. stoletja. To je bila zelo velika župnija in ni čudno, da so po jožefinskih reformah iz nje nastale kar štiri: žirovska (pri sv. Martinu), vrhovska (pri sv. Treh kraljih), zavraška (pri sv. Urhu) in ledinska (pri sv. Jakobu). Cesar
s
I
Cerkvica zraven domačije pri Gantarju v Doleh. Zgradil jo je Franc Gantar. Nekoč je bil italijanski vojak; ko je pred leti dobil italijanski penzion, je postavil to cerkvico - kot črno gradnjo. Svetna oblast v Idriji jo je že legalizirala, avgusta pa jo bo še cerkvena - ko jo bo posvetil koprski škof. Foto: Franc Temelj.
Jožef II., sin in naslednik Marije Terezije, je namreč menil, da farna cerkev ne sme biti nobenemu faranu oddaljena več kot aro hoda; ker je bil primer naših treh podružnic prav tak, so najprej postale lokalije in se nato osamosvojile. Danes gorenjskemu (II.) arhi-diakonatu pripada le še žirovska župnija; vrhovska sodi v vrhniško dekanijo, zavraška in ledinska pa v idrijsko dekanijo koprske škofije. Res: čudna in dostikrat nedoumljiva so pota Gospodova!
Naštejmo naposled naselja, ki so, kot rečeno, cela stoletja sodila na Gorenjsko, zdaj pa so že več kot pol stoletja severnopri-morska oz. notranjska. Italijanska zasedba in krivična rapalska razmejitev med Jugoslavijo in Italijo je od žirovske občine odrezala kar 13 naselij! To so: Črna, Dole, Dolenji Vrsnik, Gorenji Vrsnik, Govejk in Srnjak, Idršek, Korita, Krnice (nekdaj Žirovske, danes Ledinske), Ledine, Pečnik, Potok, Zavratec in Žirovnica. V vrhovski župniji, ki od 1935
sodi v rovtarsko oz. logaško občino, pa so ostala naselja Hlevni vrh, Hleviše, Lavrovec in Vrh. Vprašanje je, denimo, zakaj se našteti kraji po drugi svetovni vojni niso vrnili v žirovsko občino. Stvar je taka, da prva leta po vojni še niso bile dorečene nove državne meje. Ob predvojni jugoslovansko-italijanski meji so še 1946 dežurali knojevci. Avgust Vehar, Martincov iz Spodnjega Vrsnika, ki je bil v tistih letih mladinski aktivist, mi je že pred leti pripovedoval, da jim je bilo na nekem političnem srečanju v odgovor na podobno vprašnje rečeno takole: "Ker smo skupaj trpeli pod fašizmom, bodimo skupaj še v svobodi!" Ljudje so se z leti privadili svoji novi pripadnosti. Kaka tri leta nazaj sem bil v nedeljski gostilni pri Vidicu na Vrsniku (v stavbi je bila nekoč italijanska vojašnica) priča zelo zgovornemu srečanju. Prisedel sem k mizi, za katero sta sedela dva stara Vrsnikarja, zakonski par. Govorila sta čisto po žirovsko. Nakar pride še par srednjih
Matjaževe Kamre, najstarejše dokazano bivališče ljudi na Gorenjskem. Arheologi so z izkopavanjem dokazali, da so se tu zadrževali ljudje (Homo sapiens neanderthalensis) že okrog leta 50.000 pred Kristusom. Matjaževe se imenujejo po kmetu Matjažu iz Spodnjega Zavratca, na čigar zemlji ležijo. Po svoji naravi je to razgibano jamnato pečevje nad strugo Sovre oz. nad cesto iz Žirov proti Rovtam. Idealni cilj kolesarskega poletnega izleta ali točka za ohladitveni postanek ob vožnji na morje ali z njega. Zadnje čase jih oblegajo tudi plezalci, ki so v stene navrtali svoje svedrovce. Sicer pa: manj Če bo obiskovalcev, bolj se bodo ohranile. Foto: Janez Pelko.
let; govorila sta mešanico žirovščine in idrijščine - po vojni sta hodila v žirovsko šolo, delata pa v Idriji. Nazadnje je prišla še njuna hči, mladenka, zaposlena v Idriji; govorila je skoraj povsem po idrijsko. Zgovorno, ni kaj; čas naredi ta svoje. Pa še nekaj je: ti kraji so bili - kot večina naših hribovskih naselij - močno zapostavljeni. Veliko domačinov se je odselilo v dolino; dobršen del tistih, ki so bili zaposleni v žirovskih in idrijskih tovarnah (in rudniku) pa, je vztrajal na svojih domovih. In to vztrajanje se je splačalo! V zadnjih letih so, z lastnim prispevkom in s pomočjo občine, močno izboljšali pogoje svojega bivanja: asfaltirale so se skoraj vse medkrajevne cestne povezave, zazvonili so telefoni, delajo se novi vodovodi in še druge so pridobitve, ki sodijo v t.i. komunalno infrastrukturo. Lepa, višinska lega in čist zrak, ki ju premorejo že od nekdaj in ki še nedavno nista imela nobene posebne cene, sta tako postala "komparativna" prednost.
V minulih mesecih, ko so potekale (in se nato iztekle v referendumski polom) razprave o drobitvi sedanjih v nove občine, je marsikdo pričakoval, da se bodo nekateri prebivalci omenjenih naselij odločili za vrnitev v načrtovano žirovsko občino. Vendar se to ni zgodilo. Pojasnilo najdemo v dvojem. Najprej v že rečenem - v času, ki je opravil svoje. Ko sem sem in tja koga od njih še posebej povprašal, kako da ne želijo več
Eno od treh koles, mlina v Sopovtu, ob sotočju Sovre in Rovtarice. Ta mlin po potrebi še melje in je zadnji od šestnajstih vodnih pogonov, kolikor jih je bilo še pred drugo vojno od Rovt do Žirov. Foto: Franc Temelj.
GORENJSKI GLAS /14 stran / Kranj, 15* julija 1994
nazaj v nekdanjo občino, so povečini odgovorili nekako takole: v Žiri bi že še hodili, kar se upravnih opravkov tiče, pa nam je bližje v Idrijo oz. v Logatec, kamor smo navajeni in sta nam bližje kot Škofja Loka, kamor bi morali hoditi poslej (na davkarijo, kataster, zemljiško knjigo, sodnijo in kar je še takega). Naselja ob 46. vzporedniku, nekdaj tudi upravno gorenjska, bodo torej poslej taka samo še zemljepisno. Od Gorenjske (ki, resnici na ljubo, ni ne prej ne slej storila ničesar, da bi jih pritegnila nazaj) se to pot poslavljajo (skoraj zagotovo) za zmeraj. Zgodilo pa se je nekaj drugega, na kar je verjetno le malokdo računal: žirovski občini se želita pridružiti sedanji krajevni skupnosti Sovodenj in Trebija. V žirovski občini bi bile potemtakem spet kar tri fare: ob žirovski še staro- in novoosliška, sv. Martinu se pridružita sv. Pavel in sv. Janez Nepomuk. A to je že druga zgodba, katere votek se šele snuje.
Nadaljevanje na 15. strani
R      EP      O      R      T      A      Ž A
Miha Naglic
Zemljepisno in zgodovinsko poročilo s skrajnega juga Gorenjske
46. vzporedniku ■ Gorenjska ob 46. vzporedniku
Nadaljevanje s 14. strani
Iz zgodovine
Morda bo koga zanimalo, kdaj je bilo ozemlje, ki ga obravnavamo, naseljeno. Nekatera od današnjih naselij so vpisana že v Loškem urbarju iz 1291: Ledine, Korita, Vrsnik. Sicer pa je bilo ozemlje žirovskega urada sistematično in "do kraja" naseljeno šele v drugi polovici 13. in v začetku 14. stoletja. Hlevnovrško pa šele sredi 14. stol. Dr. Pavle Blaznik domneva, da so bili kolonisti po poreklu s Koroškega, s tamkajšnjih freisinških posesti. V urbarjih vpisani priimki pričajo, da so bili slovenskega rodu. Tako najdemo leta 1501 vpisane priimke: Pivk, Lužnik, Golob, Kolkar, Petrič, Jereb, Raznožnik, Svetec, Karlin, Terpin, Marin-ček... Leta 1560 pa še naslednje: Kalčič, Treven, Žonta, Mravljiček, Bohinjec, Homo-vec, Papit, Trček, Jazbec... Nemško se glasita priimka Majnhart in Zanker /od Zaenker = preprirljivec, danes: Cankar). Težje je narodnostno opredeliti take kot: Rudolf, Lah, Gale,Feguš, Suhi, Flek, Buh, Obriven, Ru-benčič...
Po imenih naselij lahko domnevamo, da je bila v teh krajih gospodarsko že tedaj najpomembnejša živinoreja. Dr. Blaznik je domnevo potrdil z viri: "V hlevnovrški župi je bila živinoreja nedvomno že ob naselitvi v 14. stol. močno razvita, saj imata od osmih ondotnih naselij kar dve ime po hlevih (Hlevni vrh, Hleviše). Med ondotnimi kmeti je 1510 prednjačil gruntar v Doleh, saj je redil 20 govedi, 20 ovac, 24 koz in 1 konja. Komaj 35 hlevnovrških kmetij je redilo skoraj toliko govedi kot 86 gruntarjev po Žirovskem. Medtem ko je imelo v žirovski župi 87%
Kamen na razgledišču nad domačijo na Mravljišču, od koder se lepo vidi na vse strani: proti severu na Gorenjsko, proti vzhodu na Notranjsko, proti jugu na Javornike in proti zahodu na Trnovski gozd. Foto: Janez Pelko.
kmetij le do 10 glav goveje živine, je na hlevnovrških tleh tretjina gruntov premogla več kot po 15 govedi; podložnik v Zavratcu je gojil celo 26 glav goveje živine, med katero je bilo 6 volov. - Podobno je bilo z ovcami. Medtem ko v žirovski župi dobra tretjina kmetij ni premogla niti ene ovce, je bilo po hlevnovrškem območju brez ovce manj kot 105 gruntov. Nad 20 ovac je imel po Žirovskem le kmet v Ledinah (42 repov), na hlevnovršekm ozemlju je pa 8 gruntov (ca. 23 %) spadalo v to vrsto. - Malo drugačno je bilo razmerje glede koz, ki so po Žirovskem za malenkost celo presegale število ovac, a so na hlevnovrških tleh daleč zaostajale za njimi. Toda kljub temu je bilo tudi koz v hlevnovrški župi relativno več kot v žirovski. - Pač pa je bila konjereja ne samo absolutno, marveč tudi relativno bolje zastopana v prometno bolj razgibani žirovski župi. Tod je bila le tretjina kmetij brez konja, a četrtina jih je imela po dva. Po hlevnovrškem ozemlju je polovica gruntov gojila po enega konja, po dva so premogli le trije grunti, drugi so bili
Cerkvica sv. Tomaža na Vrsniku, krajinsko ena najlepših, nekoč žirovska, danes ledinska podružnica. Foto: Franc Temelj.
brez njih." (Škofja Loka in loško gospostvo, 1973, str. 133.)
Mogoče porečete: kakšni banalni podatki! A če vzamemo, da so stari skoraj 500 let, se pokažejo v drugačni luči. In nadvse zanimivo bi jih bilo primerjati z današnjim stanjem. Blaznik ob njih opozarja na dejstvo, da je razlika v staležu živine tudi nasledek beneških vojn za idrijski rudnik (1508-1516), za časa katerih so Benečani opustošili in izropali nekatera naselja na zahodu žirovske župe (zlasti Ledine, kjer so požgali 6 domačij). Podatki o konjih pa morda nakazujejo že tedanje stremljenje Žirovcev k neagrarnim gospodarskim dejavnostim (tedaj promet), ki se je tako izrazito udejanjilo v zadnjem stoletju; danes so Žiri nesporen industrijski center svoje bližnje okolice. Sicer pa je danes industrijsko (umeščeno v triadi agrarno, industrijsko, informacijsko) samo že preteklo; po konjih in strojih so nastopili še zmogljivejši stvori: računalniki. Ki pa - spet - sodijo že v drugo zgodbo...
Sprehod po freisinški meji
Dr. Franc Kos, zgodovinar in selški rojak, je leta 1897 v Izvestjah Muzejskega društva za Kranjsko objavil urbar loškega gospostva iz leta 1630. Ta vsebuje tudi nadvse zanimiv zapisnik o tedanji sodnijski meji. Povzemamo ga po Kosovi objavi, z nekaj jezikovnimi posodobitvami. (Naši dostavki so v oklepa-jih.)
Vzhodna, južna in zahodna meja hlev-novrške županije je bila obenem tudi meja
med loškim gospostvom na eni strani in med polhograjskim, logaškim in idrijskim gospostvom na drugi strani. Dne 31. avgusta leta 1630 je posebna komisija, obstoječa iz štirih mož, natančneje pogledala in popisala mejo med loškim in logaškim gospostvom, kar se je zgodilo brez prepira... Od cerkve sv. Jošta (v Šentjoštu) je šla meja proti Žirovskemu Vrhu in potem proti ravnini navzdol do znamenja, katero je postavljeno tako, da je en vogal obrnjen proti cerkvi sv. Jošta, drugi proti ravnini "pod Smreko", katera spada še pod Logatec, tretji proti Žirovskemu Vrhu ki je lastnina polhograjskega gospostva in četrti proti proti loškemu gospostvu. Od tega znamenja se vleče meja po ravnini "pod Smreko" (danes Smrečje), odtod pa po poti in ob potoku, ki teče med Praprotnim Brdom in Hlevnim Vrhom, odtod do Sopota in potem ob potoku Jakopniku do lepe jablane, ki stoji pod veliko hišo na Veharših (danes Mravljišče). Pri tej jablani se stikajo meje logaške, idrijske in loške sodnije. Do tu sem sega zemljišče Primoža MravlijČka, ki je že loški podložnik.
(Komisija je torej "pogledala" mejo od Šentjošta do Veharš. Druga (ali nemara ista) je šla od Kladja nad Sovodnjem do Veharš. In zapisala:) Meje osliške in žirovske županije ter idrijskega gospostva se stikajo na rovtih Primoža Likarja (še danes kmetija pri Likarju na Mrzlem vrhu), čigar zemljišče leži, kakor je bilo že povedano, nekoliko na idrijskem, nekoliko na loškem svetu. Odtod se vleče meja na goro Koprivnik, z njega pa na goro Gradišče nad Ledinami. Med Gradiščem in Idrškom se razprostirajo goz-
Idrijsko občinsko smetišče nad grapo Raskovec v Doleh. Sem vozijo in odlagajo smeti že od leta 1983, brez pravih naravovarstvenih ukrepov! Dež, ki pada na to velikansko gmoto odpadkov, se odceja v potok Raskovec, ta v Žirovnico, slednja pa v Soro. Dolgoročno "rento" od te krasote bo torej pokasirala Gorenjska, katere to ne gane več kot toliko. Tako je pač. Foto: Franc Temelj.
dovi in njive kmetov iz Dolenjih Ledin (danes PeČnik) do meje. Potem gre meja čez Idršek in Žejni (danes Čajni) Vrh do cerkve sv. Marije Magdalene (Gore), katera stoji že na zemlji idrijskega gospostva. Odtod
Prizor iz muzejske zbirke "na šupi", nad hlevom domačije pri Jureču v Ledinah. Mladi gospodar Dušan Bogataj, ki se zagnano in vse bolj uspešno ukvarja tudi S kmečkim turizmom, je tu zbral presenetljivo veliko število starih kmečkih orodij, strojev in drugih naprav. Dejanje, ki bi zaslužilo tudi strokovno pozornost in pomoč! Foto: Franc Temelj.
Zemljevid Gorenjske ob 46. vzporedniku. Ta poteka na relaciji Črna-Matjaževe kamre-Hlevni vrh. Zemljevid je iz knjige Franceta Planine: Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino, 1976, str. 133.. Miha Naglic
»stran / Kranj, 15. julija 1994
gre na Dolsko goro (Dole), od tu pa na Veharše k lepi jablani, katera je bila omenjena pri popisu mej hlevnovrške županije...
Če bi danes hodili po Loški planinski poti od Kladja do Lučin, bi šli večji del po nekdanji freisinški meji. Do Gor nad Idrijo ji sledi tudi Slovenska planinska pot. Danes se ob njej "vlečejo" lepe lokalne in večinoma že asfaltirane ceste, ki so v poletnem času kot nalašč za kolesarske ture. Pripeljite se tedaj na izlet; nekdanji (zgodovinski) jug sedanje (zemljepisne) Gorenjske vas pričakuje.
17 T/^Z A ZA GORENJKE, O GORENJCIH M-jJ KJri MED GORENJCI PO GORENJSKI
Peter predzadnji/Irena odlična druga
Vaši glasovi za GORENJCA MESECA JUNIJA 1994 prihajajo - na dopisnicah in na glasovnicah z Radia Kranj, Radia Trigla, Radia Tržič in Radia Ziri. Po vodstvu v prvem glasovalnem tednu se je naskok bivšega škofjeloškega župana PETRA HAWLINE še rahlo povečal: včeraj smo našteli natanko 72 glasov zanj in vsega 25 glasov (torek skoraj trikrat manj) za sedanjo poslanko IRE-
foto EJGA
Nekaj pravih poletnih vročih ("pasjih") dni smo že izkusili, do 23. septembra (ko se ob 08.19 uri začne jesen) bo vročih dni še veliko. Vročim poletnim dnem v juliju je v pratiki pripisano "pasji dnevi", vročina je "pasja", vroče nam je "kot psu" in prav po pasje smo žejni. Kako na stvar gledajo kosmatinci, ugotavlja FOTO EJGA:
"Kva pa je nama, k sva čist na tih, hudga !?'
"Ti, ta mau, a je tud teb že tok vroče, dr bi šu z mano na en ta velk pir?"
11
"Mau sem na bolšem, ker "Ejga, či si frajer, morš imet
imam čupo le okrog glave • šilt nazaj obrnjen, čeprov
vroče mije pa tko, kot bi bil polej nimaš sence na smrek!"
ta velk kosmatinci" ^_
NO OMAN. V tem tednu nismo prejeli nobenega protesta, zakaj smo Ireno Oman predlagali za Go-renjko meseca junija, kar je slabo znamenje: kandidatka namreč v juliju z ničimer več ni dovolj opozorila nase, da bi zanjo bralke oziroma bralci Gorenjskega glasa ter poslušalke oziroma poslušalci gorenjskih radijskih postaj glasovali. Zatorej prejšnji škofjeloški župan, ki po-
novno "združuje delo" v podjetju Intertrade v Ljubljani, zanesljivo vodi in drvi izvolitvi za GORENJCA MESECA JUNIJA 1994 naproti.
Od Bohinja do Tuhinja, II. del
Zadnjič smo omenili, da je naša prelestna, ljubljena domovina polna kotičkov, krajev, gozdičkov, gora, kamor marsikdo še ni stopil. S tem seveda ni nič narobe, dokler se ne zaveš, da ti je taka pokrajina takorekoč pred nosom, in da je to neodpustljiv greh. Že pot skozi Bohinj mimo Bleda, pa tja do Kranja, škofje Loke in Ljubljane, je očarljiva. Tuhinjska dolina pa je spet dolina zase. Pot skoznjo, začenši pri Kamniku, ti ne vzame veliko časa. Vlak tam sicer ne vozi, avtobus se pripelje vsake toliko časa, z avtomobilom pa se lahko pelješ tako počasi, da se naužiješ vseh čarov matere narave. Cesta skozi dolino je bolj revna, a to ne moti. še najbolje, da se usedete na kolo, ki mu zavore ne popustijo na prvem ovinku. Avtobusne postaje so bolj na redko posejane, verjetno pa avtobus v sili ustavi tudi na kakšnem dvorišču. Cesto obkrožajo hribi, zeleni in bujni. Nekaj je osamljenih kmetij na odročnih krajih, kjer kmetje že pridno okopavajo krompir, kosijo travo na poševnih obronkih.
Pot me je zanesla tudi v zaselek Snovik. Ali ste že slišali za zdravilno vodo potočka Snoviščice? Te dni je ta novica dosegla moja ušesa prvič. Pa je to znano že nekaj časa. namreč to, da Ima ta voda 22 stopinj Celzija, in da Imajo domačini z občino Kamnik velike načrte s tem področjem -projekt izgradnje toplic. Pravkar so zaključili spreminjanje namembnosti zemljišč, kjer bodo te toplice. V nekaj dneh bodo začeli postavljati prototipni bazen, v katerega bo tekla Snoviščica, celo ogrevali jo bodo 8 toplotno črpalko. Zgradili bodo manjše apartmajsko naselje, ki ga bo sestavljalo več manjših brunaric, v lovskem stilu zgrajenih, in dve aH tri večje z infrastrukturnim« objekti. Ko se pripelješ v Skovik s ceste, ki pelje od Gorenjske proti štajerskemu koncu, zaviješ na makadamsko cesto, ki je sicer res še neasfaltirana (ali je to sploh potrebno!), a se vidi, da so jo urejevali in utrjevali. Ob tej poti stojijo stilizirane svetilke, urediti pa želijo še vaško središče. Pravijo tudi, da bodo domače kmetije veliko pripomogle k turizmu - s ponudbo domačih pridelkov, specialitet, z izdelki domačih obrti.
Kot vsaka medalja ima tudi ta dve plati. Naj živi turizem!, vzklikajo eni, predvsem tisti, ki bodo nekaj imeli od njega. Drugi, mogoče celo v večini, pa menijo - pustimo lepo okolico oddaljenih krajev, neokrnjene narave, kamor se lahko pride oddahnit od dnevnih naporov naš meščan, v miru. Naj še tja prihrumijo trume turistov in delajo gnečo!? Sicer pa - kolikor ljudi, toliko želja, kolikor želja, toliko težavi
Narod naš dokaze hrani
V zapisu z julijskega Glasovega izleta, ko si je Celovec, Minimundus in Vrbsko jezero ogledalo za štiri polne avtobuse bralk in bralcev Gorenjskega glasa v starosti od 5 do 81 let, smo objavili, da so Glasovce pred Mestno hišo v Celovcu prvo julijsko soboto sprejeli: koroški deželni glavar dr. Zernatto, celovški župan g. Guggenberger in celovški minister za turizem in šport dr. Jandl s sodelavci.
V uredništvo nas je poklical bralec (ki seveda ni bil z nami na Glasovem izletu) in povedal, da sicer verjame podatku o številu udeležencev, o lepem vremenu in dobri volji, vendar pa je menil, da je čista "novinarska raca", da bi Glasovce v Celovcu sprejemala kar deželni glavar in mestni župan!
Seveda smo izmed prispelih 97 glasov tudi izžrebali pet nagrajencev: Ivo TREBAR, Benedikova 40, Kranj; Alojzij AVSENIK, Letališka 12, Lesce; Borut PODOBNIK, Ob potoku 10, Žiri; Anica GERKMAN, Ulica 4. oktobra 33, Cerklje; Janez MEGLIC, Jelendol 6, Tržič.
Danes lahko glasujete v oddajah štirih gorenjskih postaj ali pa vaš glas za Ireno oz. za Petra pošljete do prihodnjega četrtka na Gorenjski glas, 64000 Kranj.
BODE IN BOŽA
V soboto zvečer je na kranjskem letnem kopališču potekal predizbor za Miss Slovenije. Ogled ducata brhkih lepotic so zaračunali s 600 tolarjev vstopnine. Na obiskovalca namreč, ne na missico. ISJItfJ Kolikšna bo šele vstopnina, ko bo finalni izbor za Miss Slovenije 1994! fflflffl Najnovejša adaptacija stare poletne modrosti: Julij in avgust - ženske in francosko solato pri miru pust! fŠjT*^ Konec junija in v začetku julija sta Gasilsko društvo Suha in Gasilsko društvo Bitnje pripravili gasilski veselici. Natančneje: vsako društvo svojo Kresno noč in vrtno veselico. Posebnost: prireditivi sta trajali po dva dni (sobota + nedelja), sodelovala sta po dva ansambla in večina tistih, ki so prišli na obe Kresni noči, je videla - dvojno. [fflBfl Pri izvozu Julijane, karavanške pitne vode, ki vztrajno teče mimo zaprte polnilnice na Jesenicah, so doseženi prvi uspehi: češka družina si je na povratku s hrvaške obale napolnilapolno čutaro julijane in jo ponesla s seboj V širni svet. IŽIfeffl Na /dravje so žejnim Čehom zaželeli vsi, ki skrbijo za "gorenjski posel stoletja", imenovan Julijana. BflBf Vremenski podatki: temperatura Blejskega jezera je danes 24,5 stopinj Celzija; glave obiskovalcev Bleda, ki so se cijazili čez gradbišče v Podvinu, pa imajo temperaturo 85 stopnij Celzija ... IŽJfflEf Danes je na obisku v žirovski Alpini olimpijski prvak v smučarskem teku na 30 km. Norvežan že ve, kaj je dober smučarski čevelj. 131»%^ Od Plavža na Jesenicah do Planine pod Golico so v nedeljo pripravili gorsko hitrostno dirko avtomobilistov za državno prvenstvo "Golica Maalbo". Odlično je vozil tudi g. Dagmar Šuster (čez teden predsednik Gospodarske zbornice) z beemwejem 318i - vendar so Stojan Pirjevec in ostali vozili še bolj odlično. BfflB Triglavski narodni park je obiskala pečlanska delegacija iz Škotske. Znameniti škotski virus, ki že od nekdaj dobro uspeva na (iorenjskem, je s tem dobil osvežitev. Isjfff^ Sicer pa resno tečejo dogovori, da bi tri slovenske medvede "prestavili" v francosko španske Pireneje, kjer je rjavi medvedek skorajda izginula živalska vrsta. Gorenjci takoj damo v Pireneje polovico medvedov, ki po ugotovitvah jagrov trenutno hlačajo po gorenjskih gmajnah - kajti še zmeraj jih pol ostane, kar za vznemirjanje javnosti kar zadošča. ISPfcfel V Železnikih poteka Čipkarski dan. Že dvaintrideseti. In na njem bodo že dvaintridesetič ugotovili, da med idrijsko, žirovsko in železnikarsko čipkarsko tradicijo ni pravega sodelovanja. Jutri pa igrajo Čuki in morda bodo zaradi njih v Železnike pridrvele čipkarice tudi od drugod! BBBfl Na Jesenicah in v Kranju se komajda še spomnijo, da je prejšnji mesec pri njih gostoval Moira cirkus. Natančneje: trdno zalepljeni rdeči Moira plakati na podvozih, oglasnih in neoglasnih tablah, avtobusnih postajališčih - in celo Moira smerokazi - bodo še dolgo časa bledeč opozarjali, da je Gorenjska doživela Moiro. BBBfl Planinska zveza Slovenija uvaja ESV = eko spalne vreče. Gorenjske ljubiteljice planin so navdušene: obstajajo namreč tudi ESV za dve osebi, ki so ugodno poceni... MMBfl Nad 1000 metrov spanje v dvoje ni več greh, v eko spalni vreči pa je celo priporočljivo zaradi varovanja okolja. ISUtfJ
Za vsak primer je prvo julijsko soboto ob 10.30 uri, ko so Glasovi avtobusi pripeljali pred celovško mestno hišo, Led Jeras fotografirala "protokol": prvi z leve g. Leopold Guggenberger, celovški župan (ki vodi Celovec že 22 let!)<\ ob njem dr. Dieter Jandl, mestni svetnik za turizem v Celovcu, v sredini Marko Valjavec, direktor Gorenjskega glasa, ob njerfl pa dr. Christoff Zernatto, koroški deželni glavar in (desno) Thomas Schmidt, strokovni sodelavec za turizem v celovški mestni upravi. O tem, da smo sredi Celovca poskrbeli zd promocijo Slovenije, je tudi razvidno.
Upamo, da smo nejevernega bralca prepričali, da si z<* Glasove bralke in bralce v Celovcu vzamejo čas. Za povrh so najmlajši in najstarejši udeleženki Glasovega izleta izročiti po enega Lindwurma, celovškega zmajčka v plišasti izvedbu Gorenjski glas pa bo 6. avgusta ponovno pripravil izlet 1 Celovec EJGA
RADIO KRANJ 97,3
GREMO V
PRIMADONO
Oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter.
Sreda, 20. julija, od 17. do 18. ure
DOMAČA LESTVICA:
1. Marijan Smode - Ko ovenijo rože
2. Miran Rudan - Dolgo toplo poletje
3. Avia bend - Pandorina skrinjica
4. Abrakadabra - Abrakadabra
5. Faraoni - Naj te morje
TUJA LESTVICA
1. Wet, wet, wet - Love is ali around
2. Severina - Paloma blanka
3. Doop - Doop
4. Angels - Bend me, shape me
5. Melodie MC -1 vvanna dance
NAGRAJENCI:
- Kavbojke BLUE MOON JEANS CLUBA PETRIČ iz Kranja bo dobil Sebastjan Zbičajnik iz Slovenj Gradca, - Bon za 3.000 tolarjev bo lahko izkoristila Stanka Zupan iz Kranja, - WEEK-END VSTOPNICE za PRIMADONO (s konzumacijo 2.000 tolarjev) pa bomo poslali Valeriji Šolar v Selca, Mateji Bizjak v Zagorje in Mateji Maršič v Kranj. Čestitam!
KUPON	
GLASUJEM ZA	
MOJ NASLOV:	
KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ,	64000 KRANJ.
Mmmmm, jest bi k'r na morje...
... pa vi? Saj vem, prov fajn se namakate tam kje na Adrii (a sem prav napisal?), če vam voda ni preveč po godu. pol pa švicate pod soncem in lovite ta arjavo (bi rekel bivši minister iz Grosupljega).Tako kot Mojca, ki je trenutno v Špadičih, hmmrn..., kdo bi vedel kje je to. Po moje se ima kar dobro, namreč pazi ene froce, saj ponoč' ga pa tovariši in turšice žurajo, valda a ne. A veš kva Lenča, misrm, a maš ti full arhiv doma, namreč prav res sem šel iskat' nagradno
vprašanje št. 75 ln.....hmmm našel sem ga. Sicer pa, saj
veš kako se reče ob takih situacijah: "Veste gospodična, samo preizkušali smo. Hmmm, ma ste me dobil, nI kaj." Dobro, da tega nobeden ne zastopi, k' če bi svet to izvedu, Ja pol bi b'lo pa konc', potop, destructlon. Ej, kva je zdej to, rull že bluzim, zdi se mi, da vam moram sporočiti eno veselo novico. Jo že sporočam - imam feeling, d' mi je v glavo udarilo sonce pika Zdravil se bom v najbližjem zdravstvenem domu pika Če ne bodo odkrili kaj mi Je, bom zagotovo po televiziji, namreč taki, za katere se ne ve kaj Jim je so zanimivi pika Da si zanimiv, to je pa že nekaj, ane pika Kal, če bi mi raje žrebali. Torej odgovor je bil Agropop. Žrebalo pa se Je tako, da je 42 članska komisija vse dopisnice izpostavila sončnemu sevanju (od tod Je zadelo tudi mene) in tista dopisnica, ki se Je prva užgala je Je bila tista taprava, torej srečna dobitnica. Gllh, d' smo Jo pogasili, samo Je težko prebrat'. Torej nagrado (kaseto, ploščo ma nekaj po izbiri) dobi Špela (priimka žal ne moremo razbraf, baje nakej na P, Bor Stiki ova ulica 2 (uaaa, ke hecna ul'ca) Češpfje, ne Cvekle, ne ma ne vemo, no kakorkoli že, upamo, da bo nagrada prišla v prave roke.
TOP 3
1. Neprilagojen - Adi Smolar
2. Balade in štroncade - Iztok Mlakar
3. Ajmoht - Orleki
NOVOSTI
Torej novosti... hmmm so, seveda, novosti so... Tu je stari znanec Bane Drvarič - Verjel sem, pa komadi iz 17. festivala melodij morja in sonca (svašta, zadeva se bo šele zgodila, pa se že prodaja kaseta s skladbami festivala - pa rečte, d' d'nar ne pokvari človeka, no unih, ki imajo vse to čez). Pol je tukaj še nekaj cedejev, Ibrica Jusič -Retrospektiva, Tereza Kesovija - Sinoč kad sklopih oči. Veter (1974 - 1994) - Hrastniška deklica in seveda najboljši slovenski folkrockerji v zadnjem času, skupina Orlek - Ajmoht.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 145:
In ker sem ravno zaključil z Orleki - a veste kaj pomeni ajmoht? Jest, ga ne maram preveč. Pa sem vas, taga pa ziher ne boste uganili. Sicer pa saj veste, da Jodlgator upošteva tudi malo bol približne odgovore, torej. Dopisnice čakam do srede, 20. julija v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlajmohtar". Tako. Tanja, kar se tiče raznih biografij o glasbeniklh.skupinah... največ tega dobiš v knjigarni Kazina pri sidru v Ljubljani (vse je v glavnem v angleščini), Lenča hvala za sončni žarek, o radiu Alfa pa res še ne vem nič, napiši kaj, mogoče me pa vzamejo, Vesna tvoja izvedba ti si moj... (ne, ne to pa ni več za javnost), Je prav fajn, a kdo je moj sonček Janez, mislim, d' imava istega - unega zgoraj, Vesna in Beti. kar pa se tiče dopusta pa - avgusta bo razglednica... čav...
aS° je v
mm*
Brane Rončel - festival jazza v Križankah
Prejšnji teden je bil v Ljubljani od srede do petka veliki glasbeni dogodek, ki se je odvijal v ljubljanskih Križankah. Gre za tradicionalno 35. prireditev Festival jazza.
Letos je splet srečnih okoliščin pripomogel, da smo si imeli priložnost ogledati in doživeti velikane jazza, ki sodijo v sam svetovni vrh.
Ime Brane Rončel je tesno povezano s to zvrstjo glasbe, marsikdo pa verjetno ne ve, da je Brane umetniški vodja tega festivala, pa tudi Festivala jazza v Muenchnu, ki poteka od včeraj do 28. julija. Prav to sovpadanje terminov je omogočilo nastop umetnikov tudi pri nas. m
Brane Rončel bo torej gost jutrišnje oddaje Glasba je življenje in o njem verjetno še ne veste vsega, zato vas vabimo na srečanje v naši oddaji - ob 13. uri na frekvenci 96 MHz Radia Triglav Jesenice!
V nagradni igri ob 130-letnici Pivovarne Union smo nagrade namenili: Jožetu Špelku iz Krke, Janušu Smrekarju iz Kamne Gorice in Francki Trček s Ptuja, gorsko kolo pa še čaka.
Ste že slišali za italijanski pregovor?
- Boj se hudobnega soseda in začetnika na violini!
Kako krivično! Vsak virtuoz na violmi je bil nekoč tudi začetnik...
- Ali morda veste, kakšna je razlika med radijsko postajo in policijsko postajo?
• Na radijski postaji si lahko sam izbiraš program...
Simona H20
/a + # = ŠKODA
\ ----r r^, .r-.
Volksvvagen Group
Koncerti
VVoodstock v Kopra
Velikanski travnik v malem severno ameriškem mestecu VVoodstock je bil pred petindvajsetimi leti prizorišče najbrž največjega koncerta v zgodovini ročk glasbe, V treh dneh se je pred več stotisočglavo množico zvrstilo kup najbolj znanih ročk, countrv, folk, blues... skupin in glasbenikov tistega Časa. Ja, to je bU zadnji množični sex, drugs <Sfc rock'n'roll šestdesetih. V spomin na ta veliki dogodek izpred četrt stoletja bo v torek, 19. juhja, z začetkom ob 19. uri, na velikem stadionu v Kopra mini VVoodstock. V sedmih urah, kolikor bo trajal koncert, se bodo med množico bandov na odru zvrstili tudi nekateri zvezdniki s pravega Woodstocka, kot so AJvin Lee, Richie Heavens, Donovan, Mick Taylor (ex Rolling Stone«), kot gost pa tudi hrvaška countrv skupina Plava trava zaborava. Vstopnice, katerih cena je v predpro-daji 2500 toiarčkov, so v prodaji v Aligator Musjc Shopo v Kranju. • Igor K.
Rezultati žreba križanke Avto M Ford Tržič
Največ sreče za Slavico
V petkovi Panorami smo objavili nagradno križanko, ki smo jo pripravili skupaj s podjetjem AVTO M FORD Tržič, ki ima v trgovskem centru BPT prodajalno avtomobilov Ford in servis, poleg tega pa v centru Tržiča na Trgu svobode trgovino z rezervnimi deli za vse tipe vozil. Do včeraj do 8. ure, ko je bilo v uredništvu Gorenjskega glasa javno komisijsko žrebanje, smo prejeli 1909 rešitev, žreb pa je 13 nagrad razdelil naslednjim: 1. Slavica NEČIMER, Preddvor 145 (nakup v Avto M Ford v vrednosti 8.000 SIT); Urban STOJANOVIČ, Šorlijeva 3, Kranj (nakup v Avto M Ford v vrednosti 5.000 SIT); 3. Marjan JERAM, J. Gabrovška 23, Kranj (nakup v Avto M Ford v vrednosti 3.000 SIT); 4. - 10. (brezplačni preventivni pregled vozila v servisu Avto M Ford v Tržiču): Edvard DROBNAK, Titova 62, Jesenice; Eva JEGLIČ, Gogalova 6, Kranj; Tea JURJEVĆIĆ, Pristavška 10, Tržič; Iva VREĆEK, Kokrškega odreda 24, Kranj; Alenka ROPRET, Gradnikova 103, Radovljica; Alenka FARTEK, Cesta na Ravne 4, Bohinjska Bistrica; Francka STOJKO, Drolčevo naselje 32, Kranj. Pravilna rešitev je bila: VSE, KAR DELAMO, DELAMO ZA VAS - FORD AVTO M TRŽIČ.
VREDNO JE PREBRATI
Kaj: Ponudbo
Zakaj :Ker Je dobra
S poletno vročino so se začele podražitve: poštnine in prevoznih storitev, mleka in mlečnih izdelkooioke, kruha in peciva... lOTKmiitl
NAROČITE GORENJSKI GLAS.
ŠE DANES I IN POŠTAR VAM SO PRINAŠAL ČASOPIS, KI GA REDNO IERE VEC KOT 100 000 BRALK IN BRALCEV.
Kaj pa imajo pri tem podražitve? Če naročite
GORENJSKI GLAS.
do konca poletja, vas čaka
prisrčno antipodražitveno presenečenje.
S,
t
POKUČTTE NAS-064/223 111 AU PA NAM P0SUITJ IZPOLNJENO NAROČILNICO. NAROČAM GORENJSKI GLAS ZA NAJMANJ ENO LETO NA NASLOV:_
__S*-
Pošljite na: 0 *
GORENJSKI GLAS Zoisova 1,64000 KRANJ
TOREK, 19. JTJLJJA
9.45 Zgodbe iz školjke
10.15 Ste se kdaj sramovali svojih
staršev, angleška oddaja
11.00 Univerzitetni razgledi
11.30 Veliki zločini in procesi 20.
stoletja, angleška dokumentarna
serija
11.55 Republiška revija mladinskih pevskih zborov Zagorje 94, 1. in 2. oddaja
13.00 Poročila
15.25 Sobotna noč
15.50 Ritmi sveta: Kuba, 2. del
16.50 Alpe - Donava - Jadran
18.00 TV dnevnik
18.10 Otroški program: Vrtiljak,
mehiška nadaljevanka
18.30 Muro in dva bahača
18.45 Iz življenja za življenje
19.30 TV dnevnik
19.56 Šport
20.05 Darilo za prihodnost, 1. oddaja
21.00 Iz dobrega gnezda, nemška
nadaljevanka
21.55 Svet poroča
22.30 TV dnevnik
22.50 Sova:
Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka;
Zgodbe Ruth Rendell, angleška nanizanka
TVSLOVENIJA 2
13.00 Euronevvs 17.15 Obzorja duha, ponovitev 17.45 Sova, ponovitev 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Dobra volja, švedska nadaljevanka 21.15 Pro et contra 22.05 Videoš-pon
Ambo temo 21.50 Umor v Toska-ni, italijanska nadaljevanka 23.10 Čas v sliki 23.15 Stari prijatelji, ameriška melodrama 0.55 72 ur v ognjenem viharju, ponovitev ameriškega TV filma 2.25 Poročila
2 8.00 vremenska panorama 8.55 Otroški program 11.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Moje podvodne dogodivščine 13.45 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdarski inšpektor Bucholz 15.00 Ples na vodi, ameriški film 16.35 Izlet v preteklost, Dunajski tramvaj 16.45 Locomotion - kako je železnica spremenila svet, 6. zadnji del 17.30 Orientacija, verska oddaja 18.00 Zlata dekleta 18.30 Tista stvar je, kviz; Novo v kinu, filmi in njihove zvezde 19.00 Zvezma dežela danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Kjer je veselo 21.05 Reportaže iz tujine, oddaja
Zunanjepolitične redakcije 22.00 las v sliki - Večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 Twin Peaks, Poslednji večer 0.45 Hign Chaparral 1.335 Poročila/1000 mojstrovin
TELETI
8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Mali veliki svet 10.35 Orkan 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monoton 13.15 National Geograpfic, dokumentarna serija 14.05 Murphv Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 14.30 Dokazi, ponovitev ameriške nanizanke 15.20 Bogati in pokvarjeni, ameriški barvni film 16.55 Rsanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Župnik brez vernikov, dokumentarna oddaja 20.50 TV parlament 22.50 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Sanje brez meja
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.30 Gorenjka si je našla moža v Afriki, ponovitev 22.00 Videostrani
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.40 Sonce da ali ne 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Poleg oddaje Spremljamo komentiramo lahko prisluhnete še drugim zanimivostim, ob 17.30 sodelujte v kotičku za sončenje, seveda ne bomo pozabili na lestvico Slaoven-ca.
16.35 TV koledar 16.45 Skrivnosti, nadaljevanka 17.30 Vrnitev v Paradiž, ponovitev avstralske nadaljevanke 18.20 Konji, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 V večnem hladu, humoristična nanizanka 20.45 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.30 Od pola do pola, dokumentarna serija 22.25 Vrnitev Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka
7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Popspot 14.45 CTM 16.40 Spot tedna 16.45 Na velikem platnu 17.00 Brlog, španska nadaljevanka 17.30 Utrip srca, ponovitev ameriškega filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Udarec s palico, ameriški barvni film 23.00 Dan pojutrišnjem, dokumentarna serija 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.50 CTM 0.45 Borza dela
9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta, ponovitev 9.30 Poročila iz parlamenta, ponovitev 10.30 Rjovenje, ponovitev ameriškega filma 12.00 Glasbena skrinja 12.15 športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Ovčar, ameriški vestem 14.30 Poa-gledi od strani, ponovitev 14.40 Bili Bodv - nori svet športa 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Florijan III, Prihodi in odhodi 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Veliko deževje 21.05 Pogledi od strani 21.15 VVeissenthalčan, 12. del 21.40
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12,10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnoza-bavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.00 Danes v občini 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Glasba in zabava 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnica 14.30 Mali
Slasi 15.00 Dogodki danes - jutri .30 RA Slovenija 16.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 17.00 Novice-šport 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 18.00 Ak-tualnatema 19.00 Odpoved programa
GLAS
ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM
KINO, TOREK
LETNI KINO amer. psihološka drama NA RAZPOTJU ob 21.30 uri KOMENDA ameriška komedija MOJA PUNCA 2 ob
20. uri
GOSTILAfci
JAMA
Šenčur, Beleharjeva 2. Tel.41-125
DOPOLDANSKE MALICE. VSAK DAN POLEG SFECLAUTET Z ŽARA IN DOBROT DOMAČE KUHINJE ŠE POSEBEJ:
ob sredah - piščanci pečeni, ocvrti na žaru ob četrtkih - sveže postrvi na več načinov ob petkih - pečeni odojek
Poleg vseh vrst sladic vam kot novost nudimo tudi AJDOVE in KORUZNE OMLETE ter kot posebno presenečenje: KOKOS PALMA
ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 6.-13. SREDA, ČETRTEK, PETEK 17.-24 SOBOTA 6.-24, NEDELJA 6.-20.
GOSTILNA JAMA
'ž>e,Cirrt cCoBto jesti"
10% POPUST S TEM KUPONOM
:::::■:::■^:■:■:^v:^y^:■:^-:■:■:■:■:■:■:■:■:■:■'■:
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPUCE
Vabimo vas v
ZELENO OAZO TERMALNIH VRELCEV
V juliju in avgustu smo vam pripravili ATRAKTIVNE POČITNIŠKE PROGRAME (9 bazenov, otroški počitniški klub, tenis, fitness, kolesarjenje, izlete, jahanje)
POSEBNO UGODNI 5 - DNEVNI PAKETI (NEDELJA - PETEK) ŽE OD 285 DEM (polpenzion)
POSEBNI POPUSTI ZA OTROKE. PLAČILO NA 3 OBROKE (čeki)
INFORMACIJE IN REZERVACIJE tel.: 069/48-210,48-106
VSE ZA ŠOLO SPET NAJBOLJ UGODNO PRI KARUNU
zvezki A4 zvezki A5 vodene barvice tempera barvice nalivna peresa puščice polne puščice prazne
od 72 do 89 SIT od 40 do 49 SIT 315 SIT od 474 do 496 SIT od 290 do 1.369 SIT od 735 do 1.939 SIT od 421 do 628 SIT
nahrbtniki
od 1.790 do 4.640 SIT
in ves šolski program! Možnost plačila na 2 ali 3 čeke
Pri nakupu nad vsakih 2.000 SIT dobite nagradni kupon, s katerim boste udeleženi v nagradnem
žrebanju 16.9.1994. 1. nagrada BARVNI TV in še 9 lepih nagrad!
Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure!
K4RUM
Gregorčičeva 6 (za Globusom) Kranj Telefon 064/213-162
NAGRADNA KRIŽANKA OMEGA KRANJ
OMEGA, podjetje za računalniški inženiring in trgovino, letos praznuje 11 let uspešnega delovanja. V svojem bogatem programu OMEGA nudi vse vrste osebnih računalnikov, tiskalnikov in vse, kar sodi zraven, za domačo upobaro kakor tudi visoko profesionalne. Novost na slovenskem tržišču so kvalitetne računalniške blagajne PCU, čitalci črtne kode SPECTRA PHYSICS in programi za blagajne. Primerne so za male trgovine in povezane v mreže za večje in velike trgovine. Za lažje in prijaznejše delo z računalniki in blagajnami vam OMEGA nudi vso dodatno opremo, kot so prevleke, podstavki, kabli vseh vrst, konektorji, stikala za uporabo v računalništvu, podloge za mište, miške vseh vrst, boksi za diskete, CD in kasete, orodja ter posamezne enote k računalniškim blagajnam, predali za denar, prikazovalniki za stranke, monitorji...
Poleg tega zastopamo znano firmo NevvGen, ki je edini proizvajalec laserskih tiskalnikov visokih resolucij in večjih formatov.
Vse to si lahko ogledate v prostorih Omege na Ručigajevi 31 v Kranju, in sicer vsak dan od 8. do 16. ure.
Nagradna križanka OMEGA Kranj
Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam ga do prihodnjega četrtka, 21. julija 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD škofja Loka, TD Tržič, TD Dovje-Mojstrana ali TD Kranjska Gora do prihodnje srede, 20. julija. Te rešitve bodo prihodnji četrtek, ob 8. uri bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad.
Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe, Zosiova 1 v Kranju.
Pokrovitelj današanje križanke prispeva naslednje nagrade:
1. nagrada: bon v vrednosti 10.000 SIT
2. nagrada: bon v vrednosti 8.000 SIT
3. nagrada: bon v vrednosti 6.000 SIT
Vse nagrade so nakupi pri OMEGA Kranj.
Tri tolazilne nagrade pa tudi tokrat prispeva Gorenjski glas.
f/z/mit«
c
RICHARD SESTAVIL
F KALAN -
OGLEJSKI ŠKOF
MALAJSKI POLOTOK
ČLOVEK, KI NOSI OČALA
KALVINOVI PRISTAŠI
OSEBA
IZ JUD.
Mrr.
PARADIŽ
j4
NAJV VRH PIRENEJEV
15
LEON N0TKE
AMER KUKAVICA
NIKELJ
REKA PRI LJUBLJANI
ČAROVNICA
"^7
MESTNA MEGLA
RASTL
J?     OTOK V
TISK ULIVEK.
mJSS,, i ISTE TUDI ZNAK UIUUJU      pRV)NE FIRME
LAHKA TKANINA
OBLIKA IMENA IZIDOR SIMON -LINKE
12
27
33
10
■--°*
; SOJENICA I OQ I V GR. MIT '
HRV revat—
SLAVICA i CESKI PESNIK
NER.UDA
19
BARVILO
IGOR TORKAR
STATUA
MESTO V TURĆUI
KRAT MOČNEGA RAZSTREL
PAPEŽEVO POKRIVALO
VRTEČI SE i DEL STROJA
NEKD KELTSKO LJUDSTVO
24
21
PRESKUS ZNANJA
CENT
ČAS BREZ VOJNE
KAJETAN KOVIC
RACE-PESNIŠK0
SVETIŠČE
KONEC ŠAH. IGRE
25
SLADKOVODNA RIBA
IGRALKA MIRANDA
IGRALEC DELON
11
21
31    32~33
12   23   24   Ž8   K"2T 28   29 56
16
MEDN ZNA* NA POMOČ
RIMSKA BOGINJA JEZE
ŽIGI
KENUSKI NACIONAL PARK
DRŽAVA V HIMALAJI
'NEZNANEC
MESTO V MAKED
KREATOR 5L°y CHRIST1AN VA£}
POČI IŠČE
MRTVIH
Židovski kralj
'14
NAJST 0D0ELEK JURE
ZVEZDA SPREMENLJIVKA POLJSKI GLODALEC ,
REŽISER KUSTURICA
HOKEJIST ZUPANČIČ
30
'13
22
PADCA ZA i BILJARD
MOOEREN PLES
' KRAJEVNA' SKUPNOST
SESTAVNI DEL IMENA
MESTO V STAREŠINA JJIlL fTALUl    UNIVERZE j M|g(j~
fiSto XEL
IME ^f6
31
SOVRAŽN ŽELEZA
RUSKI BIČ
32
DOMAČA ŽIVAL
PERZUA
UBOJ
TRDITEV
AFR JEZIKOVNA SKUPINA
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
Druga obletnica Hranilnice Lon
Hranilnica Lon, delniška družba iz Kranja v teh dneh praznuje svojo drugo obletnico. Pred dvema letoma je hranilnica začela poslovati kot prva zasebna hranilnica, ki je za svojo dejavnost pridobila licenco Banke Slovenije, do danes pa si je med varčevalci pridobila velik ugled in tako postala hranilnica premožnih posameznikov, kar je bil njen cilj tudi ob ustanovitvi. Samo v letošnjih prvih šestih mesecih je obseg hranilnih vlog in depozitov posameznikov narasel za 84,5 odstotka. Hranilnica Lon je po dveh letih poslovanja v primerjavi z drugimi hranilnicami, ki so na novo začele s poslovanjem, postala največja hranilnica v državi. Za svoje komitente so razvili vse vrste bančnega poslovanja, ob čemer se v prihodnje ne nameravajo usmerjati v tisti segment bančništva, ki pokriva tako imenovane množične posle občanov, ampak se bodo predvsem posvetili kvaliteti storitev, na posojilnem področju pa se usmerjajo v potrošniška posojila, posojila obrtnikom in podjetnikom. • M.G.
Slovenska izvozna družba se prilagaja izvoznikom
Nadzorni svet Slovenske izvozne družbe (SID), d.d., družbe za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, je imenoval novo dvočlansko upravo. Za predsednika uprave so imenovali dr. Zlatka Mušca, dosedanji generalni direktor družbe Marjan Kramar pa je postal član uprave. Med prednostne naloge poslovanja Slovenske izvozne družbe sodi zagotavljanje podpore izvozni-
= SUBARU©
w HYunoni \\
ROVER
Prodaja po s i atom u a taro i« novo
Nakup vozil na kredit ali laaaing Odkupujemo in
SrodajamO Ijena vozila
JANEZ KADIVEC
Pipanov* Santur
TMLi 064/414173
kom kapitalnih in trajnih potrošnih dobrin, izvajalcem investicijskih in montažnih del v tujini ter drugim oblikam mednarodnega ekonomskega sodelovanja. V družbi so prepričani, da s svojo dejavnostjo lahko bistveno pripomorejo h krepitvi konkurenčnosti slovenskih izvoznikov. Ustrezno refinanciranje izvoza in priprava proizvodnje za izvoz namreč omogoča boljšo proizvodnjo, in konkurenčnejši nastop slovenskih podjetij na tujem trgu. S tem se povečuje rentabilnost poslovanja izvoznikov, z ustreznim zavarovanjem pa se zmanjšuje tveganje, ki je pri mednarodnem trgovanju običajno večje.
Slovenska izvozna družba je v svojo ponudbo uvedla tudi nekatere novosti, s katerimi je razširila obseg poslovanja. Povečuje se tudi obseg refinanciranja izvoza in zavarovanja proti nekomercialnemu in komercialnemu tveganju, s čimer so svojo dejavnost še bolj prilagodili slovenskim izvoznikom. • M.G.
BORZNI KOMENTAR
Trenutno dogajanje na borzi bi lahko najlepše opisali z naslednjimi verzi "Čeprav se nikdar več ne vrnejo trenutki sreče, vonj cvetja, razkošja v travi, ne bomo žalovali, temveč iskali sreče v tistem, kar nam še ostane."
Trenutno večina udeležencev na trgu vrednostnih papirjev žaluje za dobrimi donosi in dinamičnim borznim trgovanjem, ki je bilo značilno za pomladansko obdobje. Sedanje mrtvilo na borzi, nizki tečaji obveznic, rahlo negativni trendi na trgu delnic, majhen obseg prometa, nas navaja na misel, da je trenutno kar pravšnji čas, da si vsi skupaj vzamemo nekaj časa za oddih in poiščemo srečo v bolj zemeljskih užitkih, saj bo na prebujanje tečajev verjetno treba vsaj še kakšen mesec počakati
Po porastu tečajev delnic ob zapadlosti kuponov RS01 in PU v začetku julija, je nato sledilo umirjanje in rahle korekcije tečajev delnic vazdol. Tudi kuponi obveznic Gorenja in RS11, ki zapadejo v plačilo 15. julija 1994, zato verjetno zaspanega ozračja ne bodo razdramili. Donosi obveznic so se zaradi padcev tečajev popravili in že lahko predstavljajo dobro naložbo, ob določenih predpostavkah o dogajanjih do konca leta na segmentu predvidene inflacije, tečaja marke in zniževanja pasivnih obrestnih mer.
Pestro pa je te dni na drugih trgih. Na deviznem menjalniškem trgu je te dni zaznati rahel porast tečajev nemške marke (dvig za približno 0.50 SIT za eno DEM), kar pa gre verjetno pripisati nakupom deviz (predvsem mark) zaradi odhodov na dopuste in na morebitnem pomanjkanju te valute na deviznem trgu. Tudi tečaj dolarja je trenutno zelo zanimiv, saj je razmerje USD/DEM 1,53 mogoče celo doseglo spodnjo mejo ali pa padanju tečaja dolarja na drugih deviznih drgih še ne bo konca. Dilema, ali kupiti ali prodati dolar in ga še ceneje čez nekaj dni kupiti nazaj, tako ostaja, devizni analitiki pa ocenjujejo, da bo razmerje med omenjenima valutama ob koncu leta mogoče doseglo raven 1,65 nemške marke za en dolar. Tako so tečaji letošnjega aprila, ko je bilo treba odšteti za en dolar 135 tolarjev in razmerje USD/DEM 1,72, trenutno povsem nedosegljivi.
Tečaj nemške marke beleži porast: od začetka leta 1994 v višini 4,2 % ECU2,9% vrednost dolarja pa se je od začetka leta znižala za 7,4%, v primerjavi julij 93/julij94 za za 8,8 %.
Padanje tečajev državnih obveznic je bilo ob relativno velikem R možno predpostaviti. Da pa so tečaji zanihali v tolikšni meri, je verjetno tudi posledica večjih prodaj zaradi nakupov novega finančnega inštrumenta, ki se ie zelo hitro prijel med investitorji. To je kratkoročni vrednostni papir imenovan blagajniški zapis z nakupnim bonom.
Izdan je bil 1. 6. 1994, njegova zapadlost je 1. 12. 1994, nominalna vrednost tega zapisa je 500.000 SIT, emisija v višini 8 mlrd SIT pa je bila zaključena 14. 7. 1994.
Bistvena novost tega vrednostnega papirja, ki ga je izdala Banka Slovenije je, da se obrestuje po skupni letni obrestni meri 17 % (predvidena letna inflacija cca 13 % in 4-odstotna obrestna mera), kar bi lahko označili kor prvi poskus ukinitve velikega R in kot možen odgovor na težnjo po zniževanju obrestnih mer. Pri vpisu blagajniških zapisov v tujem denarju Banke Slovenije pa so trenutno ti popusti še bolj ugodni, saj se pri izračunu popusta upošteva razlika med 1,08 odstotka in odstotkom rasti srednjega tečaja nemške marke ali USD Banke Slovenije.
• Hermina Krt, borzna posrednica
po KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE, LJUBLJANSKA 22 TEL: 223-276,211-225
OMEJENO ŠTEVILO VOZIL
ŠE PO STARI CENI, RENAULT SEVEDA TUBI
NA 4LETNI KREDIT BREZ POLOGA
POSEBNA PONUDBA
ŠAFRANE BEVERLY
(AVTOMATSKA KUMA, UTA PLATIŠČA, ELEKTRIČNI SEDEŽI, ELEKTRIČNA STEKLA, ELEKTRIČNO NASTAVLJIV VOLAN IN OGLEDALA, HI-FI STOLP 4 X 20 W...)
NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM:
GLAS
POOBLAŠČENE
TRGOVEC ZA VOZILA SEAT
AAIPO
i PRODAJA IN SERVIS
C. Staneta Žagarja 30 064/331-656 Delovni čas: 8.-16.
VOZILA S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM
Skupina Volkswagen
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
MENJALNICA
NAKUim/ttODAJNI I MKUBfl/HtODAIM I NAKUTNIffiODAJNl
1 DEM
1 ATS
100 ITL
A BANKA {Kroj, Tržič) 76,30 77.M 10,56 10.99 7,63 7,87
AVAL Bled, Kranja* gora 77,40 77.75 10,93 11,03 7.70 7,95
CORA Kranj dopust od 4. 7. do 15. S.
CREMTANSTALT N.banka LL 77,20 77,80 10,80 11,05 7,69 7,90
EROS {Stari Harf, Krm) 77,50 77.98 19,95 11.05 7,80 7.95
GEOSSVedvode 77,50 77,88 10,95 11,04 7,70 7,90
GORENJSKA BANKA (vse enoto) 75,60 78,85 10.53 11.09 7.48 7,99
HRANMJfCA LON, d.d.Kranj 77,65 77,99 10,75 11,00 7,75 7,95
H»A4inka Ljubljana 77,55 77.75 16.90 10.98 7.75 7.98
lURIKA Jesenic« 77,40 77,80 10,80 10,95 7,65 7,85
INVEST Škofja Loka 77,40 77,98 10,92 11,05 7,61 7,82
LEMA Kranj 77.50 77,80 10,90 11.00 7,70 7.95
MfKELStmajc* 77,52 77.85 18,82 11,04 7.70 8,08
PBSd.d. (ne vseh poštah) 75.85 77,54 10,25 10.95 7,30 7.84
SHP-Stov. hran. In pot. Kranj 77.60 77.75 10,80 11,00 7.77 7,84
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 77,00 78,05 10,60 11,20 7,60 8,05
SLOGA Kranj 77.50 77.90 10.70 11,00 7,60 7,98
SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 75,80 - 10,56 • 7,40 -
SLOVENUATUHST Jesenice 76,83 77,53 10,77 10.91 7.65 7,88
ŠUM Kranj 77,50 77,80 10,95 11,04 7,70 7,90
TALON ZaL postaja Trsta, Šk. Loka 77,55 77,85 10,97 11,05 7,81 7,95
TALON Zg. Bitnje 77,55 77,85 10,97 11,05 7,81 7.95
TENTOURS DomžsJa 77.50 77.98 10,90 11,16 7.75 7,98
UBK d.d. Škofja Loka 77,00 78,20 10,70 11,10 7,70 8,00
WILFAN Kranj 77,55 77,78 10.96 11.05 7.80 7.95
WILFAN Radovljica, Grajski dvor 77,45 77,79 10,93 11,00 7,75 7,93
ZORI Kamnik 77,15 77,78 10.94 11.01 7.70 7,88
POVPREČNI TEČAJ 77,17 77,84 10,81 11,03 7.67 7,92 Prt Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 10,60 tolarjev.
Podate za tečajnico nam sporočajo menjalnice, M si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
MENJALNICA WILFAN
Vaš najboljši partner pri menjavi deviz
P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA. Hotel Grajski dvor tel: 064/714-013
mobite
Koroška cesta 27
64000 Kranj Tel.: 064/222-616
LETALSKE KARTE
Izredno ugodno!!! Tel. infax: 064/57-991, od 8. do 13. ure, VSAK DAN
ZALOŽNIK
SERVISNE STORITVE
Kokra 32 A, 64206 Jezersko, tel
d.o.o.
064 45 671
Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli še eno poslovalnico za popravilo vseh vrst motornih žag, gozdarskih metrov, lahke gozdne in gradbene mehanizacije na relaciji POKOPALIŠKA 28, KRANJ KOKRICA - BIVŠA PRAŽARNA.
Nudimo vam tudi prodajo novih motornih žag in rezervnih delov.
Hkrati vas obveščamo, da imamo pooblaščene servise za:
- ALPINA - motome žage, motorne kose, vrtne kosilnice
- SOLO - motorne žage, motome kose, vrtne kosilnice
- MTD - vrtne kosilnice
Delovni čas poslovanja: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure vsak dan.
Vse informacije dobite po telefonu: 064/45-671 in 064/217-584.
SE PRIPOROČAMO ZA OBISK!
^MERKUR
V   NAJEM ODDAMO
SKLADIŠČNE PROSTORE
na Kolodvorski cesti 1 v Kranju, ob železniški postaji.
Skladiščni prostori so visoki 3.5 m in pozimi ogrevani. Primerni so za hrambo blaga, za trgovinske lokale, mirno obrt ali proizvodnjo, storitveno dejavnost.
Pokličite nas po telefonu, da vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi informacijami. Telefon:  (064) 222-021.
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Pripravlja se nov zakon o lovu
Lastnikom gozdov njihove lovske pravice
Večji in manjši gozdni posestniki naj imajo lovske pravice tako kot po vsem svetu, saj je divjad v njihovih gozdovih. Država se brani in pravi, da gre za javno dobro na zasebni lastnini.
Dovje, 14. julija - Ko so se na Dovjem zbrali predstavniki gorenjskih agrarnih skupnosti, so med drugim kar precej časa razpravljali o novem slovenskem zakonu o lovu.
Predstavniki agrarnih skupnosti so poudarili, da se pripravlja zakon, ki bistveno posega v lastnino tako zasebnikov kot agrarnih skupnosti. Medtem ko imajo v zahodnih državah v zakonih o lovu agrarne skupnosti posebno mesto in svoje pravice, se pri nas pri pripravi novega zakona očitno kažejo prizadevanja do zdaj privilegiranih lovcev, ki pod načeli, da morajo skrbeti za varstvo narave, v resnici želijo ohraniti stare privilegije. Med tistimi, ki se kot zasebniki ali nekdanji razlaščenci trudijo, da bi lovske pravice pripadle pravemu lastniku, je tudi Inka Stritar iz Mojstrane. Med drugim je takole opisala problematiko: "Ko smo v Zvezi razlaščenih lastnikov zvedeli, da se pripravlja nov zakon o lovu, smo seveda želeli sodelovati tako, da bi bili enako zastopani vsi lastniki gozdov: agrarne skupnosti, cerkev, večji in manjši gozdni posestniki. Povsem logično je, da je divjad v naših gozdovih in da je bila lovska pravica od nekdaj povezana z lastnino in ne samo z zaščito in varstvom narave. Tudi mi, lastniki gozdov v prvi vrsti varujemo naravo, saj smo zainteresirani, da se ohrani v najbolj prvobitni obliki.
Naše stališče je, da imajo tisti, ki imajo do 115 hektarov gozdne površine, svoje lovišče, manjši gozdni posestniki pa se lahko združujejo in oddajajo lov v zakup. Tako je bilo že v stari Jugoslaviji in tako je povsod po svetu. A nasprotovanja so obupna in nam nerazumljiva. Celo to se je zgodilo, da so nam na državni ravni postregli s hrvaškim zakonom o lovu, kjer imajo lovske pravice tisti, ki imajo najmanj tisoč hektarov. Obenem pa niso povedali, da je pri nas v zasebni lasti 80 odstotkov gozdov, na Hrvaškem pa je ravno obratno, saj je v državni lasti 80 odstotkov gozda.
Po nekih podatkih je bil dohodek od lova leta 1992 okoli 5 milijonov nemških mark in samo zamislimo se lahko, kakšna količina lesa se mora za to vsoto posekati. Mi se nikakor ne branimo državnega nadzora nad divjadjo v naših gozdovih, zahtevamo le lovske pravice, ki nam kot lastnikom pripadajo. Pravice, ki smo jih izgubili leta 1946, in ki naj bodo v demokraciji vrnjene, če hočemo veljati za pravno državo.
Država se brani na različne načine in nam odreka pravice z izgovorom, da gre pri lovu za javno dobro pri zasebni lastnini -kar je nov konstrukt, ki v pravni in demokratični državi ne more veljati.
Pri svojih zahtevah bomo vztrajali in se odločno zavzemali za to, da olovu odločajo lastniki gozdov, gozdarji in stroka, ne pa le lovci kot do zdaj." • D. Sedej
Kmečka družba začenja z zbiranjem certifikatov
Certifikati v obetavne panoge
Pri nalaganju premoženja bodo sodelovali z Ekonomsko fakulteto certifikatov bo potekalo na skoraj 900 mestih
Zbiranje
Ljubljana, 12. julija • Vodstvo Kmečke družbe, družbe za upravljanje je v torek predstavilo svojo dejavnost in načrte. Za naložbo lastninskih certifikatov bo družba ustanovila tri investicijske sklade, pri nalaganju premoženja pa bo družba sodelovala tudi s strokovnjaki ljubljanske Ekonomske fakultete.
Kmečka družba je bila ustanovljena s 100 milijoni tolarjev ustanovitvenega kapitala, med vsemi pooblaščenimi družbami za upravljanje pa ima zagotovo največ lastnikov, kar okoli 600. Med slednjimi je tudi že prišlo do prometa z delnicami, ki pa bo po začetku zbiranja certifikatov, ki se praktično že začenja, verjetno še živahnejši.
Kmečka družba bo lastninske certifikate zbirala v vseh poslovalnicah Slovenske zadružne kmetijske banke, v več kot dvestopetdesetih izpostavah Hranilno-kreditnih služb in predvidoma tudi na vseh poslovnih enotah PTT Slovenije, kar pomeni, da bo zbiranje potekalo skupno kar na okoli 900 mestih. S certifikati zbrana sredstva bo družba vlagala v strateške panoge slovenskega gospodarstva, predvsem v kemijsko, farmacevtsko, prehrambeno in pre-delovalno industrijo. Predvidena je ustanovitev štiri -najstih regionalnih odborov, ki bodo družbi v pomoč pri upravljanju naložb investicijskih skladov. Investicijski skladi bodo trije in bodo vsesloven -
ski, družba pa bo s pomočjo strokovnjakov skupine PASEF ljubljanske Ekonomske fakultete poiskala najobetavnejša slovenska podjetja, v katerih naj bi tudi prevzeli ustrezni lastninski delež.
Glede na to, da je s kmetijsko dejavnostjo v naši državi povezana vsaj četrtina državljanov, pri družbi predvidevajo, da jim bo uspelo zbrati okoli 100.000 certifikatov, pri čemer pa ne računajo zgolj na kmečko prebivalstvo, temveč tudi na upokojence obrtnike in druge. Dovoljenje za zbiranje certifikatov naj bi družba pridobila že ob koncu tega mese-ca, zbiranje pa se bo predvidoma začelo že v začetku avgusta.
Pri družbi zagotavljajo, da bodo z dejavnim sodelova -njem pri upravljanju podjetij poskrbeli za varnost in donosnost naložb. Ena od dejavnosti družbe bo tudi posredovanje vrednostnih papirjev, s čimer si bodo zagotovili dodatni vir zaslužka, sodelovali pa bodo priznani in izkušeni strokovnjaki pri borznem svetovanju
Med prednostnimi nalogami bo tudi ustanavljanje pokojninskih kmečkih skladov.
Med prednosti kmečke družbe so njeni predstavniki na torkovi novinarski konferenci navedli njeno prepoznavnost in poštenost, saj ima v svojem sloganu zapisano vestno in pošteno. • M.G.
Kmečke žene na Triglav
Kmetijski zavod Ljubljana, svetovalna enota Kranj vabita kmečke žene, da se v organizaciji Društva kmečkih žena udeležijo pohoda na Triglav.
Na pohod se bodo odpravile 15. avgusta ob 7.30 uri iz Rudnega polja pri učnem centru Teritorialne obrambe. Do tam je predviden prevoz z lastnimi avtomobili, nato pa se bo skupina odpravila proti Vodnikovi koči na Velem polju, kamor je za tri ure hoje, in nato še do Kredarice, kamor bodo pohodnice hodile dve uri. Sledi prenočevanje in naslednji dan vzpon na Triglav, ki bo trajal eno uro, nato povratek
preko Planike, in Vodnikove koče do Rudnega polja, kjer bo ob približno 16.40 zaključek pohoda. Za varnost bodo poskrbeli alpinisti in gorski reševalci z Jezerskega. Cena za udeležbo na pohodu je 700 tolarjev, v njej pa je vključeno samo vodenje. Ostale stroške krijejo pohodnice posebej.
Seveda kmečke ženske lahko povabijo s seboj tudi ostale družinske člane. Tiste, ki se bodo odločile za predlagani program se lahko prijavijo do srede 20. julija, v kmetijsko svetovalni službi oziroma na telefonski številki 242-736 in 242-738, kjer so na voljo tudi vse druge informacije. Izbrana pot na Triglav je med najlažjimi, zato je priporočljiva za vse, ki želijo stati na najvišji točki Slovenije. • M. G.
Visoke ocene sadnih sokov
Po dveh letih je v Ljubljani v organizaciji Ljubljanskega sejma na Gospodarskem razstavišču ponovno potekalo ocenjevanje sadnih sokov. Ocenjevalna komisija je ocenila 35 prispelih vzorcev in ugotovila, da je bila kakovost poslanih sokov nadpovprečna, kar 21 vzorcev si je prislužilo zlate medalje, med njimi je tudi pet šampionov z najvišjo možno oceno dvajset točk. Devet vzorcev je prejelo še srebrno medaljo, trije pa pismeno Šampione so prejeli: Podjetje za vinarstvo in trgovino Amon, d.o.o., iz Podčetrtka za sok rdeče pese, Kmetijski kombinat Ptuj, vinarstvo Slovenske gorice - Haloze za oranžni sirup juice, Tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Dana Mirna za River mango in Fructal iz Ajdovščine za hruškov kašasti sok, ter za jagodni mešani kašasti sok iz jagod, jabolk in grozdja.
Na ocenjevanju je sodelovalo tudi slovaško podjetje Malokar-patskv vinarskv podnik iz Pezinoka, ki je za sok vinea prejelo 19,25 točke in zlato medaljo.
Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil prof. dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete v Ljubljani, je v svojem poročilu zapisala, da je bilo ocenjenih relativno veliko sadnih sirupov dobre kakovosti. Da bi domačo proizvodnjo lahko primerjali s konkurenco, si bo treba v prihodnje prizadevati še za večjo udeležbo tujih proizvajalcev. Večja mednarodna zastopanost bo morda uresničljiva že v prihodnjih letih, ko se bo prireditev uveljavila in si ponovno pridobila sloves, ki ga je v preteklih letih že imela. • M.G.
KMEČKA 1 f DRUŽBA
začenjamo!
V juliju bomo ustanovili prvo pooblaščeno investicijsko družbo in
začeli zbirati vaše lastninske certifikate v poslovalnicah Hranilno kreditnih služb in Slovenske zadružne kmetijske banke.
Kmečka družba d.d., pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov, Miklošičeva 4, (061) 132 60 47.
_ CERTIFIKATI _
Nenavadni teliček
Na kmetiji Pavleta Bogataja na v vasi Log nad Škofjo Loko so pred dobrimi sedmimi tedni zabeležili malce nenavadno rojstvo. Krava Roža je namreč povrgla nenavadnega telička, ki je sicer na prvi pogled povsem običajen, ima pa dva gobčka. Za enkrat mu ta posebnost še ne dela težav in se normalno razvija, verjetno pa ga bodo spitali do najmanjše potrebne teže, ker ima tudi nekoliko neobi- takšnega z dvema gobčkoma pa se niti ne Čajno razporejene medenične kosti. Kot spomnijo. Kot zatrjujejo, genetske spremembe pravijo v Kmetijski svetovalni službi je niso pogojene z onesnaženostjo okolja. Krava primerov, ko imajo telički opazne genetske Roža je do zdaj povrgla že pet teličkov, vendar spremembe na Gorenjskem relativno malo,  so bili vsi povsem normalni. • M. G.
KMCTIJSKO GOZDARSKO ZADRUGA z.o.o.
Škofja loka
Redno ali honorarno zaposlimo več odkupovalcev hlodovine za območje zgornjega dela Selške doline in širše okolice škofje Loke.
Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki poznajo teren in so strokovno usposobljeni. Pisne
ponudbe sprejema Kmetijsko gozdarska zadruga, z.o.o. škofja Loka, Jegorovo predmestje 21, 64220 Škofja Loka. Informacije dobite po tel. št.: 064/620-497, 620-749
in 620-552.
Misterij kadrovske politike
Vsaka ima svoj faktor
Člani LDS so na zaprtem sestanku v Medijskih Toplicah premlevali prenekatero aktualno temo iz slovenskega političnega življenja, na koncu pa so javnosti kot kost za glodanje ponudili ime kandidatke za novo pravosodno ministrico. Osrednja novica z omenjenega sestanka je bila, da je premier dr. Janez Drnovšek vodstvu stranke predstavil Meto Zupančič, odvetnico in nekdanjo sodnico, ki naj bi nasledila odstavljenega Miho Kozinca. Zupančičeva ni članica nobene stranke in naj bi v vladi imela podoben status kot Mitja Gaspari, ki prav tako ni član LDS, zaseda pa mesto, ki v vladi pripada LDS. Liberalni demokrati očitno pri svoji kadrovski politiki formalnega članstva ne postavljajo na prvo mesto. Celo nasprotno, "širino" politike dokazujejo s tem, da na pomembna politična mesta postavljajo nadstrankarske ljudi. Toda v njenem ozadju se skrivajo mnogi prefinjeni mehanizmi kadrovanja preverjenih ljudi, ki znajo brez partijske knjižice v Žepu zvesto slediti politiki stranke, ki jih je pripeljala na oblast.
Na dnevnem redu klavzure v Medijskih Toplicah je bila tudi stanovanjska afera, v katero je najbolj vpletena ravno LDS. Dr. Drnovšek je glede tega izjavil, da je želel verificirati svoj odnos do te afere, ob tem pa je izrazil še prepričanje, kako lahko njegova stranka zaradi afere postane še močnejša in zrela. Očitno se je predsednik stranke že navzel ciničnega optimizma generalnega sekretarja Gregorja Golobica in pozablja, da slovenski mediji stanovanjske problematike nikakor niso zaključili. Ravno v času, ko so namreč liberalni demokrati v Medijskih   Toplicah gladili
afero, je tednik Mladina objavil še nekaj novosti in se obregnil v sporno reševanje stanovanjske problematike ključnih članov LDS, kot so Gregor Golobic, Janez Kopač, Zoran Thaler in dr. Dimitrij Rupel.
Toda bolj kot to odkrivanje novih tančic z najnovejše afere je pomembno, da so nekateri drugi liberalni demokrati sami začeli razkrivati svojo stranko. To, na kar smo opozorili takoj po izbruhu afere, je zdaj v svojem komentarju v Republiki potrdil Mile Šetinc, član LDS, ki pa ga očitno v stranki vedno bolj potiskajo na rob. Šetinc namreč piše, da se nihče od kritikov stanovanjske afere ni obregnil ob "famozni kadrovski kriterij, ki bi ga lahko prevedli kot kriterij politične moči oziroma interesa". In če so pri LDS delitev stanovanj res izkoriščali za pridobivanje političnih nasprotnikov, potem je toliko jasne j e, da tudi njihovi "nestrankarski kandidati" ne morejo biti tako zelo nevtralni, kot jih skušajo prodati širši javnosti.
Šetinčevo razkrivanje povezave stanovanjske in kadrovske politike je razumljivo, če vemo, da se stranka vedno bolj odreka
svojega nekdanjega intelektualnega jedra in iniciativo raje prepušča mladim ter brezkompromisnim poslovnežem, ki pred javnostjo nimajo nobenih predsodkov.
Očitno je stranka to strujo v Medijskih Toplicah samo še podprla, saj drugače tudi dr. Drnovšek ne bi v stanovanjski aferi iskal predvsem pozitivnih rezultatov. Ali res lahko postane LDS močnejša in zrelejša samo s pomočjo afer, kot praktično trdi njen predsednik?
Samozavestnost LDS je v prvi vrsti posledica dobrih rezultatov na zadnih volitvah, nato pa dejstva, da so se največji slovenski stranki začeli pridruževati vsi tisti, ki so v politiki pogoreli, čeprav so pomembno prispevali k demokratizaciji Slovenije. Poleg tega je zdaj LDS že toliko časa na oblasti, da se ji je pridružila še vsa množica malih aparatčikov, ki znajo vestno slediti političnemu utripu na Slovenskem in jim obračanje plašča po vetru ne predstavlja nikakršnega (še najmanj pa moralnega) problema. Danes pojem članstva v LDS v javnosti pomeni možnost hitrega zaslužka in izboljšanja svojega statusa s praktično zanemarljivim tveganjem, saj se doslej še nobenemu od vpletenih v razne afere ni zgodilo kaj hudega. Največja kazen je bila zapustitev položaja, pridobljeni privilegiji pa so ostali. Zaprta seja najvidnejših predstavnikov liberalne demokracije v Medijskih Toplicah je imela zato večji pomen, kot ga skušajo pri LDS prikazati v javnosti. Na njej so zakoličili politiko, ki jo ljudje zgroženo opazujejo v zadnjem času. LDS se je opredelila za stranko, ki se na svoji poti k uspehu ne bo ozirala na nobene ovire več.
Kaj pa, če je vsakovrstno moraliziranje o pravičnosti, sploh demokraciji, raznih družbenih deviacijah, o slovenskem kolektivnem značaju in že sko -raj denunciacija naših politikov, le nemočno kljubovanje in navadno farizejstvo? Osebna užal-jenost, kritikasterstvo in natolcevanje? Ko pa se tako ne da ničesar spremeniti. In sploh, saj je vse popolnoma normalno. Stranke se bojujejo za oblast pač s sredstvi, ki jim naivni niso kos in jih niti ne razumejo. Kakor, da bi ne bilo normalno, če se politika v predhodnem obdobju ukvarja predvsem s preobrazbo (beri: porazdelitvijo) družbene in še posebej gospodarske moči. Zato pa tudi je vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano in zapisano kot kaznivo v naši legislaciji, pa čeprav je pravzaprav nekakšen hibridni spaček stare jugoslovanske in le delno, le delno tudi slovenske državotvorne pravniške pameti. Zakonodajno telo je, na žalost, mnogo bolj znano po različnih komisijah, ki se ukvarjajo z aferami, ki pa so, spet, le posledica zakonodajne nedorečenosti, nedoslednosti in - nezainteresiranosti.
Pa smo mar, vsak dan ob istem šanku, kar že vsi pravni poznavalci, ustavni vedeži in politiki novega kova? Mislim, tisti, ki še kaj rečejo? Kaj mar nimajo svoje stranke, da bi govorila in mislila namesto njih in v njihovem imenu? Pa strankarski gospodarski forumi in cehovske zbornice, pa občinske socialne službe in delo na črno? Znajdi se, človek, in preloži
PREJELI SMO
Društvo
izginulih politikov
Jože Novak je v Gorenjskem glasu z dne 8. julija 1994 v komentarju s tem naslovom v zvezi z menoj napisal celo vrsto laži. Res je, da jih je večinoma povzel po članku v Mladini, kjer sem jih ta teden že demontiral, res pa je tudi, da sem jih po TV demontiral že štiri tedne pred objavo v Gorenjskem glasu in da mu jih ne bi bilo potrebno ponavljati in še nadgraditi.
Lažne so torej naslednje njegove navedbe:
1. Trdi, da imam službeno stanovanje, ki je večje od 100 m2 in to ni res.
2. Trdi, da je bila stanovanjska komisija, ki mi je dodelila stanovanje, nesklepčna in da ji je potekel mandat, kar oboje ni res.
3. Trdi, da mi je bilo službeno stanovanje dodeljeno v nasprotju z vsemi kriteriji, kar ni res. Za primer da dva kriterija: oddaljenost bivališča več kot 60 km iz Ljubljane in bivanje pri starših. Kriterij oddaljenosti v času, ko mi je bilo dodeljeno službeno stanovanje in še nekaj časa kasneje, ni veljal. Bivanje pri starših ni in nikoli ni bil kriterij.
4. Trdi, da sem imel v času dodelitve službenega stanovanja lastno dvosobno stanovanje, kar ni res. Ga nimam in ga nikoli nisem imel.
5. Natolcuje, da sem bil na licitaciji, kjer sem kupil opuščeno gospodarsko poslopje v Bovcu edini ponudnik zato, ker je sekretar tolminske skupščine sorodnik moje žene. To je čisto obrekovanje. Občino sem sam zaprosil za odkup objekta, javna dražba pa je ustaljena praksa pri prodaji družbenega premoženja. In ta javna dražba je bila razpisana in izvedena, kot vse ostale.
6. Trdi, da je na temelju tega poslopja podjetja SCT - Stanovanjski inženiring zgradilo novo hišo (250 m2) in prispevalo 4/5 investicije, v zameno pa dobilo na uporabo le enega od treh apartmajev.
Ni res. To podjetje adaptira poslopje, dejansko krije 4/5 stroškov in tolikšen del hiše mu tudi pripada (štiri prenočitvene enote od petih in še vsi skupni prostori). Hiša ima kvadraturo 150 m2.
7. Novak trdi, da sem v letih 1991 in 1992 v Vižmarjih zgradil stanovanjsko poslovni objekt brez potrebnih dovoljenj in soglasij sosedov. Vse to je laž-V Vižmarjih sem l. 1991 gradil hišo (v okviru stanovanjske zadruge) in to po veljavnem gradbenem dovoljenju. Dokončal pa je žal nisem, ker je bilo gradbeno dovoljenje l. 1992 zaradi napake države pri upravnem postopku razveljavljeno. Tako gradnja od novembra 1991 stoji.
Novak trdi, da sem vse, kar piše, da imam, pridobil v treh, štirih letih, da bi nakazal zvezo med hitrim bogatenjem in mojim političnim položajem. Njegova trditev, ki je ni povzel po Mladini, je laž. Vse, kar imam, oz. o čemer piše (z izjemo službenega stanovanja), je rezultat varčevanja skozi celo moje življenje, izdatno pa so mi pomagali tudi starši. Svoje premoženje sem v skladu z zakonom ob nastopu poslanskega mandata popisal in prijavil ustrezni komisiji Državnega zbora, ki bo vedno lahko ugotovila morebitne spremembe. Skrivam nič in nikoli nisem, ker se nimam česa sramovati.
Jože Novak trdi, da sem izigraval zakone, pravilnike, formalne predpise in proceduro, kar vse naj bi mi omogočile politične in sorodniške zveze. Trdim, da laže. Argumentiral pa tako ali tako ni. Če se za te trditve ne opraviči on ali uredništvo, da bom tožil za obrekovanje, pa naj te trditve dokaže pred sodiščem. Verjetno pa bo težko, če še v časopisu ne more.
Za konec pa še to. Jože Novak, tesen sodelavec bivšega obrambnega ministra Janeza Janše na Ministrstvu za obrambo in, kolikor mi je znano, še
vedno državni uslužbenec na tem ministrstvu ima seveda lahko svoje politično prepričanje, ki je nasprotno LDS, kar se skozi njegov komentar izdatno izraža. Lahko pa ga je sram, da zobrekovanjem in lažmi poskuša diskreditirati posamezne funkcionarje LDS. To ni nobeno politično stališče. To je primitivizem.
Janez Kopač, poslanec LDS
Razmišljanje volivca
Pred časom je tov. Anderlič izjavil, da je delo poslancev težko in odgovorno, in da zato mora biti visoko nagrajeno. Prav. Ob tem se pa mi, "nevedni" volivci, ob gledanju TV dnevnikov le sprašujemo:
- Kako je mogoče, da toliko sej ni sklepčnih?
- Kje so "naši izvoljeni" poslanci, saj so skupščinske klopi tako prazne?
- Ali nihče ne vodi prisotnosti na "tako zahtevnem in odgovornem delu"?
- Ali poslancem pripada vsa plača tudi v primeru, da izostanka v skupščinski dvorani ne opraviči?
- Kako da nobeni aferi ne morete priti do dna?
- Prestopi iz stranke v stranko. Koga pa sedaj predstavljate?
- Le kaj je tisto tako težko delo, saj je toliko sprejetih zakonov, vendar tako slabih; slabi so gospodarski rezultati, kmetijstvo dobesedno propada, šolstvo ima zastarel program (ste gledali TV dnevnik, 7. julija 1994 - sramota za vsakega poslanca posebej!).
Prve dni julija smo imeli v Sloveniji več hudih neurij. Kdo bo pomagal hribovskim kmetom? Morda pa bi tisti "odvečni denar" za "ugodne stanovanjske kredite" razdelili med prizadete v neurju? Ljudem, ki vztrajajo na hribovitih kmetijah, bi morali dajati moralno in materialno pomoč, da ne bodo zapustili
Janez Poštrak
svoje težave na državo, ki ti v maniri čistega liberalizma pravi: znajdi se, človek! Tudi mi smo, zdaj, ko je demokracija zaplula po naši deželi, dežela neizmernih možnosti, preddverje ameri kanskih razsežnosti. Um ti je dan ak' nisi zaspan! Vsaj vsake štiri leta lahko izraziš svojo enkratno voljo, ko te prej dodobra naplahtajo, na volitvah! Strankarski izbor je neverjetno pahljačast - po imenih in številu. Vsaka ima svoj faktor. Vsaka je odraz slovenskih potreb. V teh faktorjih nam njihovi faktorji odmerjajo debelino kruhovih rezin in žarkost svobode in neodvisnosti. "Kot sem vam ravnokar hotel povedati, gospod, ni pri nas nikogar, ki bi pravzaprav resnično umiral od lakote. Poleg tega pa v samem vrhu družbe in oblasti ni nobenega položaja več, ki bi ne bil oddan." (L. Kibera: Glasovi v temi). Imamo namreč za zadovoljevanje svojih političnih po-
treb veliko pridobitev demokracije: strankarski pluralizem. Ko stranke kar tekmujejo, ne le za vsakega volivca posebej, ampak se predvsem z vsemi legalnimi sredstvi potegujejo za socialno varnost, zaposlitvene možnosti, pravnost in človekove pravice (ne glede na raso, veroizpoved...) vseh državčjanov, zavestno pozabljajoč na svoje lastne strankarske in osebne koristi.
Tako je to to, in ker je tako, je tako, kakor pri nas pač je. Naše stranke so odraz naših potreb, naših želja, nadgradnja naših demokratičnih stremljenj. Če nam še ne gre veliko na bolje, svobodo pa le imamo, je rekel neki kmet prvemu predsedniku demokratične vlade. In kakšni očanci so seveda vir inspiracij tudi za vse druge politične delavce. Pa meščane z delavskimi plačami in pravicami. In upokojence z minulim delom -in pravicami. Za mlade nasploh, ko iščejo prvo zaposlitev - še pred štipendijo - in mlade družine posebej. Bolni in invalidni; v svobodi živijo in - imajo pravice. Zapisane v ustavi in v strankarskih programih. Tudi Ženske imajo, pravi reklama, vsaka svoj faktor. Tudi, pravi reklama, otroci so zadovoljni, če so pumper's otročki.
V tej popolnosti pogledov na najpopolnejši od svetov demokracije so farizeji odveč. Delujejo nedomoljubno in nedemokratično, zajedalsko. Pa najsi bodo to gostilniški politiki, novinarji in komentatorji ali - nebodigatreba - celo kakšen varuh ali varuhinja človekovih pravic.
svojih domačij. Poselili jih bodo tujci - in to zelo radi. Vendar pa od njih ne bodo pritekali davki v naše občinske blagajne.
GOSPODJE POSLANCI! Še vedno ste moralno dolžni izpolnjevati obljube, ki ste jih tako zadovoljno trosili med nas pred volitvami! Morala, ali sploh poznate njen pomen?
Marjan Černivec Kranj
Javno pismo kateremukoli
poslancu
Ker slovenski ministri navadnim smrtnikom ne odgovarjajo na javno postavljena vprašanja (vsaj meni bivša ministrica za delo ni odgovorila na javno postavljeno vprašanje), prosim kateregakoli poslanca, da ministra za zdravstvo povpraša, kako to, da imamo moški v vsej gorenjski regiji za preventivni pregled prostate na voljo samo Diagnostični center na Bledu, pa še 2.000 SIT je treba doplačati za pregled, ženske pa lahko preventivne ginekološke preglede opravijo celo v obratnih ambulantah, seveda brez doplačila. (Eh, enakopravnost med spoloma pa taka.)
Obrazložitev. Pred kratkim je bila na Valu 202 oddaja o bolezni prostate, v kateri je bilo med drugim rečeno, da enako, kakor bi morale ženske enkrat na leto obiskati ginekologa, bi tudi moški morali enkrat na leto obiskati urologa. Nasvet sem upošteval, vendar nisem prišel daleč, saj niti v Kliničnem centru niti na blejskem Diagnostičnem centru se nisem uspel vpisati v vrsto čakajočih, kot zavarovanec pa druge izbire nisem dobil na razpolago. Kako dolge pa so vrste čakajočih pri obeh centrih, pa nimam pojma. Najbrž je vsakomur jasno, da je v tem primeru za preventivo pri ženskah mnogo bolje poskrbljeno, kot za moške. Tisti poslanec, ki se bo zavzel za to, da se bomo moški pri preventivi izenačili z ženskami, si bo na prihodnjih volitvah zagotovil moj glas, ne glede na to, ali bo iz demokratičnega ali udbomafijskega tabora. • Jože Špilak
w m 0 T E C H
(L V lh d.o.o.
Vincarje 2
64220 Škofja Loka
OBJAVUA LICITACIJO
naslednjih osnovnih sredstev:
1. Varilni aparat CO-2 EKO MAT 450/2 s podajalno napravo E9/
2, letnik 1985, za izklicno ceno 80.000,00 SIT.
2. Kopirno frezalni stroj NASSOVIA, tip FMC-500 z dodatno opremo, letnik 1974, za izklicno ceno 1,193.000,00 SIT.
3. Električno dvigalo VULKAN VEDA 20 kN, letnik 1989, komplet z motornim pogonom za horizontalno gibanje, za izklicno ceno 240.000,00 SIT
4. Ročna vretenska stiskalnica, letnik 1987, za izklicno ceno 150.000,00 SIT.
5. Pet kosov električnih uporovnih vzdrževalnih peči, letnik 1962 ... 72, tip VLP 150, za izklicno ceno 20.000,00 SIT/kos. Peči so potrebne obnove in so brez krmilne omare.
6. Rezkalni stroj PRVOMAJSKA, tip ALG 100, letnik 1962, z dodatno opremo, za izklicno ceno 270.000,00 SIT.
7. Pantograf FG 250 x 500, letnik 1980, za izklicno ceno 300.000,00 SIT.
8. Obrezilni stroj AS-300, TORNA, letnik 1974, za izklicno ceno 32.000,00 SIT.
9. Tlačni stroj BUEHLER H 800     vključno s pripadajočimi originalnimi nadomestnimi deli, letnik 1961, za izklicno ceno 1,956.000,00 SIT.
10. Dozirna peč JUNKER, TYP AGAL 600, vključno z originalnimi nadomestnimi deli in rezervnim induktorjem, letnik 1974, za izklicno ceno 234.700,00 SIT.
11. Elektroviličar INDOS TYP S 16 (brez baterij), letnik 1983, za izklicno ceno 156.500,00 SIT.
12. Vibracijsko polirni stroj ROESLER R 300 KP PU, letnik 1990, z izklicno ceno 1,906.700,00 SIT.
13. 900 kg SATELITI ZA POLIRANJE 5 x 7, za izklicno ceno 1,220.500,00 SIT.
14. Vibracijsko sušilni stroj SPALECK, TYP VAT 240, s filtrom in stresalno napravo, letnik 1990, za izklicno ceno 183.100,00 SIT.
15. Odsesovalna naprava za SPALECK, TYP VAT 240, s filtrom in stresalno napravo, letnik 1990, za izklicno ceno 183.100,00 SIT.
16. 150 kg drobljenca orehovih lupin, za izklicno ceno 17.200,00 SIT.
17. Nagibna talilna peč MORGAN BT 1300, brez gorilca, letnik 1968, za izklicno ceno 46.900,00 SIT.
Licitacija bo 19. julija 1994 ob 13. uri v prostorih sektorja vzdrževanje. Osnovnih sredstev je možen šest ur pred licitacijo oz. po dogovoru. Licitacija je pisna. Ob oddaji ponudbe je obvezno plačilo 10 % varščine.
Licitacija bo potekala po sistemu "videno - kupljeno", zato poznejše reklamacije ne bomo upoštevali.
Izklicni ceni prištejemo še davščine po zakonu.
Kupec blago plača in odpelje v roku 8 dni.
Pred jutrišnjim slavjem na Kališču
KALIŠČE NAJ BO PREDVSEM BAŠELJSKO
Jutrišnje slavje na Kališču se bo začelo ob 11. uri. Slavnostni govornik bo predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar, planinski dom na Kališču pa bo blagoslovil ljubljanski škof Alojz Uran.
Kranj, 15. julija - Po mnenju mojih treh sogovornikov predsednika krajevne skupnosti Bela Francija Bizjaka, predsednika kranjskega izvršnega sveta Petra Oreharja in predsednika Planinskega društva Kranj Francija Ekarja bo
smisel jutrišnjega slavja najmanj trojen. Gre za proslavitev 95. obletnice ustanovitve kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva (12. julija 1899), katere prvi predsednik je bil kranjski trgovec Janko Majdič. Za tako praznovanje se je kranjsko društvo odločilo že pred dvema letoma, tudi na občnem zboru. Drugi smisel jutrišnjega praznovanja na Kališču
Ie uresničitev dolgoletne želje planincev, da bi planinski dom )lagoslovili in na vrhu opravili obred svete maše. Jutri bo to dvojno nalogo opravil ljubljanski škof Alojzij Uran. Tretji cilj slavja pa je v bistvu uresničitev dolgoletnega dolga do prebivalcev vasi pod Storžičem in Kališčem. To so predvsem Mače, Bašelj, Nova vas, Potoče in deloma Lom ter Dov na jezerski strani, pa posredno celotni krajevni skupnosti Bela in Bašelj. Prav ljudje iz teh vasi so opravili glavno delo pri nošnjj materiala in gradnji sedanjega doma na Kališču, ki je bil odprt 2. avgusta leta 1959, kasneje pa temeljito obnovljen, danes pa planinsko postojanko 1540 metrov visoko letno obišče okrog 15.000 gornikov. Zato je želja planincev, da postane dom tudi bašeljski, saj je tudi uradno del te vasi in nosi hišno številke Bašelj 37. Zato so na jutrišnjo slovesnost še posebej vabljeni, razen ostalih seveda, prebivalci vasi ob vznožju te gore.
Sedaj je na vrhu Kališča Dom Kokrškega odreda. To ime, pravijo, se ni prijelo in je bilo že veliko predlogov, da bi mu dali enostavnejše ime Planinski dom na Kališču. Tudi doslej so postojanko najpogosteje imenovali Dom na Kališču ali planinski dom na Kališču ali pa samo Kališče. Pravo ime je več ali manj ostajalo le na žigu in v uradnih dokumentih. Zbor krajevnih skupnosti kranjske občine se je večinsko že odločil za to ime. po pravilih igre v takih primerih pa bo med Bašljani izvedena posebna anketa. Kokrški odred bo v domu še vedno obeležen, pa tudi borcev nihče ne bo metal ven.
Na vrh Storžiča naj bi vrnili križ, ki je tod stal pred vojno. Kakšen bo, če bo, ali bo le piramida, kje bo postavljen, je stvar premisleka in dogovora, za kar je zadolžena belska krajevna skupnost, pogovoriti pa se bo treba tudi s Tržičani, saj je na vrhu Storžiča meja med kranjsko in tržiško občino. • J. Košnjek
Kolesarska akcija Lojzeta Dežmana s Kokrice
DVAJSET GORSKIH VZPONOV
Akcija bo potekala do konca oktobra, interesenti pa s prijavami pohitite.
Kokrica, 15. julija - Organizator celoletne kolesarske akcije po gorenjskih cestah je podjetje Intersport, organizacijski vodja pa njegov direktor Lojze Dežman. Zakaj poziv kolesarjem za vožnjo po gorskih cestah. Običajne ravninske ceste postajajo za kolesarje vedno bolj nevarne, zato ta akcija poziva h kolesarjenju po prometno manj zasedenih in zato varnejših cestah, te ceste vodijo v osrčje gora, kjer mogoče marsikdo od udeležencev akcije še ni bil. Trase so omejene na Gorenjsko, vsak udeleženec pa jih bo lahko izbiral sam skladno s časom, pripravljenostjo in zahtevnostjo. Lahko bo vozil sam ali v družbi. Vse to je prepuščeno njemu. Če seštejemo vse dolžine tras in višine ciljev, potem znese vse skupaj 1500 kilometrov, cilji pa imajo skupno nadmorsko višino 12.500 metrov. Med ciljo so Korensko sedlo, slap Savica, Rudno polje, Petrovo Brdo,^ Tuhinj, Kamniška Bistrica, Jezerski vrh, Ljubelj itd. Prijave sprejemajo vsak dan med 9. in 22. uro v Gostišču Dežman na Kokrici, prijavnina je 4000 tolarjev za odrasle in 2000 tolarjev za mladino, pravico sodelovanja imajo rekreativci in kategorizirani kolesarji, mlajši od 15 let pa morajo voziti v spremstvu staršev. Pojasnila dajejo neposredno v gostišču na Golniški 1 A na Kokrici ali po telefonu 218 - 956 in 214 - 552. • J. Košnjek
IZLET V CHAMONIX
Jezersko, 15. julija - Planinsko društvo Jezersko organizira od 22. do 30. julija izlet v Chamonix z vzponom na Mont Blanc. Cena prevoza in taborjenja je 14.500 tolarjev. Na voljo je še 10 prostih mest. Informacije dajejo in prijave sprejemajo v večernih urah po telefonu 44-138 ali 44-166 (Karničar).
NOVOSTI V PLANINSKIH POSTOJANKAH
EKOLOŠKA SANACIJA PLANINSKIH KOČ
Planinska zveza Slovenije in njena Gospodarska komisija se že več let zavedata, kako pomembno je varovanje okolja v gorah. Na srečanju s planinskimi društvi v Triglavskem narodnem parku in na Planinskem posvetu o varovanju okolja v gorah leta 1991 je bilo sprejetih nekaj ukrepov za ohranjanje planinskega okolja. Predsednik PZS Andrej Brvar je na tiskovni konferenci prejšnji teden nekatere podrobno predstavil.
O ekoloških spalnih vrečah so že dolgo razmišljali, medtem ko v tujini že zdavnaj niso več novost. Spalne vreče so sedaj uvožene in bodo naprodaj pri planinskih društvih in v gorskih postojankah.
Novost je tudi postavitev "suhih stranišč". Delujejo na ta način, da se blato pod vplivom visoke temperature spreminja v kompost. Zaradi nadmorske višine ie potrebno stranišča ogrevati s pomočjo sončnih celic, ki ogrevajo vodo, in fotovoltnih celic za poganjanje črpalke. Stranišče mora biti obrnjeno proti jugu in obarvano v črno.
S suhimi stranišči so začeli v Franciji in Švici sredi osemdesetih let. Pri nas je prvo poskusno stranišče zaenkrat samo na Prehodavcih. Ce se bo obneslo, se bo prihodnje leto začelo z intenzivnim postavljanjem le-teh. Nasploh se bo treba privaditi na manjše udobje v gorah. Hribovske koče bodo ponujale le tipsko hrano, na primer enolončnice, pasulj... Tudi pijače ne bo na pretek, saj bodo na voljo le tri ali štiri vrste. Razmišljajo še o postavitvi stiskalnikov za pločevinke. • S. Brankovič.
TOUNK
UREJA; Vilma Stanovnik
Na 24. svetovnem vojaškem padalskem prvenstvu v Pergu v Avstriji
KAPO DOL PRED SLOVENCI
Svetovni padalski svet ceni slovenske padalce kot vodilne v skokih na cilj in iz leta v leto uspešnejše tudi v figurativnih skokih. V sredo smo jih obiskali skupaj z ministrom za obrambo Jelkom Kacinom.
Perg, 13. julija - V sredo, ko smo bili v prijetnem mestecu Pergu z okrog 6000 prebivalci v zvezni deželi Zgornja Avstrija, okrog 30 kilometrov oddaljenem od zgornjeavstrijske prestolnice Linz ob Donavi, so bile uvrstitve slovenskih padalcev zelo dobre. Po sedmih serijah skokov na cilj in dobri polovici figurativnih skokov je bila Irena Avbelj v figurativnih skokih druga za Francozinjo Sterbik, prav tako je bila s petimi kazenskimi centimetri druga v skokih na cilj. Tudi uvrstitve fantov so bile dobre, če že ne odlične. V figurah je le Bogdan Jug nekoUko zatajil, tako da je bil naš najboljši Branko Mirt na 17. mestu, Jug je bil 26., Matjaž
Brane Mirt, udeleženec mnogih civilnih in vojaških prvenstev.
Naši vojaški padalci na svetovnem prvenstvu. Stojijo od leve trener Drago Bunčič, Brane Mirt, državni sekretar Boris Žnidarič, sodnik Janez Pfeifer, čepijo pa od leve Senad Salkič, Bogdan Jug, Matjaž Pristavec, Roman Kanin in Irena Avbelj.
Pristavec 61., Roman Kanin 80. in Senad Salkič 83. Ker so figurativni skoki naša slabša disciplina, so uvrstitve pričakovane. V skokih na cilj sta Bogdan Jug in Roman Karan z enima kazenskim centimetrom po sedmih serijah v skupini petih padalcev, ki za tremi z ničlo merijo na kolajno. Salkič je bil z dvema centimetroma deveti, Mirt s 5 centimetri 34., Pristavec pa 73. Ekipno je bila Slovenija prva po sedmih serijah in najresnejši kandidat za zlato kolajno pred Marokom, Madžarsko, Italijo in Rusijo. Do današnjega zaključka prvenstva bi morali opraviti padalci še po en skok v posamični konkurenci in še dodatna
dva za ekipno uvrstitev. V primeri delitve prvih treh mest bi bili potrebni dodatni skoki z manjšo ničlo. Vendar so padalci opravili že dovolj skokov za regularnost, če bi bilo slabo vreme. V sredo je bilo tako in so skakali le v relativu oziroma skupinskih likovnih skokih, kjer pa naši nimajo nobenih izkušenj. Nimajo primernega letala za vadbo, vendar so v torek vseeno poskusili. Jug, Salkič, Pristavec in Kanin so izskočili, poskušali narediti zvezdo držeč se za roke, vendar jih je obrnilo na hrbet... Poskrbeli so za humoristični vložek.
Naše padalce je v sredo skupaj s slovenskimi časnikarji obiskal minister za obrambo
3 KEJ <m833333&333XXinni
NA BLEJSKEM LEDU BO POLETI ŠE KAKO ŽIVAHNO
KAR DVESTO MLADIH V HOKEJSKEM TABORU
Bled, 15. julija • Ta konec tedna se na Bledu začenja nova drsalno • hokejska sezona. Poleg ekip umetnostnih drsalcev in članskih hokejskih ekip, bodo med prvimi na led stopili mladi hokejski upi iz Slovenije in tujine, ki bodo vadili v mednarodni hokejski šoli "Rudi Hiti".
Letošnji hokejski tabor bo potekal v dveh izmenah, prva bo od tega do naslednjega ponedeljka, druga pa od 25. do 31. julija. Na Bled prihajajo mladi hokejisti iz Italije, iz klubov Milana in Fasse, mladi avstrijski hokejisti iz Beljaka, pa tudi najboljši pionirji in kadeti iz Češke. Tujcev bo nekaj več kot štirideset, ostalo pa bodo mladi fantje iz slovenskih hokejskih klubov. Vodja tabora bo tudi letos Rudi Hiti, poleg njega pa bodo trenerji v taboru še Vaclav Červenv, trener mladinske mladinske češke reprezentance, Gorazd Hiti, ki sedaj živi in trenira v Fassi v Italiji, Janez Finžgar, ki je trener v Milanu, pa tudi igralec blejske Sportine iz Kazahstana Sergej Stolbun.
"Lani je bilo v tujini za naš tabor že precej povpraševanja, vendar so se mnogi starši spričo dogodkov v Bosni zadnji hip premislili in otrok niso pustili na Bled. Letos upamo, da ne bo tako, saj so iz vseh klubov potrdili, da v ponedeljek pridejo. Poleg treningov na ledu se bodo mladi ukvarjali z različnimi športi, od plavanja, igranja nogometa, teka, pokazali jim bomo naše zanimivosti, nekaj časa pa bo namenjenega tudi predavanjem o pravilih hokejske igre in o športni medicini. V kampu bodo sodelovali mladi od deset do petnajst let, razdeljeni pa bodo po skupinah, glede na hokejsko znanje," je povedal Brane Tcrglav, organizacijski vodja tabora.
Po odhodu mladih hokejistov se bodo na novo sezono začeli pripravljati igralci Sportine. Kot kaže bosta od lanskih tujcev v ekipi ostala le Stolbun in Anfjorov, po zadnjih pogovorih pa naj bi na Bled prišel tudi Kanadčan s slovenskim potnim listom Robi Stopar. Na bledu še iščejo novega vratarja, ki ga bodo bržkone našli v tujini, prav tako pa še nekaj drugih okrepitev.
Prva priložnost za merjenje moči naših najboljših klubov pa bo podobno kot lani tudi letos poletna hokejska liga na Bledu, ki se bo začela 17. avgusta. V ligi bo nastopilo šest ekip, ki se bodo pomerile v dveh skupinah (v A skupini Sportina Bled, Acroni Jesnice in Kaufbem, v B skupini pa Olimpija Hertz, Kazahstan in KAC). • V. Stanovnik
Senad Salkič
Jelko Kacin. Obisk je bil odmeven, Avstrijci so bili gostoljubni, minister pa se je sešel s predstavniki organizatorjev, s vodilnimi iz Mednarodnega sveta za vojaški šport (CISM) ter predstavniki nekaterih drugih reprezentanc, med njimi z avstrijsko, nemško in poljsko.
Irena Avbelj upa na kolajno ni zgubila. V figurativnih skokih bo težko, saj ni dovolj zanesljiva, v cilju pa so možnosti, vendar je potrebno skočiti brez napake, sicer si hitro pod 30. mestom. Na vojaških prvenstvih konkurenca ni tako močna kot na civilnih, vendar nastopajo na vojaških prvenstvih reprezentance, ki jih na civilnih ni, kot na primer Maroko, ki so v
Roman Karan
skokih v cilj takoj za nami. Roman Karan, star 24 let, z Visokega nad Kranjem je kot
novinec na svetovnem prvenstvu presenetljivo visoko uvrščen. Vendar je vsaka napaka lahko pogubna in tega se zaveda. Vendar je vsaj moštvena kolajna realna Bogdan Jug je pohvalil organizacijo prvenstva, boj za kolajno v posamični in moštveni konkurenci v skokih na cilj pa bo zelo napet. V figurah mu ni šlo najbolje. Tudi nove opreme se še ni povsem privadil, vendar v naslednjih skokih lahko uvrstitev izboljša.
* Besedilo Košnjek
in slike J.
TENIŠKE POČITNICE NA BLEDU
UČENJE, PA TUDI VELIKO ZABAVE
V teniškem taboru na Bledu se zbirajo mladi iz vse Slovenije -Podelili smo tudi loparje iz naše nagradne igre "Zasluzite teniški lopar"
Bled, 14. julija - Počitnice so lahko čas, ko mladi odvržejo vse skrbi in se prepustijo lenarjenju, še lepše pa je, če se ob zabavi naučijo kaj koristnega. To je že pred leti ugotovil tudi Dejan Jaki iz Manbora, ko je v Ameriki odkril teniške tabore za mlade. Odločil se je, da bo kaj podobnega pripravil tudi za našo mladež. Tako te dni na Bledu domuje 20 mladih iz vse Slovenije, ki spoznavajo lepote Bleda, teniške igre, plavanja, veslanja, se učijo angleščine, odbojke in zabavajo ob družabnih igrah.
Prva skupina mladih teniških nadebudnežev je na Bledu gostovala že prejšnji teden, to nedeljo so jih zamenjali vrstniki iz druge izmene, v nedeljo prihajajo novi in tako vse do septembra, ko se ponovno začne šola. In kaj sami pravijo o teniških počitnicah?
Boštjan Muc iz Primostka pri Metliki: "Doma sem že obiskoval teniški tečaj. 2^a tabor tu na Bledu pa mi je povedal prijatelj Igor, ki je bil lani že v taboru. On je že starejši in je v skupini, ki že več zna. Tudi jaz se nameravam še veliko naučiti in se morda nekoč tudi resno ukvarjati z igranjem tenisa. Kar nekaj sem se že naučil in mislim, da bo šlo."
Luka Matjaž iz Ljubljane: "Poleg tenisa se tukaj na Bledu učimo angleščine, plavamo, hodimo na izlete, pa še nekaj drugih stvari nam pripravljajo te dni. V tabor sem prišel skupaj z bratom, prijavil pa naju je oči. Ker sem bil tukaj že lani že kar nekaj znam, treba pa bo še trenirati. Doma igram v Ljubljani, največ v BTC - ju. Na Bledu pa mi je všeč tudi zato, ker sem dobil nove prijatelje. "
Marko I lirchenhauser iz Maribora: "Na Bledu sem prvič in kraj mi je zelo všeč. Za tabor pa sem se odločil po nasvetu prijatelja in mi ni žal. Po domu mi ni dolgčas, učimo se in zabavamo, dobil sem nove prijatelje in gotovo še kdaj pridem. Če mi bo pri igri dobro šlo, pa bom morda kdaj tudi pravi teniški igralec."
Takole so povedali mladi, ko smo jih v začetku tedna obiskali na Bledu. Z njimi je bil zadovoljen tudi vodja tabora Dejan Jaki, ki je presenečen nad zanimanjem mladih za tenis. Tako ima julijske termine tabora že skorajda popolnoma zasedene, nekaj mest pa je še za teniške počitnice v avgustu. Prijavite se lahko po telefonu 77-448 ali v poslovalnicah Meggy toursa v Kranju in Škofji Loki. • V.Stanovnik
Dejan je v ponedeljek na Bled povabil tudi izžrebance v naši nagradni igri "Zasluzite teniški lopar." Z očetom je ponj prišel najmlajši izžrebanec, 5-letni Jan Adamek iz Mojstrane, svoj zasluženi lopar pa je dobil tudi Jakob Finžgariz Begunj. Dejanu je ostal še lopar za Katarino Kras s Planine v Kranju in dva kompleta teniških žogic za Gabra iz Vrbenj in Evo iz Škofje Loke. Ker je čas počitnic in vsi niste mogli na Bled, pokličite Dejana po telefonu 77-448 in se dogovorite o prevzemu nagrad.
Torek, 15. julija 1994
GLASOVI KAŽIPOTI
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
GLASOV KAŽIPOT
3
soboto, 16. julija, z začetkom ob 15. uri pri Kosmatu na Zgornji Beli.
Prireditve
Sto let gasilstva v Gorjah Gorje - Z gasilsko vajo ob 17.30 in predstavitvijo sodobnega orodja in opreme bo Gasilsko društvo Gorje danes (petek) začelo praznovanje 100-!etnice društva. Osrednja svečanost bo jutri, ko bo ob 17.30 slavnostna seja društva in podelitev priznanj, v nedeljo popoldne ob 14. 45 bo slovesna parada, ob 15. uri pa sprejem in blagoslov novega gasilskega avtomobila in prapora. Danes zvečer (petek) bodo igrali Gašperji, jutri ansambel Slovenskih pet, v nedeljo popoldne Ansambel As, zvečer pa Alpski kvintet. Vse dni bodo zabavni večeri pod velikim šotorom na športnem igrišču v Gorjah.
Večer Pod skalco
Bohinj - Turistično društvo Bohinj prireja jutri zvečer z narodnoza-bavnimi ansambli z začetkom ob 20. uri. Na tej tradicionalni prireditvi nastopajo ansambli: Blegoš, Svet, Planika, Brodniki, Obzorje.
Kam na sveže točeno pivo? Kranj - V gostilniških prostorih društva upokojencev v Kranju so začeli v poletnih mesecih točiti poleg ostalih osvežilnih pijač tudi sveže točeno pivo. V hladni senci na vrtu pod trtami boste lahko posedeli in si privoščili vrček hladnega piva. Dobro voljo pa prinesite s seboj!
mm glas glas
I£®KqU©IEH GLAS
>:ki; glas
TELE-TV
KRANJ
Vprašeafe: Naštet VSO/ tri HOV/flOf/e Odgovaii
Nashm
jamo
HIFI ZVOČNIKI Sound & Design    J |l
PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO TZjVfUA. PODJETJE
ŠKOFJA LOKA p. o.
		
	Ar	
		
		
NAGRADA
7 dni počitnic v v/// RUBIN v Roving** € polponiion J m o s o ca S op t o m b r a i
Tudi tokrat turistična agencija Odisej prireja tekmovanje med osnovnošolci in zabavni program z ansamblom, ki bo v soboto, 23. julija, ob 11. uri na Maistrovem trgu pred poslovalnico agencije. Za tekmovanje je še nekaj prostih mest in šolarji, ki bi želeli sodelovati, se lahko še prijavijo v uredništvu Gorenjskega glasa (tel. 223-111). Zmagovalci tekmovanja bodo šli na nagradni izlet v Gardaland.
Tisti, ki se tekmovanja ne boste udeležili, pa lahko sodelujete v nagradnem žrebanju. Odgovorite na nagradno vprašanje, ki je vpisano na kuponu. Odgovor vpišite na kupon, ga izrežite m pošljite na naslov agencije Odisej ali ga vrzite v stekleno škatlo pred poslovalnico. Agencija Odisej tokrat nagrajuje z:
Izleti
M i HALE, HALS, GORENJSKI GLAS
Piknik pod Jenkovo lipo Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane na piknik pod Jenkovo lipo v Dvorjah, ki bo 16. julija z začetkom ob 10. uri. Razvili bomo nov društveni prapor, pripravili bogat srečelov, za zabavo pa bo skrbel trio Bonsai. V primeru slabega vremena bo piknik v nedeljo, 17. julija, ob isti uri. Vabljeni!
Harmonikarji na Ermanovcu
Sovodenj - Na Ermanovcu Planinsko društvo iz Sovodnja - ob planinskem domu, v nedeljo, 17. julija, ob 14. uri pripravlja srečanje harmonikarjev.
Harmonikarji so se gori pod grebenom Ermanovca srečali že pred tremi leti, a potem so ta snidenja do letošnjega leta zamrla. Po srečanju bo za veselo planinsko rajanje skrbel ansambel Krim s pevko Jožico Brdnik. Vabljeni!
lHHHHHHHHHHHNf
Jutri Lahovška noč
Lahovče - Mladi iz Lahovč bodo jutri, v soboto, organizirali tradicionalno prireditev Lahovška noč. Za ples in dobro razpoloženje bo jutri od 20. ure dalje skrbel ansambel Pop Design, v nedeljo od 17. ure dalje pa Čuki. Mladi iz Lahovč pripravljajo tudi zanimiv srečelov in kegljanje za lepe nagrade, z denarjem pa želijo dograditi športno igrišče v Lahovčah.
Piknik za upokojence
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in druge upokojence na piknik, ki bo jutri v
Kolesarski izlet na Bled Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira izlet proti Podvinu in dalje proti Zaki in Bledu, kjer se boste lahko tudi kopali.Odhod je v torek, 19. julija, ob 8. uri izpred Društva upokojencev Kranj. V primeru slabega vremena bo izlet naslednji torek ob istem času.
Mont Blanc
Kranj - Planinska sekcija Iskre Kranj organizira od 29. julija do 7. avgusta 1994 odpravo na "streho Evrope" (4810 m). Informacije dobite po tel.: 215-734, g. Bogdan Filipovič.
Pohod na Triglav Železniki - Društvo upokojencev iz Železnikov obvešča, da sprejema prijave za pohod na Triglav, ki bo 3. avgusta. Prijave v društveni pisarni ali pri svojem poverjeniku do 23. julija, v pisarni društva sprejemajo prijave vsak ponedeljek od 8. do 11. ure po tel.: 67-025.
Pohod v dolino Radovne
Kranj - Sekcija pohodnikov pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 21. julija, izlet v dolino Radovne.
Koncerti
Labirint
Kranj - Danes, 15. julija, bo ob 21. uri na vrtu gradu Kiesselstein koncert in predstavitev avtorske CD plošče in kasete Labirint. Nastopila bosta kitarist Uroš Ra-kovec in klaviaturist Domen Rako-vec ter gosta Jodl Gazvoda (kitara) in Metka Trdin (vokal).
Igra na prostem
, Kupljenik - Pred cerkvijo na Kupljeniku bo jutri, 16. julija, ob 20.30 uri dramska skupina slovenskega prosvetnega društva Radiše na avstrijskem Koroškem predstavila igro Felixa Mittererja Munde. Režiser: Nuži VVieser.
GORENJSKA
od torka do petka
AMZS - V tem tednu so odpeljali 19 poškodovanih vozil in nudili 7 pomoči pri vžigih in podobnih okvarah na cestah. Med drugim so se odpeljali tudi po poškodovano vozilo našega državljana v Padovo.
GASILCI - Delovni teden so imeli kranjski in jeseniški gasilci, nekaj manj v Škofji Loki. Gasilci v Radovljici in Tržiču pa niso imeli nobene intervencije. Kranjski gasilci so v ponedeljek gasili požar v kontejnerju na avtobusni postaji, popoldne pa so trikrat peljali vodo na ŠenturŠko goro zaradi počene cevi. Jeseniški gasilci so v ponedeljek dopoldne odstranjevali plavajoče dravo pri HE Vintgar in gasili stanovanjski manjši požar. V torek zjutraj so pomagali reševati dve osebi v zaklenjenem dvigalu, škofjeloški gasilci so v ponedeljek zvečer pogasili požar v smetnjaku in pomagali pri odpiranju vrat. TURIZEM - Blejski hoteli imajo še proste kapacitete. Trenutno tam letuje približno 1.000 gostov, od tega dve tretjini tujih gostov in ena tretjina domačih. Pri tujih gostih je največ Nemcev in Angležev. Sledijo Italijani, pa tudi Nizozemcev je več kot lani. V Bohinju pa je približno 60-odstotna zasedenost hotelov. Glede na lani v istem obdobju je približno 20 odstotkov več gostov.
GORENJSKI DOJENČKI - Ta
začetek tedna je prijokalo na svet 26 novorojenčkov. Luč je ugledalo 14 dečkov in 12 deklic. Rekord v teži je bil tokrat v kranjski porodnišnici. Najtežja sta bila tako deček kot deklica, in sicer sta imela po 3900 gramov; najlažja pa je bila drobcena deklica z le 1970 grami.
URGENCA - V jeseniški bolnišnici je bilo v tem tednu urgentno pregledanih in oskrbovanih: na internem oddelku 38 pacientov, na kirurgiji 92 pacientov ambulantno in 23 pacientov hospitalno, na pediatričnem oddelku pa 15 pacientov.
GORENJSKA
od petka do torka
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
DOM V KAMNIŠKI BISTRICI VAS VABI
ETNOGRAFSKA PRIREDITEV V SELCIH
da v njem preživite letni dopust iz vročih mest v čudovito okolje s številnimi možnostmi za aktivnosti v planinskem okolju. Popusti za planince in mladino! Informacije - rezervacije: 061/825-544.
Turistično društvo Selca vabi v v nedeljo, 17. julija, na tradicionalno prireditev KOSEC VABI. Po tekmovanju koscev bodo sledile šaljive igre. Začetek ob 15. uri. Igral bo ansambel Strmina. Vabljeni!
KARNISE DORNIK     Izdelujemo več vrst PLASTIČNIH KARNIS. Tel., fax: 421-060
ROLO SENČILA NOGRAŠEK
BINE AVTOODPAD CITROEN, ŽIRI
AVDIO HI-FI SALON
AKCIJA "OGI" Tel: 061/12-54-047
PLAVA LAGUNA POSEBNA PONUDBA
Izdelujemo in montiramo lamelne, plise in rolo zavese, žaluzije v različnih izvedbah; šir. lamel 16, 25, 35, 50, 60 in 80 mm, rolete in komarnike. Konkurenčne cene! Tel.: 061/651-247. Hvala za zaupanje! Se priporočamo!
Rabljeni rezervni deli za avtomobile citroen in odkup avtomobilov za avtoodpad. Rezervne dele tudi zmontiramo! Tel.: 692-194
Demonstracija: JWP, ENERGY, ROTEL, FOCAL, kiti, VDH, Conrad-Johnson. Vsak četrtek, od 15. do 19. ure ali po dogovoru. KAT d.o.o., Hotemaže 17/a, Preddvor, tel.: 43-391, fax: 43-388. Vabljeni na poslušanje in razgovori
APARTMAJI Umag, Stinica, Pag; HOTELI v Rabcu, 283 DEM za 7 dni. Ciper posebno ugodno! AOUALANDIA vsak petek in nedeljo -2.300 SIT.
7-dnevni počitniški aranžmaji - VELIKI POPUSTI ZA OTROKE, TUDI DO 100 %. Informacije: Vaša agencija ali Plava Laguna Poreč, tel.: 00 385 531 351-122, fax: 351-044. to je tam, kjer je dobro razpoloženje doma! CENE POLPENZIONA NA OSEBO V SIT: od 9. 7. do 23. 7.: hoteli Galeb, Albatros, Lotos in Delfin - 23.100 SIT; hotel Materada - 25.200 SIT. Doplačilo za polni penzion je 2.800 SIT. V ceno je vključeno: 7 pol ali polnih penzionov, turistična taksa, dnevna animacija in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle. DOBRODOŠLI!
llllll          llilllilll                    . Ilililil illiliii mmmmmmi	
MUHOLOVCI ZA HLEVE	Preizkušeni na mnogih ameriških farmah, tokrat prvi tudi pri Vas. 1 Tel.: 48-729 1
	
NAŠ POPUST ZA VAŠ DOPUST	Poletni popust do 60 % za vse artikle PLETENINE ROS, Čopova 14 in Celovška 71 - v Ljubljani. 1
	
ŽELITE DOBRO JESTI?	Pridite v gostilno JAMA v Šenčurju, kjer Vam bomo postregli z dobrotami domače kuhinje, specialitetami z žara, sladicami in sladoledi!
<f ■'■;■;:>              ■^:''-M-ym^^:^:M?':X'^'''']/V ■'	
NOVO V FIRMI VENCEU PREDDVOR	Vsak dan fotokopiranje. V kavarni se lahko posladkate s sadnimi kupami iz svežega sadja, sladicami in sladoledi. Ugodni nakupi živil v povečani trgovini. Prepričajte se!
	
ŠPORT HOTEL DOM PLANICA	Vabi tudi poleti na izjemno ugodno letovanje; odprt plavalni bazen, balinišče, ogled letalnice in planiški zrezek.
	
TURNIR V MALEM NOGOMETU	I              NK Bistro DAMA iz Kranja organizira 16. julija turnir v malem nogometu v Struževem pri Kranju. Začetek ob 8. uri. Prijave sprejemamo še danes do 18. ure po tel.: 331-206. Žrebanje bo danes ob 20. uri v bistroju DAMA na Planini. Pokali, denarne nagrade!
KURILNO OUE NA 5 OBROKOV
DRAŠLER KRANJ Tel.: 064/211-317
PLANINSKE
POSTOJANKE
PD KRANJ
VAS PRIČAKUJEJO
Še vedno lahko izkoristite zelo ugodne pogoje za nakup kurilnega olja. Za naročila nad 1.000 I možnost plačila v 5 obrokih in brezplačen prevoz, ob gotovinskem nakupu pa še praktično darilo. Petrol Medvode, tel.: 061/612-711 CEMENTNI IZDELKI
Velika izbira cementnih izdelkov: cevi, tlakovci, plošče, robniki, cvetlična korita, ograje, itd. Zastopamo in prodajamo vse izdelke firme KEMA Puconci: lepila, fugirne mase in mase za hidroizolacije ter mase za sušilne omete.
Prodajamo tudi samotne dimnike. Vse izdelke dostavimo in montiramo!
Planinsko društvo Kranj obvešča obiskovalce planin, da je planinski dom Kokrškega odreda na Kališču stalno odprt od 18. junija dalje, planinski dom na Ledinah stalno obratuje od 25. junija, planinski dom na Krvavcu je stalno odprt.
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
HALS, HALS, GORENJSKI GLAS
GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
MALI OGLASI, OBVESTILA
Petek, 15. julija 1994
Trgovina LUČKA v novih prostorih
Trgovina Lučka, v kateri vam nudijo raznovrstne naravne izdelke, od prehrane do kozmetike, se nahaja sedaj v novih prostorih na Glavnem trgu 1 v Kranju. Izbirate lahko med izdelki makro-biotične prehrane, ki jo priporočajo za ohranjanje zdravja in vsem, ki imajo resne zdravstvene težave. To so izdelki iz polnovrednih žit, zdravilna zelišča in čaji, sojini izdelki (tofu), nerafinirana olja, pšenično meso, gluten, novost pa so zelenjavni želeji za juhe. Nudijo tudi naravno kozmetiko, eterična olja, vitamine, zeliščne masaže in obloge. Iz tekstilne ponudbe dobite trenutno sezonske artikle za otroke in odrasle. Prihodnji teden v trgovini začnejo z vpisovanjem certifikatov družbe za upravljanje S Hram.
Trgovina je odprta vsak dan od 8.30 do 12.30, popoldne od 14. do 18. in ob sobotah od 8.30 do 12. ure.
Srednja lesraska šola
Kidričeva 59 64000 Škofja Loka
objavlja naslednja delovna mesta:
1. UČITELJA UMETNOSTI
za polovičen in nedoločen čas
2. UČITELJA MATEMATIKE IN RAČUNALNIŠTVA
za poln in nedoločen čas
Pogoji za zasedbo mest so določeni z zakonom in vzgojnoizo-braževalnimi programi, ki jih izvaja šola.
3. DVEH UČITELJEV STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV
za poln delovni čas, en učitelj za nedoločen, drugi za določen čas.
Pogoji:
- dipl. inž. lesarstva ali
- dipl. inž. strojništva ali
- dipl. inž. arhitekt in
- dve leti delovnih izkušenj.
Prijave z opisom dosedanjega dela in vsemi dokazili pošljite na naš naslov v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo o naši odločitvi obveščeni v 30 dneh po končanem roku objave.
MALI OGLASI
IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE
Takoj zaposlimo PEKA.« 714-627
ŠIVALNI STROJ Tovota SL 3404 D, prodam, 0 621-591
V KRANJU prodamo: STANOVANJA: 2-sobno 53 m2 s CK in 2-sobno brez CK; 3-sobno 75 m2 brez CK; v Šorlijevem naselju 1-sobno 40 m2 s CK; ŠK. Loka: 1-sobno, 2-sobno, 3-sobno in 4-sobno ter druga. APRON « 331 -292
Najamemo stanovanja in hiše na Gorenjskem. Uredimo pogodbo. Proviziio plača najemnik! APRON S 331-292.
Pri Radovljici oddamo opremiieno PIZZERIJO 65 m?., pri Kranju opremiien BiSTRO 100 m2, na Jesenicah OKREPČEVALNICO 50 m2. V Kranju v industrijski coni oddamo v najem večje prostore za mirno obrt in oisarne: APRON fit 331-292
Na Gorenjskem prodamo več samostojnih hiš z zemljiščem po različnih cenah. APRON B 331-292
Na Gorenjskem kupimo manjše novejše in adaptirane starejše hiše ■ in kmečka posestva. APRON 0 331-292.
Najboljšemu ponudniku oddam V NAJEM starejšo stanovansko hišo in gospodarsko poslopje, ob cesti Pristava - Tržič, pnmerno za obrtno dejavnost in stanovanje. Inf. po S 57-589
mobitel
Pe KRANJ
©064/222-616
MEGAM1LK
JELOVICA
Vabimo vas, da nas obiščete NA KOSTANJEVEM VRHI aii v BISTROM
nudimo: velik izbor odličnih pizz, sladic, sladoledov in drugih dobrot. Zabava vas ansambel tik tak s pevko dam j ano golavšek.
Rezervacije po telefonu 79-60 ali telefax741-S501
DELOVNI ČAS od 9. do 12. ure od 15. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure	
	
TV«»HI - Fl •VIDEO	
TV 37 cm       od40.863 SIT W51cm,TTX odEEEH SIT TV55cm,TTX od 59.625 SIT TV72cm,TTX odU0.267SIT Videorekorder od45.315 SIT Hl-Rstolp    od48.177 SIT	Trgovina in storitve do.o., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-212367,211142
OD /. 6. DO 1.8.NAGRADNA AKCIJA NAGRADE V VREDNOSTI: 40.000,20.000,10.000, SIJ	
MALI OGLASI
m 223-444
DISCOTEKA
RADOVLJICA
ČETRTEK, PETEK IN SOBOTA OD 22. DO 4. URE I
APARATI STROJI
Prodam ELEKTRONSKO BLAGAJNO in APARAT za expres kavo. O 57-847 15996
Prodam 4 valjno ROTACIJSKO KOSILNICO Velger SM 4. Podbrezje
41, Duplje 15999
Prodam rabljeni BARVNI TV, po ugodni ceni. S 46-355 po 20. url
16TO1
5 let staro SKRINJO 320 litrov, prodam. fit 218-855 16083
Prodam MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, s prikolico. O 733-348
16178_^^^^^^
AVTOMATSKO TEHTNICO, sortirnik
krompirja, transportni trak in prekuc-nik zabojev, prodam, fit 328-238
16190
Poceni prodam malo rabljen BETONSKI MEŠALEC. fit 212-72716195
Prodam KOSILNICO Alpinist z obračalnikom, generalno obnovljen in TRAKTORSKI OBRAČALNIK za njive, širine 2100 mm. fit 0602/31-
946 16206
Prodam ZAMRZOVALNO OMARO 180 I. fit 53-382 16298
Ugodno prodam enoosno PRIKOLICO za traktor (novo), fit 736-578
Panasonic telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. Zelo ugod-no.fit 632-595 16303
Prodam 60 cm, visok prostostoječi VRTALNI STROJ, fit 242-325 16306
ZAMRZOVALNO OMARO 236 I, ugodno prodam, fit 325-440 16307
Prodam konzolno GRADBENO DVIGALO. Bizjak, Poljšica 39, Zg. Gorje
16314
Prodam ORODJE za rezanje navoja cevi. fit 802-517 i63ie
Prodam IZKOPALNIK krompirja Polak, skoraj nov. Jerman, Žerjavka 6 pri Trbojah 16535
Prodam novo PEČ za CK, 20 % ceneje. Naglic, Poljše 26, Begunje
GLAS
ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM
Prodam ročni VILIČAR - visoki dvig. Možna montaža na traktor, fit 421-
462 16326
Prodam GLASBENI STOLP na daljinsko upravljanje, fit 70-52416337
Prodam RONLAND JUNO 106, cena
600 DEM. Ilievski, Tomšičeva 23, Krani 16346
Če radi oblikujete les, vam v kompletu prodam STRUŽNICO z les 90 cm, manjšo KROŽNO ŽAGO 30 cm, poravnalko 20 cm z motorji, vrtalko s stojalom, 30 kosov ORODJA, stružna glava, vse za 170.000,00 SIT. fit 241-663 16351
ZIDN
Tavčarjeva ulica 29, 64000 Kranj, M: 221 740
ZELO UGODNO
• OTROŠKE MAJICE
• PAJKICE
• OTROŠKE KOPALKE
• OTROŠKE TRENIRKE od O - lO let
PESTRA IZBIRA METERSKEGA BLAGA izredna ponudba naravne in umetne SVILE in BURE SVILE
DELOVNI ČAS OD 8. DO 19. URE SOBOTA OD 8. DO 13. URE
Prodam 300 literski HLADILNI BAZEN za mleko. Baloh, Dobro polje 17 a, Brezje 16207
Prodam POTOPNI HLADILNIK za mleko in MOLZNI STROJ Vestfalija. fit 421-470 16216
Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ Gorenje, fit 213-184 16235
COMMODORE 128, ugodno prodam.      328-012 1E239
Prodam dobro ohranjen TRAKTOR Ferouson 39, dvobrazdni obračalni PLUG Batuje in dve TEHTNICI, 500 in 1000 kg. Lanovče 32, Cerklje 16267
Prodam univerzalno KONZOLNO DVIGALO s prestavami, fit 691-068
16272
Malo rabljen VGRADNI ŠTEDILNIK. (2+2), rjav, prodam za 25.000,00 SIT. fit 738-121 popoldne 16291
130 I KOMPRESOR, prodam, fit 681-624 16320
Prodam skorj nov STROJ ZA ČIŠČENJE TALNIH OBLOG, fit 215-893_lesa?
Prodam 3 leta star ŠTEDILNIK Gorenje 2+2 in HLADILNIK Gorenje kombiniran u 30 litersko zamrzovalno skrinjo New line. fit 213-748 15549
Prodam KOSILNICO BCS in malo PREŠO za mošt. fit 422-303 16372
Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič, novi tip, italijanski motor, 2 cilindra, 380 delovnih ur. fit 061/627-143 petek od 18. do 21. ure 16377
Prodam KAMERO Panasonic M 10, z vso pripadajočo opremo v kovčku, fit 83-839 _16412
Ugpdno prodam LITOŽELEZNO TRAČNO ŽAGO. B 422-358 16464
Prodam malo rabljeno HLADILNO SKRINJO, 380 litrov fit 329-006
16482
POMIVALNI STROJ, Kupperbusch in šivalni stroj, prodam, fit 66-46315484 -1-
Za simbolično ceno prodam POVE-ČEVALNIK za izdelavo ČB fotografij, fit 41-875 16501
PFAFF ELEKTRONIC 6000 Color, nerabljen PLETILNI STROJ prodam fit 633-624 16506
Ugodno prodam BARVNI TV SPREJEMNIK, star 4 leta. Sitar, Gogalova 4, Kranj 16508
Prodam nov samostoječ KOMBINIRAN ŠTEDILNIK Gorenje (2+2), za 500 DEM. Medved Peter, Zapuže 18 a, Beaunie 16521
Prodam PAJKA FAHR KH 40 ter IZRUVAČ KROMPIRJA, fit 45-334
16563
Prodam vretenski IZRUVAČ za krompir in 2 m3 hrastovih hlodov, fit 422-132 16591
ŽAGO za razrez kovine in profilov, ročno - avtomatsko delovanje, prodam, fit 311-357 16599
Prodam HLADILNI BAZEN za mleko 200 litrov, fit 45-337 16602
KUPIM
GLASBILA
Prodam 48-basno KLAVIRSKO HARMONIKO - skoraj novo, zelo primerno za otroka začetnika - cena 150 DEM. fit 81-827 16408
GR. MATERIAL
Izdelujemo in prodajamo suhe, smrekove obloge (opaž) raznih dolžin, ladijski pod ter klasični parket iz različneg lesa. fit 64-103 15722
Prodam PUNTE in 3 m3 SMREKO-VIH PLOHOV fit 218-955 16208
Prodam 24 m2 BETONSKIH TLA-KOVCEV, 500,00 SIT/m2. fit 324-538
16269
SIPOREKS 10, strešna okna, rabljeni strešniki Kikinda, prodamo, fit 45-
056 16281
Prodam stebre za kozolec, 8.000,00 SIT. © 801-532 16290
Prodam novo OSTREŠJE z hišo, dolžine 10 m. fit 328-010 1*311
Prodam PUNTE in BANKINE. fit 70-
525 16352
Prodam 80 kosov POROLITA 7 cm, po ugodni ceni. fit 241-831 16410
Prodam STREŠNO KRITINO Bra-mac, črno 200 kosov in KOVINSKI PODBOJ dim. 290x249x20 m. Bele-har, Beleharjeva 18, Šenčur 16413
550 novih BOBROVCEV prodam po 35,00 SIT, fit 78-113_16499
Prodam SMREKOV OPAŽ debeline 12 in 16 mm, ter DRVA. fit 64-207
16554
Prodam DESKE 25 mm, primerne za gradnjo ter bukove butare, fit 45-334
T6S62
Ugodno prodam nove marmornate OKENSKE POLICE, 9 kosov, fit 632-936 16600
KOZMETIKA CANARY:I
■ MAKE UP ZA NEVESTE
■ ODPRAVA AKEN
■ NEGA OBRAZA ■DEPILACIJA NOG
IR0ČNA LIMFNA DRENAŽA za odpravo celulita in drugih nevšečnosti
TEL: 214-341
IZOBRAŽEVANJE
Poučujem KITARO na domu. fit 51-
402 16209
Uspešno instruiram MATEMATIKO in FIZIKO, fit 241-278 16223
Ugodno prodam nekaj KNJIG za 8. razred. K 46-357 16318
Uspešno instruiram MATEMTIKO za s'eanje šole. fit 631-589 iesi5
Prodam KNJIGE z SLS, 1. letnik. Mizar, fit 64-300 1C531
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, St221-037 ali 48-545 ioe42
Odkupujemo vse vrste starinskega pohištva in ostalih starinskih predmetov, nudimo pa tudi zelo kvalitetne restavratorske usluge. fit53-401 12112
ODKUPUJEMO hiodovnino, smreke, jelke, celulozni les ter bukova in kostanjeva drva. KGZ ŠKOFJA LOKA. fit 620-749 in 621-849 15649
KUPUJEMO smrekovo hlodovino tudi lubadarke. Plačujemo v 10. dneh. fit 64-103 15723
Kupim suhe jesenove DESKE in PLOHE, fit 45-375 Kurnik 16273
Kupim nov RADIATOR Jugoterm 60 x 80. fit 622-418_16317
Kupim KNJIGE za 1. letnik smer ekonomski tehnik, fit 46-098 16344
Kupim jalovito PLOČEVINO, lahko rabljeno, fit 70-592 16384
Kupim dobro ohranjen MEŠALEC za beton, fit 631-469 zvečer 16404
LESPROMET odkupuje les na panju za takojšne plačilo, fit 621-779 po 15. uri 16415
Kupim KNJIGE za 1. letnik PTT šole -ekonomski tehnik, fit 421-239 16525
SALON DIANA-P0R0ČNE OBLEKE Prodaja in izposoja poročnih oblek z vsemi dodatki na CANKARJEVI 6 v LJubljani,
LOKALI
Oddam PROSTOR primeren za
mesarsko prodajalno. Reteče pri Škofji loki. fit 633-752 15215
Iščemo prostor za frizerski salon, fit 214-747 16259
Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka daje v najem prostor v izmeri 18 m2 v I. nadstropju zadružnega doma na Bukovici p. Selca nad Škofjo Loko. Prostor je primeren za pisarno ali podobno. 16278
Lokal za trgovino na Planini oddam, fit 51-841 zvečer 16305
V najem oddam prostor za skladišče, v okolici Cerkelj. fit 422-303
16369 _
Najemodajalec oddaja TRGOVSKI PROSTOR 10 m2, Lango hiša Šenčur. Šifra: INVENTAR 16428
Na Bledu prodam BRUNARICO (hrana, pijača, sladoled) ali dam v najem, pogoj odkup invetntarja. fit 719-066 16461
Ugodno prodam OPREMO za trgovino, tekstil, parfumerjijo in igrače, fit
719-066 16462
MAJICE In ostalo, tiskamo hitro in poceni, fit 738-113 zvečer 16495
DNEVNI LOKAL v izmeri 180 m2 plus diseoteka 350 m2 z urejeno teraso 300m2, skupaj z 6-sobnim STANOVANJEM, dam v najem. Obvezen odkup inventarja, fit 45-481
16550
PONUDBA TEDNA: najem kavarne z odkupom nove opreme na Jesenicah, K3 KERN Kranj, d.o.o. Komens-kega 7, fit 221-353 15579
PONUDBA TEDNA; v centru Cerkelj najem poslovnega prostora, primernega za trgovine ali gostišče, z velikim parkirnim prostorom, K3 KEHN Kranj, d.o.o. Komenskega 7, fit 221-353 16580
PONUDBA TEDNA:starejša hiša, potrebna obnove na Primskovem, ob glavni cesti, primerna za poslovno dejavnost. K3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7, fit 221-353 16581
Oddamo LOKAL na Jesenicah, z odkupom inventarja, fit 061/185-14-
60 16585
GOSTINSTVO CUCNIK D.O.Ol MURGLE 95/C, LJUBLJANA
V najem oddamo 6 PISARN z cca 15 m2, večjo SEJNO DVORANO z 110 sedeži, nudimo tudi tople obroke za zaposlene z prevozom. Vse je na lokaciji GORENJESAVSKA 12, Kranj. TeL; 064/211 371 aH 061/318 998
TRGOVINA
TRGOVINA
ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO
LIKOZARJEVA ULICA V PROSTORIH KS BRATOV SMUK
NUDI
NAJUGODNEJŠE POGOJE NAKUPA
DANES KUPIŠ - PLAČAŠ SEPTEMBRA (S ČEKOM)
SUPER PONUDBA -SUPER CENE
KOLESA
Kupim BMX, za starost od 10 do 12 let. fit 67-058 16603
Prodam ČELADO Kiwi - Raff za 100 DEM in iščem založnika za zaljubljene pesmi. B 45-109 16212
Prodam SUZUKI RM 125 cross, letnik 1987, dobro ohranjen, fit 421-648 16228
Panasonic
ii
telefaksi za praw poslovneže
SERVIS Z ORIGINALNIMI DBJ
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO
TELEFON
TRC30V1NA - SERVIS Upf»va tal; 064 222 868 fax 064 222 867 LJUBLJANA. tel/fax.: 061 1590232 KRANJ. tel/fox.: 064 222 160
Prodam TOMOS AVTOMATIK, letnik 1988 za 24.000,00 SIT. fit 323-826 od 16. do 20. ure 16237
Prodam KOLO na 10 prestav. Jarc, Strahinj 18, Naklo, fit 48-517 16256
VESPA T 5, 150 ccm, letnik 1993, prodam najboljšemu ponudniku, fit
312-202 16293
Ugodno prodam BT 50 S, letnik 1988, metalno vijoličaste barve, fit 58-476 16334
_Prodam PONY 24 col, fit 633-742
Prodam fantovsko kolo Rog junior na 5 prestav. « 41-727_
Prodam DIRKALNO KOLO Pinarello z opremo, fit 876-136 zvečer 15520
Žensko rogovo KOLO SENIOR s petimi prestavami, prodam, fit 311-
979 16522
Ugodno prodam TOMOS AVTOMATIK 3 SL, dobro ohranjen, fit 212-181 zvečer 16556
Ugodno prodam MOTOR TORI, dobro ohranjen, fit 212-181 zvečer
Kupim SOBNO KOLO po ugodni ceni, fit 222-651 int. 258 do 15. ure
Prodam deško KOLO Caralo 20 col, cena po dogovoru, fit 78-866 16593
OBVESTILA
Enodnevni nakupovalni izlet na MADŽARSKO, fit 49-442 16O03
Enodnevni nakupovalni izlet v U DINE. fit 49-442 16009
Skupinski izlet 8 oseb v GARDALAND. fit 49-442_16011
KMETJE POZOR! Samopostrežna restavracija v Kranju nudi brezplačen odvoz kuhinjskih ostankov hrane, primeren za krmo živine, fit 224-087
16020_
Na zalogi sveče, poceni in kvalitetne. Pokličite fit 53-218 zvečer
16297_. , _
Nudim pomoč v gospodinjstvu in nego. Gašperlin, Kamna gorica 1 c
16302 _ _
Posojam ozvočanje za ansamble in druge prireditve, fit 631-746 16319
V oskrbo vzamem več KONJ. fit 725-229 16327
GARDALAND 23.7. 4.400,00 SIT, AOUALAND in GARDALAND - 2 dni, odhod 30.7.1994, cena 9.500,00 SIT. Lena Žiri fit 691-624 16S87
ČATEŽ 19.7., cena 1.700,00 SIT z vstopnino. PALMANOVA - PORTO-GRUARO - GORICA, 21.7. 1.800,00 sit. Lena Žiri fit 691-624 16588
OTR. OPREMA
Rabljen otroški francoski KOMBINIRAN VOZIČEK, prodam, fit 242-
271 15985
Za 17.000,00 SIT prodam belo OTROŠKO POSTEUICO z jogijem. Mateja fit 76-951_163»
BABY ALARM omogoča brezžično kontrolo otroka v hiši in na vrtu. O
57-081_16486
Prodam PREVI JALNO MIZICO, fit 621-741 zvečer 16523
Prodam dve delikatesni vitrini, stensko vitrino, več meterskih novih stenskih polic in pultov, fit 068/85-
142 16225
Prodam VOZIČEK derca, cena 5.000,00 SIT. Šmid fit 310-674 16261
Prodam suhe hrastove DRVA, možna dostava. Sr. Vas 112, Šenčuri6265
Prodam SODE ZA KURILNO OLJE 250 I. fit 332-192_imti
Prodam plastični RASTLINJAK 20 x 8 m. fit 48-542 16275
Prodam kozje mleko ali KOZO z mlekom, fit 323-303 16276
Nov ELEKTROMOTOR menjam 18,5 kW za baker ali krom pločevino, fit 733-697 16288
ČRNOBELI TV zamenjam za električnega pastirja, fit 78-598 16336
OKOVANE GAJBICE za krompir, prodam po 320,00 SIT. Ličar, Posa-vec 48, Podnart 16341
Prodam MIZO in dve KLOPI iz kostanjevega lesa. fit 41-843 16382
Zložljive podstrešne STOPNICE, lesene, nove, 70 x 120, prodam 20 % ceneje, fit 215-730 popoldne
16367
CISTERNO za kurilno olje, novo, dim 3 x 1.5 x 1.5 m, prodam, fit 83-839
16414
Prodam 5 m suhih BUKOVIH DRV za centralno, fit 70-656 16423
Akumulatorsko HLADILNO TORBO, možnost priklopa na elektriko, prodam, fit 84-535 16458
Prodam 12 m2 ITISONA, rabljen, fit 57-377 16517
Prodam GORENJSKE NAGELJNE. Bašelj 30, Preddvor 16518
Prodam suha MEŠANA DRVA. fit 621-741 zvečer 16524
Prodam bukova in jesenova DRVA.
fit 64-032 16526
Prodam BUKOVA DRVA (omejena količina - ugodna cena), fit 41-569
16528
Prodam rabljena VEZANA OKNA z žaluzijami, 5.000,00 SIT. fit 312-463
16555
Prodam nova VHODNA VRATA za 30.000,00 SIT. fit 310-020 16597
PRIDELKI
OSTALO
DVETJE GLADIOL več barv, prodamo. Luže 22 a, Visoko, fit 43-016
16113_
Prodam mešana DRVA 100 m2, po 2.500,00 SIT. fit 215-095 16183
Novo STREŠNO OKNO Lož 80 x 115, prodam, fit 77-048_ieis4
Prodam GOBELIN, fit 323-772 zvečer 16196
HI Fl'
HLF
TV - video - hi-fi marantz
SONY
•»«Mr»«ftflM»»l4»
UBL ^rna
AKCIJA:
GORENJE 51 TTX 42.990 SONY 5STTX 99.900 SONY E-180 630
SONY UX-60 240
OOPRTO OO 9.h 0O12.H IN OO 15.h do 19.h OB SOBOTAH OO 9.H DO 12.h
V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva S, Kranj
tal.: 222-055
Prodam KUMARICE za vlaganje. Voglje, Krakovska 6 16238
Prodam beli jedilni KROMPIR, fit 422-739 16252
Prodam kvalitetno SENO, balirano za konje, cena bale 400,00 SIT. fit 061/651-625 16255
Prodam semensko AJDO in rezan LES, raznih dimenzij, fit 41-579i6257
Prodam letošnji KRMILNI KROMPIR, fit 310-268 16419
POSESTI
Starejšo HIŠO na parceli s površino 500 m2 v Gorenji vasi št. 119 v Poljanski dolini, prodam, fit 620-730
16134
RADOVLJICA - večjo gradbeno PARClLO, prodam, fit 710-601 zvečer 16213
Za 8.000 DEM prodam VINOGRAD z zidanico 1000 m2 na Dolenjskem. Gorenjesavska 36 a, Kranj 16217
Prodam ali zamenjam starejšo HIŠO z gospodarskim poslopjem, v Trebnjem na Dolenjskem, fit 328-502 po
17. Uri 16226
Prodam star SADOVNJAK blizu Kostnjevice na Dolenjskem. Primeren za vikend ali stanovanjsko hišo. fit 332-148 16304
Novo HIŠO 8 km od Ptujskih toplic, prodamo, fit 328-010 16310
Zamenjam PARCELO na Štajerskem za parcelo na Gorenjskem, fit 77-
815 16492
V Škofji Loki prodam starejšo HIŠO. fit 622-865 16504
PONUDBA TEDNA: v Drulovki pri Kranju več hiš po ugodnih cenah. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. fit 221-353 16573
PONUDBA TEDNA; hiša z večjfm vrtom v Kranju prodamo za 110.000 DEM. K3 KERN Kranj.d.o.o. fit 221-
353 16574
PONUDBA TEDNA: starejšo hišo pod Krvavcem in 3.000 m2 zemljišča, primerna za vikend, prodamo za 30.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o. fit 221-353 16575
PONUDBA TEDNA: parcela 1.200 m2, od tega 600 m2 zazidljiva, ostalo gozd v Dupljah pri Kranju z lokacijsko dokumentacijo z 55.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7 fit 221-353 16576
PONUDBA TEDNA: gradbena parcela v Čadovljah z gradbenim materialom za visokopritlično hišo za 50.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o fit 221-353 16577
PONUDBA TEDNA: gradbeno parcelo 1.200 m2 primerno za graditev poslovno - gostinskega objekta v bližini Radovljice, prodamo za 73.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7, fit 221-353 16578
PONUDBA TEDNA: starejša hiša v najem, primerna za poslovno dejavnost, s parkirnim prostorom v bližini Kranja, 600 DEM/mesec, K3 KERN Kranj, d.o.o. fit 221-353 od 17. do
19. Ure 16583
PRIREDITVE
Glasbo za ohceti in zabave nudi TRIO BONSAJ. fit 421-498 12712
TRIO vam igra za ohceti, v lokalih, ali sam s harmoniko po izletih, piknikih, fit 70-015 15964
DUO KARINA igra na porokah, zabavah, prireditvah, fit 46-13716313
GD LEŠE pri Tržiču, prireja veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečo-lovom, v nedeljo 17.7.1994 s pričet-kom ob 16. uri. Igral bo ansambel Gorenjski muzikanti. Vabljeni. 16452
Danes zvečer ob 20 uri NA VRTU gostilne LAKNER na Kokrici, od 20. ure dalje igra trio SVETLIN. Vabljeni.
POSLOVNI STIKI
Podjetniki! Ekskluziven, večji artikel, primeren za vašo LOGO propagando! fit 311-078 16017
Studio Odprti krog išče SPONZORJE z film Sedma stran neba. fit
310-588 16345
Svvami Mahatmaha išče SPONZORJE za razglednice Geometria tarot. fit 310-588 16346
Želim, da se javi veliko SPONZORJEV, nudim mu ponudbo. Fajfer Tomaž, Mlekarska 6, Kranj, fit 325-
638 16368
Prodam CERTIFIKAT po polovični ceni. Pisne ponudbe na naslov Gavrič, Cankarjeva 18, Radovljica
16398
Prodam CERTIFIKATA v vrednosti 800.000,00 SIT Šifra: CERTIFIKATA 800.000,00 SIT 16445
Prodam CERTIFIKAT 400.000,00 SIT za 200.000,00 SIT. fit 50-134 15512
Prodam CERTIFIKATE v vrednosti 1.000.000,00 SIT za 500.000,00 SIT. fit 633-686 16514
Prodam stara OKNA 150 x 140, 4 kom, 140 x 120 6 kom, ter HLADILNIK, star 6 let. fit 324-337 16I80
Prodam BANJO 160 cm, 5.000,00 SIT, KIMPEŽ voz za 2.000,00 SIT. fit 311-468 16211
Prodam MOTOR Tomos 18 E in ČOLN Elan. St 214-739 16250
Prodam moško ŠPORTNO KOLO, 10 prestav za 10.000,00 SIT in ZAMRZOVALNO SKRINJO 200 I za 8.000,00 SIT. fit 324-538 16268
OTROŠKO KOLO BMX 16 col in COMMODORE 64 s pripadajočo opremo, prodam. B 70-139 16308
Prodam štedilnik TVT 17 K, 80 I bojler, ekspanzijsko posodo in črpalko za centralno ogrevanje, fit 84-759 16328
Prodam ZASTAVA, letnik 1984, reg. do 5/1995 in motor VESPA PIAGGO, star 4 mesece, fit 329-853 ali 331-
417 16350
Prodam OTROŠKO SOBO, bele kuhinjske elemente, trajno žarečo PEČ in SYNTHESIZER Yamaha. fit 222-040 16417
Prodam BARVNI TV, električni radiator in žensko gorsko kolo. fit 214-156 16441
Prodam domač JABOLČNI KIS in bukova DRVA. fit 70-125 16473
Ugodno prodam ŠOTOR, baldahin, predprostor, spalnica in mlade papige skobčevke. fit 58-009 i6sog
BRAZDA IZ FOLŠICE PRI PODNARTU 6 TEL. 064/70225
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO PO UGODNIH CENAH. PREVZAMEMO POSEK V VEČJIH KOLIČINAH. SE PRIPOROČAMO!
STAN. OPREMA
Prodam novo in staro POHIŠTVO ter nov in rabljen PRALNI STROJ, ugodno, fit 324-432 po 17. uri 16189
Prodam dobro ohranjeno KUHINJO, bele barve s hladilnikom in zidanim KOMBINIRANIM ŠTEDILNIKOM, fit 46-350 ~ 16202
Poceni prodam TRODELNO OMARO, fit 312-092_16220
Mlad zakonski par najame GAR-OSNJERO v Kranju ali okolici. O 45-
872_16229
Prodam novo KUHINJSKO MIZO in STOLE in francosko POSTELJO, fit
620-004 16299
Prodam KAVČ in dva fotelja, fit 422-
086 16383
Prodam dobro ohranjeno KUHINJO Ujdja Upa Ajdovščina, fit 48-201
Manjšo SEDEŽNO GARNITURO, zelo ohranjeno, poceni prodam, fit 50-869 16494
Ugodno prodam novo KOPALNO KAD (170 x 70 cm), belo. fit 733-671
16505
Poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO, rjava (195 x 195). fit 45-659
16553
Rabljene radiatorje, omare, stole, vrata s podboji in okna v Kranju, ugodno prodam.fit 242-292 16567
Zelo poceni prodam KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, fit 215-701 zvečer 16568
Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO, fit 51-388 16596
ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE KUHINJ TER DRUGEGA POHIŠTVA
SALON POHIŠTVA
Titov trg 7 (avtobusna postaja) ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/623-276
PREPRIČAJTE SE
POZNANSTVA
Vdovec išče pošteno žensko, gospodinjo za družbo in razumevanje. "Najin dom " Jeseni, fit 211-882
RAZNO PRODAM
Prodam PREVIJALNO MIZO in kopirno stružnico za les, dolžine 110 cm. Traven, Laniše 3, Sovodenj
16548
Prodam z 750 in PRALNI STROJ Gorenje, fit 221-147 ali 403-670
ŠPORT
Prodam ZLOŽLJIVA STOJALA za gugalno mrežo. Saje, fit 327-323
15610
Prodam nov ŠOTOR IGLO za 3 osebe, fit 242-271 15988
Prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria 400, z baldahinom, registrirana.
fit 241-164 16247
JADRALNO PADALO Aero Logic, sedež s protekcij in rezervo, prodam za 2.600 DEM. Selo 16 C, Žirovnica
Otroški rešilni jopič, avtrijs-ki.nerabljen za starost 4-9 let, prodam. S 326-869 16308
JADERNICO ELAN 375, ugodno prodam. O 58-203 po 19. uri 16323
Prodam ČOLN MAESTRAL 4,5 km, z vso opremo. 0 49-030 16338
Ugodno prodam ČOLN ELAN z motorjem, za 4 osebe. Dolžanova pot 7. 0 217-518 16349
JADRALNO PADALO CX in sedež, prodam. 0 43-293 16386
KANU lesen, odlične izdelave, ugodno prodam. St 311-414 16395
Dve KIMONI in ORANŽNI PAS, prodam. 0 327-089 16455
GUMIJAST ČOLN Maestral z motorjem, poceni prodam. 0 312-385
16543
V Kranju zamenjam STANOVANJE (76 m2) za manjše z doplačilom. St
328-140 15462
Opremljeno sobo oddam moškemu, souporaba kuhinje in sanitarij. 0 208-216 16197
Eno sobno stanovanje oddam v najem, v Kranju Planina 1, prednost predplačilo ni pa pogoj, fit 065/75-
542 16232
Nujno potrebujem GARAŽO ali zaprto dvorišče. Senegačnik, Cankarjeva 17, Radovljica 16262
Prednjo MASKO za Golfa z dodatnimi lučmi, prodam. O 45-159 i62so
Prodam rabljene dele za Z 101, letnik 1983, ali celo. 0 723-158
STORITVE
na 12 obrokov! SATTRADE
tel: 064/422-585,421-108
(LDUMU ODMLO
regulacijska oprema, montaža, meritve, servis
eOeh
Kranj d.o.o.
401 43 408 A«A 331 482
DIMNIKI - če imate problem z dotrajanim dimnikom in je potreben obnove, vam hitro in kvalitetno vstavimo tuljave iz nerjaveče pločevine (rostfrai). 0063/701-709, zvečer
11653
Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata ter elemente za vse vrste ograj. 045-
346 14670
PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. 0 325-815 14974
NOVO! MORSKE SPECIALITETE Pl BIP DOSTAVA. 0 221-051 PIZZER-UA DARE, VABLJENI - POKLIČITE! Dostava od 8. do 02. ure 15062
ŽAGANJE drv, hitro in poceni. Žagar, Senično 60. 0 57-214, zvečer 15590
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISE ZAVESE. Naročila na 0 621-443 zvečer 15973
NUDIM NEGO NA DOMU, masažo, razgibavanje, pedikuro, merjenje krvnega pritiska, po ugodni ceni. MEDICINSKI TEHNIK. 0 46-355 po 20. uri 16002
RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0 331-199 16192
TV SERVIS na domu, montaža satelitskih sistemov. 0 218-210
16193
KOMBI PREVOZI tovora, selitve, vleka camp prikolic. 0 215-211
16198
UGODNO! Vgradnja teleteksta GORENJE na vašem domu. 8.900,00 SIT. 0 331-199 16221
Nudimo PREVOZE in SELITVE (montaža, demontaža) s Furgonom 1000 kg, 9 m3. 0 212-456 do 16. ure in 328-180 po 17. uri 16242
Barvanje zunanjega in notranjega, ter polaganje OPAŽA. 0 70-697
Borut 16294
PREVOZI TOVORA selitve, vleka. 0 422-434, 0609/616-860 16325
MONTAŽA raznih oblog, balkonskih ograj, napušča in podstršja. 0 823-
127 16332
MONTAŽA KUHINJ, svetovanje pred nakupom. 0 217-974 zvečer 19371
POPRAVILO vseh vrst TV aparatov na domu. Naročila sprejemamo po 0 874-153 16403
Izvajamo manjša ZIDARSKA DELA, polaganje keramičnih ploščic in beljenje stanovanj, barvanje oken, vrat, ograj. 0 58-124 po 19. uri 15422
Izdelujemo zložljive podstrešne stopnice Wippro po merah, Jezerska c. 8, Kranj. 0 242-772 16478
Snemam s profesionalno kamero, vse od A do Ž. 0 242-356 16488
TISKAMO poceni, hitro na tekstil in ostalo. 0 738-113 zvečer 16496
Popravilo motorjev in motornih žag, v Tržiču na Ravnah. 0 53-234 18498
Popravimo vam: PRALNI STROJ, POMIVALNI, ŠIVALNI STROJ,...©
211-140 16545
SERVIS OGS - popravila gospodinjskih strojev . 0 0609/615-616
16546
Izdelamo vam CISTERNO za kurilno olje po vaši meri ali v vašem prostoru. 0 85-292 16566
Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi...Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu 0 46-369
STANOVANJA
Najamem opremljeno GARSONJERO, središče Šk. Loke, 250 DEM. Furst, Vrtača 5 a, Ljubljana 16283
Na Bledu oddamo SOBO samski zaposleni ženski. 0 741-240 16324
Iščem enosobno ali dvosobno opremljeno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici, s predplačilom za eno leto 0 325-325 16357
Oddajam sobe v Piranu. 0 066/76-
716 16244
VOZILA
Škofja Loka, Frankovo naselje; prodam ENOSOBNO STANOVANJE. 0 632-978 16389
V Železnikih prodam lepo STANOVANJE 50 m2, v pritličju, staro 5 let, za samo 40.000 DEM. 0 0609/616-157 od 16. do 19. ure 16396
Oddam APARTMA z 3 - 4 osebe v Poreču, od 15.7. dalje. 0 216-408 ali 9985 531 33-446 16420
Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 4733
PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-981 4734
LADA 1600 v izrednem stanju, ugodno prodam za 1.200 DEM. 0 312-200_15851
OPEL KADETT 1.2, letnik 1972, prodam. 0 242-271 15986
Enodnevni nakupovalni izlet na MADŽARSKO. 0 49-442 16004
Prodam R 5 GTS, letnik 1989, reg. celo leto. 0 211-738 16179
Prodam GOLF, letnik 1980, obnovljen, reg. do 9.7.1995, 11.000 km, poceni. Mušič, J. Puclja 1, Kranj
Prodam YUGO 45, dobro ohranjen, letnik 1986. 0 41-458 16248
Prodam ŠKODA FAVORIT 135 LS, letnik 1991. 0 312-071 16251
Prodam 126 P GL, letnik 10/1987, reg. do 10/1994. 0 51-347 16258
HROŠČE 1200 J, letnik 1975, reg. na novo, 1.700 DEM. Miro, Delavska 19, Kranj 16260
Ugodno prodam KADETTA, letnik 1983, reg. eno leto, vreden ogleda. 0 46-735 16264
Prodam 126 P, letnik 1982, reg. celo leto. 0 41-502 16266
Prodam R 18, reg. celo leto. 0 211-
907 16274
Prodam Z 101 KONFORT, letnik 1982, reg. do 10.5.1995. 0 310-308
16277
Prodam SUBARU JUSTY, letnik 1990, Šolar, Brezje 55 a 16284
Prodam 126 P, letnik 1982, nereg. in veliko delov za Z 101. 0 53-176
16285
Prodam Z 750, letnik 1980, rdeč, reg. do 11/1994, cena 650 DEM. 0
53-176 16286
Prodam GOLF J, letnik 1978 ali zamenjam za R 4 GTL. 0 51-621
16296
FIAT 126, letnik 8/1987, prodam. 0 714-126 16301
p. o. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22
in VAŠKI HRAM V0GLJE
PRIREJATA SUPER VESELICO IN SUPER SREČELOV
V SOBOTO, 16. 7., OB 19. URI Z ANSAMBLOM GAŠPERJI
NAGRADE R 5 CAMPUS, TELEVIZOR, GLASBENI STOLP SREČELOVA: IN ŠE PRIBLIŽN01000 LEPIH NAGRAD.
ZA JEDAČO IN PIJAČO BO POSKRBLJENO!
V spodnji Šiški prodam dvosobno starejše STANOVANJE, primerno za obrt. 0 324-432 po 17. uri 16475
V Kranju - Planina III, prodamo luksuzno 2.5-SOBNO STANOVANJE, 75 m2, v nizkem bloku. 0 329-447 16532
PONUDBA TEDNA: 2 sobno stanovanje v Luciji pri Portorožu z opremo in garažo 140.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o. 0 221-353 16569
PONUDBA TEDNA: prodamo 2 sobno stanovanje v Kranju v Šorlije-vem naselju, K3 KERN Kranj, d.o.o. 0 221-353 16570
PONUDBA TEDNA:2 sobno stanovanje na Jesenicah prodamo po 800 DEM/m2. K3 KERN Kranj, d.o.o. 0 221-353 16571
PONUDBA TEDNA: menjamo bivanje v počitniškem stanovanju na Bledu, za bivanje v Portoružu, Izoli, Piranu. K3 KERN Kranj, d.o.o. 0 221-353 16572
PONUDBA TEDNA: najem 3 sobnega stanovanja v Kranju. K3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7, 0 221-
353 16582
Iščem enosobno STANOVANJE v Kranju, možnost predplačila, 0 324-
541 16589
Enodnevni nakupovalni izlet v UDINE. 0 49-442 16010
Skupinski izlet 8 oseb v GARDALAND. 0 49-442 16013
Prodam R 5 CAMPUS PLUS, letnik 1991, pet vrat, reg. do 3/1995. 0 47-
046 16082
CITROEN Avtoodpad, rabljeni rezervni deli in odkup osebnih avtomobilov za Avtoodpad. 0 692-194
16136
VARSTVO
Iščem VARSTVO za 13. mesečnega fantka in dva in pol letno punčko, fit 242-529 16253
Iščemo VARSTVO za 2 letno deklico in 11 mesečnega fantka. 0 41-629
VOZILA DELI
AVTOODPAD ZASTAVA, JUGO LADA, ŠKODA - novi deli, dodatna oprema. Muhovec, d.o.o., Gorica 1, Radovljica, 0715-601 15339
Prva BLATNIKA levi in desni za Z 750, prodam. 0 49-436 18200
Prodam zadnji desni BLATNIK, LUČ za Yugo , letnik 1990. 0 212-327 popoldne 16214
KOMBI W, letnik 1985, 7 + 1, reg. do 4/1995. Velič, Sp. Gorje 23 16I86
Prodam BMW 320, starejši letnik, ali menjam za gradbeni material. Sve-telj, Kuraltova 12, Šenčur 16194
Prodam Z 750, cena po dogovoru. 0 49-436 16201
Prodam HROŠČ 1200, letnik 1976. 0 325-846 16203
Prodam YUGO 45 A, letnik 1986, reg. do 2.7.1995. 0 215-033 16210
Prodam BMW 320 i, predzadnji model, reg. celo leto. 0 421-648
16227
PEUGEOT 205 XE, letnik 9/86, ugodno prodam, vreden ogleda. 0 242-283 16231
Prodam REGATA 100 S, letnik 1988. 0 736-503 16234
Prodam GOLF diesel, letnik 1983, reg. do 4.4.1995. 0 332-079 16236
Prodam Z 128, letnik 1985. 0 422-
675 16241
OPEL ASCONA 1.6 S, 4 vrata, 90 konjskih moči, reg. do 5/1995, prva barva, kot nova, prodam za 7.900 DEM. Križnar, Ul. A. Kodra 6, Cerklje
Prodam nove GUME za Golfa, 175/ 70. 0 45-159 18279
Prodam Z 128, karambolirano, registrirana do 1995. 0 77-655 16245
Prodam YUGO 45, reg. do 6/1995, letnik 1985. Zg. Bitnje 50, Žabnica
16312
Prodam UNO 60 S, letnik 10/1989, 50.000 km. 0 733-248 zvečer 16315
Prodam ohranjen R 18, letnik 1983. 0 802-042 16321
Ugodno prodam ŠKODA FAVORIT 135 L, letnik 1991. 0 802-122 med 8. in 10. uro 16340
Ugodno prodam Z 101 KONFORT, prva barva, letnik 1982, reg. do 23.6.1995. Cena po dogovoru. Kalt-nekar, Zoisova 14, Kranj 16347
DAIHATSU CHARADE turbo diesel, letnik 1990,70.000 km, prodam. 0
241-189 16353
Prodam OLCIT VISA, letnik 1991, cena 3.500 DEM. 0 332-515 16354
Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1985, reg. do 4/1995. 0 43-489
16356_
Prodam MERCEDES 300 diesel, na novo registriran, letnik 1977, možna menjava za cenješi avto. 0 310-537
16358
Prodam Z 101 KONFORT, letnik 1979. Franjko, Savska c. 42, Kranj
1635S
Prodam MERCEDES 230 E, letnik 1989, dodatna oprema, klima ABS, temna stekla, metalno črna barva, lita platišča, usnjeni sedeži, avtoma-tik, cena 29.500 DEM. 0 49-007
16361 _
Prodam YUGO, letnik 1989, reg. 4/ 1995. 0 46-684 16363
Prodam karambolirano VISO 11 RE.
0 43-219 16364
Prodam Z 101, letnik 1981, izredno ohranjena. 0 51-638 16365
R 18 TL, letnik 1982, odličen, poceni prodam. Šlibar, Zgoša 15, Begunje
16366_
ALFA ROMEO 33 1.3, letnik 1984, 56.000 km, dobro ohranjen, prodam za 6.500 DEM. 0 41-383 16370
Ugodno prodamo R 5 CAMPUS, letnik 1989, YUGO 45 KORAL, letnik 1988, OPEL OMEGA 2.0 L, letnik 1987 Možen kredit. RENAULT PREŠA, Slovenska c. 51, Cerklje. 0 422-
522 16375
Prodam GOLF diesel, letnik 1983, reg. 6/1994. 0 83-793 zvečer 16376
GOLF CL, letnik 6/1991, prodam. 0
312-070 16379
Prodam VW GOLF, letnik 1980. 0 311-434 16390
Ugodno prodam R 4, letnik 1979, dobro ohranjen, Kalan, Voklo 14 b, Šenčur 16392
Prodam Z 101, letnik 1978 ali menjam za moped. Zg. Duplje 80.
0 47-190 16397
Prodam GOLF diesel, letnik 1983, reg. do 15.7.1995. 0 224-507 15399
Prodam R 4 TLS, letnik 1977, ohranjen, reg. do 4/1995. 0 212-707
16401
HYUNDAI PONY GLS HB, 5 vrat, letnik 1990, 78.396 km, 1500 ccm, 11.000 DEM, HYUNDAI PONY SEDAN GLS, letnik 1990, 55.900 km, 1500 ccm, 11.200 DEM. R 5 TOP FUN, letnik 1993, 13.800 km, 12.700 DEM, VISA 11 RE, letnik 1986, 90.000 km, 5.000 DEM, prodamo. 0 83-389 16402
Prodam Z 128, letnik 1988. 0 736-333 16411
Ugodno prodam NISSAN SUNNY 1.4 LX, letnik 1993, 3 V, katalizator, možnost nakupa na posojilo. 0 715-
015 16418
Z 101 KONFORT, letnik 1982, prodam. Kerič, Mrakova 1, Kranj
16421
Prodam Z 128, letnik 1987, ugodno. 0 632-468 16427
Prodam R 4 GTL, letnik 1986, reg. do 5/1995, 89.000 km, avtoradio, cena 2.700 DEM. 0 216-498 164*4
Prodam FORD FIESTA CLX, letnik 1990, cena po dogovoru, VISA 2 CLUB, letnik 1980, cena po dogovoru in AVTOVLEKA. 0 861-372
16447
Prodam LADA 1300, celo ali za dele. 0 421-482 16453
Prodam GOLF letnik 1977, reg. celo leto, ugodno. 0 323-851 16454
FIAT 127, letnik 1977/78, reg. do 17.2.1995, ugodno prodam.0 325-
950 16456
LANCIA THEMA TDS, letnik 1987, v odličnem stanju, prodam za 12.700 DEM. 0 332-178 16457
Prodam AX 1.1 TRE, letnik 1987, reg. do 11/1994. 0 242-164 16459
Prodam Z 101 KONFORT, letnik 1980, neregistrirana, vozna, celo ali po delih. Berce, Cirilova 9, Kranj
16460
Ugodno prodam Z 750, reg. celo leto, letnik 1979. 0 327-500 16463
VW TRANSPORTER 7 + 1 diesel, letnik 1985, ugodno prodam 0 0601/42-375 16465
VW PASSAT letnik 1981, lepo ohranjen, reg. celo leto, ugodno prodam. 0 324-116 16466
Z 101 letnik 1984, ugodno prodam. 0 733-987 16467
Prodam YUGO KORAL 55, letnik 1990, cena 4.200 DEM. 0 242-027
16468
Prodam GOLF diesel, letnik 1986, cena 8.000 DEM. Rekar, Bokalova 1 a, Jesenice 16469
Prodam Z 101, letnik 1984, cena 1.600 DEM. Zg. Bitnje 3, Žabnica
16474
Prodam Z 750, letnik 1982, reg. do 6/1995. 0 217-233 16476
Ugodno prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO, v odličnem stanju. 0 620-070 od 16. ure dalje 16477
Prodam YUGO 45 AX, letnik 1988, izredno lepo ohranjen. 0 312-255
Prodam REGATA DS, letnik 1986, generalno obnovljen, veliko dodatne opreme. 0 217-367 i64so
YUGO 45 KORAL, letnik 1989, reg. do 5/1995, prodam. 0 326-142i648i
Prodam YUGO 45 KORAL, letnik 1990. O 323-761_i6485
GOLF diesel, letnik 10/1980, 97.000 km, bele barve, prodam. 0 802-174
UNO 45, letnik 1984, reg. eno leto, ugodno prodam. 0 725-055 16491
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. 0 631-758_16500
Prodam FORD ORION CLX, letnik 1991 z maksimalno opremo. 0 332-432 16510
GOLF JGL, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam z 2.900 DEM. Bezlaj, Kočna 10 b, Blejska dobrava
16511_
Prodam AX 11 TRS, letnik 1990, lepo ohranjen. 0 403-144 16516
YUGO 45, letnik 1986, reg. do 7/ 1995, obnovljen motor, nove gume, brezhiben, pločevina ohranjena, prodam. 0 211-048 16519
Prodam LADA 1300 S, letnik 1982, 70.000 km, vozna, neregistrirana, cena 800 DEM. Kunster, Alpska c . 13, Bled 16527
Prodam dobro ohranjeno z 750. 0 41-569 16530
Prodam R 4 GTL, letnik 1983/84, reg. do 16.12.1994. Špikova 11, Drulovka 16533
Prodam Z 750 letnik 1985, cena po dogovoru. 0 215-459 16539
PORSCHE 924 i, reg. celo leto, odličen, prva reg. 1982, poceni prodam. " 45-170 16541
Prodam LADA 1200, reg. do 7.7.1994. 0 224-017_16542
Prodam KOMBI VW 8 + 1, starejši letnik in AX letnik 1988. 0 622-263
16544
Ugodno prodam YUGO 45 A, letnik 1986, cena po doaovoru. 0 70-774
16551 3
Prodam GOLF 1100 letnik 1978, reg.do 11/1994, vozen, cena samo 1.200 DEM. 0 241-156 16552
FORD FIESTA 11 CLX, letnik 1990, ter FIAT 126 P, letnik 1982, prodam.
0 49-421 16559
GOLF III 1.4 GL, letnik 1993, reg. do 8/1995, bele barve, prodam za 24.500 DEM. 0 324-304 16561
GOLF letnik 1981 in Z 101 letnik 1990, prodam. 0 325-691 16564
YUGO GLX 65, letnik 1989, ugodno prodam. 0 78-991 od 10. ure dalje
16584
Ugodno prodam VW HROŠČA, letnik 1976 ta 061/ 762-138 zvečer
16592
GOLF JGL, letnik 1982, lepo ohranjen, bordo rdeče barve, s popolno generalno motorja, ugodno prodam. 0 632-421 166O6
Auto - Krainer
Volkermarkterstr 184 tel.: 0043-463-38330
ZAPOSLITVE
Redno ali honorarno zaposlimo več ZASTOPNIKOV za promocijo šolskih učbenikov. Informacije ponedeljek, četrtek, petek po 20. uri. 0213-340
14813
Trgovina z mešanim blagom -živilska, redno zaposli 2 trgovki. 0
312-019 15165
Mlad, močan fant, Išče kakršnokoli zaposlitev med počitnicami. 0 215-701 zvečer 15720
Zaposlim KV PEKA. 0 725-326
16005
Takoj zaposlimo KV ali PKV PLESKARJA. 0 213-558 16106
Posebna prodajna enota Mladinske <njige, nudi redno zaposlitev. 0 632-330, 56-105, 0609/620-475 16110
Redno zaposlimo 5 sposobnih VODIJ za vodenje zastopnikov. 0 061/341-542 od 16. dO 18. ure 16187
Redno zaposlimo 15 SAMOSTOJNIH ZASTOPNIKOV za delo po kmetijah in vaseh. 0 631-980 16188
KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o KRANJ, JumJu C. 41
Vse naše člane, poslovne partnerje in kupce obveščamo, da smo se s 1. 7. 1994 preselili na šucevo 27, Kranj, ki se nahaja na vzhodnem delu Kranja - komunalna cona Primskovo.
Nove telefonske številke:
- centrala (064) 268-500, fax (064) 268-510
- komerciala (064) 268-505, 268-506
- trgovina s kmetijsko mehanizacijo in rezervnimi deli
(064) 268-521, 268-522
Za obisk se priporočamo!
EUROP IZZA |\|0V0*N0V0
***** OGROMNA
DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA
del. £as: VSAK dan od 9. do 22. ure ^^ftCtA/GOH Ci 1 ob nedeljah od 12. do 22. ura       LA UOH/OO I 911
NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO
V lokalu na Bledu honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi. S 725-050__ 16362
Iščem prijetno dekle za delo v bifeju. 0 421-057 popoldne 16270
Restavracija Deteljca Tržič zaposli dve osebi za strežbo v lokalu ter eno osebo z pomožna dela. 0 53-575
16282
Iščem honorarno delo. Akviziterstvo in zastopništvo odpade. 0 83-918
PO 14. Uri 16295
Sprejmem delo na dom, serijsko Šivanje, čevaljarska dela. 0 51-458
Redno zaposlimo 5 predstavnikov za zastopanje. 0 631-980 od 16. do 18. ure 16191
Zaposlimo mlado dekle za delo v strežbi. 0 061/578-363_16219
STAVBNEGA KLEPARJA - KROVCA zaposlim za delo doma in v tujini. 0 738-184, po 20. uri._ 16233
Takoj zaposlimo več elektroinstala-terjev in ključavničarjev ter kooperantov za izvedbo elektroinstala-terskih del. Za dobro delo dober zaslužek. Interesenti naj se zglasijo na naslov: Kresnica, d.o.o., Mlaška 57, Kranj 16594
V trgovini z živili v Škofji Loki, zaposlimo trgovko ali pripravnico.
» 622-001 16424
Zaposlimo TRGOVKO za delo v živilski trgovini. 0 218-948 i63«o
Sprejmem delo na domu. Imam izkušnje, v lesni stroki. 0 67-058
SATELITSKI
sistemi" Amstrad"
1.99 KANALOV TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID
GARANCIJA, OBROKI £ Q f\r\tU
Z MONTAŽO SAMO 00^™
* SISTEMI ZA VEČ STRANK* •VRTLJIVI SISTEMI*
SAT-VRHOVNIK
ŠK.IX">KA, GODESIČ 125
TEL: 064 633-425
PREVIJANJE ELEKTROMOTORJEV GREGORC IGOR, TENETIŠE 14, GOLNIK, ZAPOSLI FANTA Z ODSLU-ŽENIM VOJAŠKIM ROKOM. 16367
ZAPOSLIM zidarja, tesarja in gradbenega delavca. 0 241 -795 16373
V Pizzeriji zaposlimo KV KUHARJA, pomočnika, kuharja in čistilko. 0 422-585 16374
Zaposlimo VOZNIKA z E kategorijo, najmanj 2-3 leti delovnih izkušenj v mednarodnih prevozih in voznika s C kategorijo. 0 48-038 ali 47-521 od 7. do 15. ure 1637S
Pridne delavke za čiščenje poslovnih prostorov, zaposlimo. Šifra: OBMOČJE KRANJA 16425
Zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO v Krčmi pri Miholu Škofja Loka, izmensko delo, nedelja in prazniki zaprto. 0 620-059 16426
Delavni in resni ZASTOPNIKI dobijo redno ali honorarno zaposlitev. 0 0609/617-132_16470
Iščem najugodnejšega ponudnika -zidarsko skupino - omet 600 m2, takoj. 0 41-044_16502
Zaposlim samostojnega KOMERCIALISTA- KO, za izvoz - uvoz posredniškega blaga. 0 57-589
Pension Zaplata zaposli KUHARJA in NATAKARJA. 0 45-038 16547
Zaposlimo dekle za delo v bifeju -sezonsko ali za stalno. B 714-100
ŽIVALI
Za prelepo okolje Ženevskega jezera iščemo
ŽENSKO za vodenje gospodinjstva, kuhanje, varstvo dveh fantkov 5 in 7 let.
Ponudbe s sliko na: F. Grošelj, Jelenčeva 26, 64000 Kranj, tel.: 064/242 575
Sprejemamo vsa zidarska dela in fasaderska dela. 0 718-037 zvečer
Zaposlimo PRODAJALKO v trgovini na Jesenicah. Inf. v trgovini FAN SPORT, Maršala Trta 57, Jesenice
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
STANISLAVA TOMAZINA
iz Naklega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem, gasilcem, zvonarjem za podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedu Stanetu Štefetu za vso skrb in pomoč. Zahvaljujemo se g. dr. SUvu Novaku za lepo opravljen obred.
VSI ŽALUJOČI
ZAHVALA
9. julija 1994 smo se poslovili od dragega moža, očeta, tasta in dedka
MIRKA STARETA
upokojenca SDK, starega 74 let
Iskreno se zahvaljujemo prim. dr. Rusu za dolgoletno zdravljenje, dr. Pelku in dr. Vogrinovi ter drugemu osebju int. oddelka Gorenjske bolnišnice za ves trud, Krajevni organizaciji ZZB NOV Bled, SDK Kranj, dobrim sosedom in prijateljem, vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ste njegov grob odeli s prelepim cvetjem ter prinesli toliko sveč. Hvala vsem, ki ste nam ustno in pisno izrekli tople besede sočustvovanja ob tej bridki izgubi.
Njegovi: žena Marija, sin Uroš z ženo Marijo, vnukinja Tinkara in drugi sorodniki
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica
VINKA ČIMŽARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in dar za svete maše, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, OO ZB KOKRICA, praporščakom, DU Kokrica, pevkam in pevcem iz Kokrice, govornici Dam za lepe besede slovesa, pogrebnemu podjetju Navček in trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Kokrica, 10. julija 1994
Sprejemamo naročila za čistokrvne ZLATE PRINAŠALCE. 0 623-196
15745
Oddamo mlade MUCKE z daljšo dlako, stare en mesec. 0 332-503
15925
Prodam KRAVO, 4.5 mesecev brejo. 0 66-708 16027
čistokrvne srnine PINČE, stare 7 tednov, prodam. 0 061/614-033
16037
Prodam JARKICE in PrTANCE za dopitanje. Grilc, Kokrica 0 214-855
16088
Prodam 3 mesece stare NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, starši odlično ocenjeni. 0 0602/35-272 16175
" Ameriškega PIT BULL TERRIERJA, starega 3 mesece, ugodno prodam. 0 224-377 16176
Prodam BIKCA, težkega 120 kg. 0 45-738 16177
Prodam TELETA SIMENTALCA in KRAVO. Velesovo 13, Cerklje 16I81
Enoletne PAVE, prodam. 0 44-153
16185
Kupim TELETA SIMENTALCA, starega okrog 6 tednov. 0 312-283
16199_
Sprejemamo naročila za ZLATE PRINAŠALCE. 0 623-196 16204
Prodam TELETA za zakol ali nadalj-no rejo, teža 130 do 150 kg. Gros, Ribno, Savska 23, Bled 16205
Prodam KOZE z mlekom. 0 48-583
16222
Prodam KOBILO z žrebičkem. 0 068/85-142_16224
BIKCA SIMENTALACA, starega 10 dni, kupim. 0 061/612-972 16230
ROTVVEILERJE, stare 7 tednov, z rodovnikom, cepljene, prodam. 0 58-426 16246
Kupim mlado KRAVO ali TELICO SIMENTALKO pred telitvijo. 0 49-
444 16249
Kupim TELETA do 70 kg. 0 061/ 651-625 16254
ŠNAVCERJA, srednjega, vrhunskega mladiča z rodovnikom, cepljene-
?a, barva poper - sol, prodam. 0 83-15 16263
Prodam PERZIJSKE MUCKE. 0 212-244 16287
Prodam PIŠČANCE stare 3 do 8 tednov, cena 200,00 do 250,00 SIT in HRČKE. O 312-080_16289
Kupim TELETA SIMENTALCA, do 10 dni starega. 0 802-042 16322
Ugodno prodam čistokrvnega cepljenega mladiča ŠPRINGER ŠPANJE-LA Larisi, Mevkeš 23, Zg. Gorje
16329
Prodam KOZO in ZAJCE. 0 43-491
16331
Prodam belo KOZO, dobro mlekar-ico. 0 725-563 16339
Prodam TELIČKA FRIZIJCA, starega 14 dni. Ažbe, Rupa 11, Kranj 16342
Oddam mladega PERZIJSKEGA MUCKA. 0 720-134 16343
PRITLIKAVE ZAJČKE za v stanovanje, poceni prodam. 0 241-189
Kupim 10 dni starega TELETA 0
70-592 _16383
Mladiče PERZIJSKE MUCE prodam. 0 621-316 po 20. uri 16385
Kratkodlake JAZBEČARJE, stare 7 tednov, odličnih staršev, prodam. 0 242-262 16388
Kupim TELIČKA, starega do 14. dni. 0 422-251 16391
JARKICE pred nesnostjo, bele PIŠČANCE za zakol, plemenske PETELINE in PUJSKE, prodam. 0 061/627-029_iMOO
Prodam TELIČKO, staro 10 dni. Prestor, Sr. vas 104, Šenčur 16409
TELETA SIMENTALCA, starega do 10 dni, kupim. 0 681-071 16416
Prodam 3 mesece staro KOZICO za rejo ali zakol. 0 328-858 16471
Prodam čistokrvnega 3 mesece starega SIAMSKEGA MUCKA, lep, prijazen. 0 214-948 16472
Prodam plemenske TELICE ali menjam za jalovo govedo. Virmaše 42, Škofja Loka 16483
Sivosrebrne PUDLJE, cepljene, z rodovnikom, prodam. Plačilo na obroke. 0 312-519 16487
Kupim BIKCA SIMENTALCA, starega do 14 dni. 0 802-726 16493
Prodam TELETA, starega 2 meseca.
0 51-092 16497
LABRADORKO rodovniško vrhunskih staršev (8 tednov), ugodno prodamo. 0 45-372 16503
Prodam 4 KOZLIČKE. Škofja Loka 0 622-191 16507
Iščemo odvečnega PSA ŠKOTSKEG OVČARJA, do pol leta starosti. 0
41-569 16529
Poceni prodam KOZO dobro mle-karico in MOPED PONY EKSPRES: Zg^Bitnje 136, pri Puškami, Žabnica
Podarim PSIČKO z mladičem (kužke). Mlaka 3, 421-254 16538
PURANE za rejo, težke 5 kg, cena 300,00 SOT/kg, prodam. 0 217-128
16540
Kupim 14 dni starega TELETA 0
48-051 16558
RJAVE JARKICE, stare 10 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, škofja Loka. 0 621-475 16565
Ljubiteljem živali podarim dve PSIČKI mešanki, stari 8 tednov, mama čistokrvna nemška ovčarka.
0 061/841-141 16596
Mladiča NEMŠKI OVČAR mešan, oddam ljubitljem živali, star 8 tednov. 0 312-327 16601
ZAHVALA
NAJTEMNEJŠA NOČ SE PRIBLIŽUJE ZORI
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica in svaka
MARKA KRŽIŠNIKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, njegovim sodelavcem iz tovarne Planika in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči njegovi
V SPOMIN
Zakaj si moral ravno nam umreti, ko s tabo je bilo lepo iiveti. Odkar utihnil je tvoj glas, lalost, bolečina in praznina je pri nas.
19. julija mineva leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
MILAN NOVAK
Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, ter se ga spominjate prižganimi svečami in postojite ob njegovem grobu, najlepša hvala.
VSI NJEGOVI
Hruška 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
FRANCA TAVČARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Rudnika Žirovski vrh, Tehnika in Društvu upokojencev Gorenja vas, za vso nudeno pomoč, darovano cvetje in sveče, za ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik, gospodu župniku za opravljen obred in cerkvenim pevcem. Vsakemu posebej še enkrat hvala.
VSI NJEGOVI
Gorenja Dobrava, 8. julija 1994
ZAHVALA
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, se spomnite, kako trpel sem in večni mir mi zaletite...
Utrujen od bolečin je za vedno zaspal naš dragi mož in oče, stari oče, tast, brat in stric
JOŽE BOHINC
p.d. Babčov ata iz Zg. Brnika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvala gre tudi dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje, dr. Kuraltovi ter zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo se g. župniku, dr. Janezu Jenku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem iz Naklega za lepo petje, sodelavcem OS Predoslje, Lek Veterina Ljubljana in Srednji elek. strojni šoli Kranj. Hvala tudi praporščakom, gasilcem. Predvsem pa hvala g. Jeriču za vse pogrebne storitve. Vsem in vsakomur, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Vida, sinovi Jože, Marjan in Janez z družinami ter ostalo sorodstvo
Zg. Brnik, 7. Julija 1994
Nadaljevanje s prve strani
Promocija Slovenije na hrbtni strani
Idejno zasnovo za promocijo Slovenije na znamkah je prispeval SLT Marketing Ljubljana, založnik je Domus Založba Ljubljana.
Bistveni namen promocijske znamke je bil obeležiti slovensko leto turizma in razširiti informacijo o Sloveniji kot o turistični deželi. Dobijo se le na poštah ter v nekaterih turističnih agencijah, zaman pa jih boste iskali v trafikah, knjigarnah in v trgovinah, kjer sicer prodajajo znamke in ostali
Kisemski material. Iz filatelije f auri ti us v Kranju so povedali, da teh znamk nimajo, ker so brez filatelistične vrednosti.
sploh niso dobili. Povsod so poudarili, da prodaja ni bila uspešna, čeprav so bile znamke ves čas razstavljene na okencih.
Za pojasnilo smo prosili Aleša Peklenika, direktorja Domus Založbe, ki je znamke izdala. Povedal nam je, da izdelek ni primeren za maloprodajo, zato so ga prodajale le pošte in nekatere turistične agencije. Ker ima pošta svoj distribucijski sistem, so nekatere poslovne enote znamke dobile, druge ne.
Na znamkah so natisnjene podobe devetih mest iz vsake regije. Vseh podob je 36. Prodajna cena za posamezno znamko je 21 SIT, za komplet z devetimi različnimi motivi pa je treba odšteti 210 SIT.
O (ne)uspešnosti prodaje smo povprašali na poštah v
Direktor Domus Zaloibe Aleš Peklenik je povedal: "Predstavitev promocijskih znamk je bilo dovolj v medijih, na sejmih in na poštah samih. Problem prodaje so prodajna mesta, kjer ne znajo in niso pripravljeni izdelka primemo ponuditi." O številu prodanih znamk pa ni ielel govoriti.
turističnih in manjših krajih. Odgovori so bili večinoma enaki: promocijske znamke "Leto turizma" so se do sedaj prodajale počasi, tudi zaloge je še nekaj. V turističnih krajih so bili kupci turisti, v manjših pa največ domači prebivalci in filatelisti. Upravnica pošte Bled je povedala, da se znamke sicer prodajajo, a zelo počasi. Kupujejo v glavnem turisti, domačini pa sploh ne.
"Nihče ne da denarja za znamko brez vrednosti, razen turistov," je dejala upravnica pošte Bled Tončka Polak.
Obratno se v Cerkljah in na Golniku znamke prodajajo kar dobro, kupci pa so domači prebivalci. Upravnica pošte v Kranjski Gori je dejala, da je njihova prodaja odvisna od strukture gostov, ki jih imajo. Na begunjski pošti pa znamk
Ne glede na to, kdo je kriv, se neuspehu projekta ne moremo izogniti. Matjaž Kocbek je v spremnem besedilu na predstavitvenem prospektu idealistično zapisal: "Bogata ustvarjalnost, zanos in ponos Slovencev se kaže v vsej svoji raznolikosti, v moči duha in srca, v veliki "majhnosti" in izjemni nadarjenosti. Podobe smo prelili v majhne formate, podobne znamkam. Vendar to niso znamke, to so male, a dragocene pozornosti. Podobice so prijazno in toplo sporočilo, spomin, ki oplemeniti najrazličnejše pošiljke na pristen način.
Ob letu turizma pokažimo Slovenijo, domovino in državo, vsem svetu. Naj se ve, kdo
Erebiva v tej lepi deželi in akšno pisano zgodovino imamo za seboj. Podobe slovenskih mest so kot prijazno povabilo: pridite, obiščite nas. Je samo zlata pozornost in samozavest." Izkazala se nista niti moč duha in srca niti zanos in ponos Slovencev. Dva milijona znamk z motivi slovenskih mest naj bi pokupili zavedni Slovenci in jih poslali v tujino. Ideja je bržčas lepa, toda prodaja promocijskih znamk o Sloveniji je šibka in vse skupaj je bolj udarec v prazno. • Sandra Brankovič
Osebna stiska je bila premočna
Samomor teritorialca
Po štirih urih streljanja in pregovarjanja se je 28-letni Tomaž B. iz Tržiča ustrelil
Tržič, 15. julija - Drama v stanovanju 28-4etnega Tomaža B. v bloka na Kovorski 7 v Tržiču se je začela v torek, nekaj pred deveto zvečer, ko so dežurni na kranjski UNZ dobili sporočilo o streljanju. Končala se je štiri ure kasneje, ob L15, z zadnjim strelom.
Kakšne osebne stiske je preživljal mladi Tomaž B., da je obupal in napravil samomor, bo odnesel s seboj v grob. Pregovarjanja policistov, njegovih kolegov in nadrejenih iz 31. Štaba teritorialne obrambe, naj odloži orožje, namreč niso uspela. Tomaž B. je namreč besno streljal okrog sebe kakšnih dvajsetkrat, preden je vase pognal usodni strel. •
Zbila kolesarko
Radovljica - V torek ob 17.45 je 43-letna Radovljičanka Marija D. peljala s katrco po lokalni cesti od Radovljice proti Novi vasi. Ko je prehitevala dve leti starejšo kolesarko Ireno V. iz Zabreznice, je nasproti pripeljal neznan osebni avto. Voznica ie spoznala, da se vsi trije ne bodo mogli srečati, zato je začela zavirati, vendar jo je zaneslo v desno. Trčila je v kolesarko, ki jo je odbilo na pokrov motorja, nakar je z glavo udarila v vetrobransko steklo avtomobila. Huje ranjeno Ireno V. so po nesreči odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Otrok pred avto
Žiri - V torek ob 18.45 je z jugom 45 vozil po prednostni Jezerski cesti proti regionalki Trebija - Žiri 25-letni Robert T. iz okolice Žirov. Pri stanovanjski hiši 44 na Jezerski cesti je z desne stranske ceste nenadoma s kolesom zapeljal pred avto desetletni otrok. Voznik nesreče ni mogel preprečiti. Huje ranjenega otroka so odpeljali na zdravljenje v Klinični center. • H. J.
(
Primož Frantar iz okrepčevalnice Ham na Primskovem
"Nisem posumil, da bi bilo z jajci kaj narobe"
Posledice zastrupitve s francosko solato iz okrepčevalnice Ham, ki so enega pokopale, blizu 150 ljudi pa spravile v bolnišnične ali domače postelje, še vedno pretresajo
Kranj, 15. julija • Dogodek je pretresel tudi Primoža Frantarja, ld
i*e okrepčevalnico maja pred štirimi leti vzel v najem od komunalnega podjetja Kranj. V kuhinji so v torek in sredo prejšnji teden pripravljali svežo francosko solato - kot toliko dni, tednov, let prej. V torek nekaj manj, v sredo več obrokov. V sredo ob desetih dopoldne, potem ko so jo že razvozili naročnikom, so prišli iz Zavoda za zdravstveno varstvo Gorenjske in vzeli vzorce. V Zavodu so namreč dobili prve prijave od zdravnikov, h katerim so prihajali bolniki, očitno zastrupljeni s hrano.
V okrepčevalnici Ham so pripravljali okrog 500 obrokov, večino so razvažali delavcem Oljarice, Alpetoura, Zavarovalnice Triglav, Ikosa in nekaterih manjših zasebnih podjetij, nekateri pa so prihajali jest v Ham.
"Tri leta in pol ni bilo nobenega problema, kritike," pravi Primož Frantar. "Naši obroki so bili kvalitetni, zato je tudi število naročil iz leta v leto naraščalo. Približno dve leti smo jajca kupovali pri Cirilu Globočniku v Voklem. Imel sem njegovo zagotovilo, da so jajca pregledana in zdrava, zato nisem niti posumil, da bi bilo lahko kaj narobe. Žal se je to zgodilo."
Kuhinja v okrepčevalnici Ham je od srede prejšnjega tedna zaprta.
"Za zastrupitev čutim predvsem moralno odgovornost, čeprav se zavedam, da me bodo tudi tožili. V kuhinji imamo strokovne delavce, ki znajo svoj posel, inšpektorji doslej niso zasledili kakšnih nepravilnosti. Prav ob tem zadnjem pa je sanitarni inšpektor ugotovil, da je delavcem pred šestimi dnevi pretekla veljavnost zdravniškega pregleda. Nemogoče je, da bi v kuhinji pregledah vsako jajce. Ravno tako je težko obsojati tistega, ki je okuženo jajce prodal. Da so bUa kriva prav jajca, je namreč jasno, saj so zboleli samo tisti, ki so jedli francosko solato," pravi Primož Frantar.
Zastrupitev je seveda Hamu v poslovnem pogledu zelo škodovala. Težko bo povrniti zaupanje. Primož Frantar pravi, da doslej odpovedi iz podjetij, v katera je razvažal malice, ni
dobil, da pa telefon nenehno zvoni. Nekateri anonimneži ga zmerjajo in krivijo, vmes pa so tudi klici razumevanja, spodbude. "Kaj naprej? Upam, da bomo lahko še delali, trudili se bomo, da bomo naročnikom dajali kvalitetno, neoporečno hrano."
Število obolelih, ki so se oglasili v zdravniških ambulantah, je od nedelje naraslo na blizu 150. Zastrupitev je pač glasno odjeknila, posebno po smrti Antona Aleša, k zdravnikom so "za vsak primer" prišli tudi tisti z blagimi znaki zastrupitve. Govorice, da je v začetku tega tedna zaradi zastrupitve umrl še nekdo (iz Šenčurja) niso resnične.
Sanitarna inšpekcija je ob zastrupitvi hitro ukrepala. Prepovedala je obratovanje okrepčevalnice in delo tistim, ki so jim pretekla zdravniška potrdila. Odredila je tudi generalno čiščenje prostorov, te bodo
lahko odprli šele, ko bo tudi drugi bris negativen.
Inšpektorji čakajo na končno poročilo Zavoda za zdravstveno varstvo Gorenjske, ki mu bo bržkone sledila kazenska ovadba proti odgovornim iz Hama. Res je, da se v kuhinji ne da ugotoviti, ali je neko živilo okuženo ah ne, treba pa ga je termično tako obdelati, da na mizo pride neoporečna hrana. Po tej logiki torej francoska solata, ki je sestavljena tudi iz surovih živil (jajca) nanjo sploh ne bi sodila. Zavod za zdravstveno varstvo Gorenjske v Kranju poročila o preiskavah še ni zaključil. • H Jelovčan i
Teden barv od 18. do 23. julija.
10 % POPUST:
-TOP C LE AN -ARAL - laki ■TANIN
čistila,
parket in pluto, notranje disperzijske barve Krautol, - premazi za zaščito lesa in akrilne lak-lazure Biotan.
za
POSEBNA PONUDBA SVEŽINA -   belež 30 kg TKK        -  Tekapur 750 ml
Heliokril 300 ml ZIMA       -   grt. čopičev Kaizer, 3/1 IGM        -  fasadna barva Eko - bela, 23 kg
podlaga za Eko - belo, 5 kg
1.999,00 SIT 742,00 SIT 253,00 SIT 454,00 SIT 1.551,00 SIT 1.424,00 SIT
r> MERKUR NOVO
v TC Dom Naklo!
Točenje barv za zaščito lesa v embalažo, ki jo kupec prinese s seboj.
BELTON, tik, oreh in palisander BELTOP, oreh in palisander LESOL, oreh, palisander in mahagonij
it »I
535,00 SIT/kg 770,00 SIT/kg 635,00 SIT/kg
Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8% ceneje! Popusti iz posebne ponudbe veljajo v Tednu barv za takojšnja plačila ali na posojilo.
RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN!
=IADiO
973 Ffl