OBADU! VESTNIK O K B A J A LJUBLJANA
LJUBLJANA, 28. JULIJA 1964
LETO XI., ST. 47
Statut občine Ljubljana-Moste-Polje
411.
Da bi se načela zvezne in republiške ustave v občini konkretno uresničevala; da bi se nadalje razvijali in krepili socialistični družbeni odnosi in materialna osnova; da bi delovni ljudje v svobodnem delu * družbenimi produkcijskimi sredstvi Povečali produktivnost in ustvarjali nove dobrine in da bi vsestransko uresničevali družbeno samoupravljanje v občini, krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah skupščine Občine Ljubljana-Moste-Polje na podlagi 98. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije in člena ustave Socialistične republike Slovenije sprejema
STATUT
OBČINE LJUBLJANA-MOSTE-POLJE
I.	DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Ljubljana-Moste-Polje je temeljna družbenopolitična in družbenoekonomska skupnost, v kateri si ubčani zagotavljajo materialne in druge pogoje za delo in razvoj produkcijskih sil, usmerjajo in usklajujejo razvoj gospodarstva in družbenih služb, določajo in razdeljujejo sredstva za potrebe občine, ustvarjajo pogoje zu zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in dru-Rih skupnih potreb,'usklajujejo individualne in skupne interese ter Uresničujejo čimbolj neposredno sa-htoupravljanje.
2.	člen
Občani uresničujejo pravico samoupravljanja neposredno ali po izučenih organih v krajevnih skup-u°stih, svojih delovnih in drugih urbanizacijah in po občinski skup-rini ter njenih organih.
3. člen
Pravice in dolžnosti občanov so ^uločcne z zvezno in republiško usta-?’ 7- zakoni, s tem statutom in dru-” ni* splošnimi predpisi.
4.	člen
Občani imajo v občini zlasti pra-V,C0 in dolžnost: da rial Ustvarjajo družbene in mate-8k-ne.iPOg°je za razvoj produkcij-
Slovanje^°taVlja^° pogo^c
za zapo-
tivno. tSkrk^° za povečanje produk-
st " usklajujejo razvoj gospodar-
1.®' družbenih služb in drugih dejavnosti;
delu- Uresn,<ujelo načela delitve po
dohr.au °*tv*ru delitve družbenega dovru i 8 °dlo<lajo o sredstvih za za-treb- ^evanle skupnih družbenih pora ~~ udločajo o vlaganju sredstev Y o^uspodarski In družbeni napredek
—	organizirajo in pospešujejo dejavnosti, ki služijo občanom, družinam in gospodinjstvom za zadovoljevanje njihovih neposrednih potreb;
—	urejajo zadeve, 'ki so splošnega pomena za gospod&rsko, kulturno in družbeno življenje v občini;
—	določajo uporabo zemljišč in stavb v družbeni lastnini ter uporabo stvari v splošni rabi in skrbijo, da se uporabljajo v skladu s splošnimi interesi in pod pogoji, ki so določeni z zakonom;
—	zagotavljajo materialne in druge pogoje za zboljševanje življenjskih razmer in za zadovoljevanje svojih potreb predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva, rekreacije, stanovanj, komunalnih in drugih družbenih dejavnosti;
—	ustanavljajo krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije,-denarne zavode, komunalne in druge družbene službe;
—	usklajujejo razvoj naselij in mesta;
—	opravljajo družbeno nadzorstvo nad gospodarjenjem z družbenimi sredstvi v občini;
—	zagotavljajo izvrševanje in uporabo zakonov in drugih predpisov ter skrbijo za zakonitost dela v občini;
—	skrbijo za uresničevanje osebnih, političnih in samoupravnih pravic občanov ter vseh oblik neposredne demokracije.
V občini občani uresničujejo tudi druge funkcije družbene skupnosti razen tistih, ki 50 z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbenopolitičnih skupnosti.
5.	člen
Občani so dolžni po svojih močeh in sposobnostih prispevati k splošnemu napredku občine.
6.	člen
Občani imajo pravico in dolžnost, da po svojih sposobnostih sodelujejo v organih družbenega samoupravlja1 nja v občini.
7.	člen
Občina Ljubljana-Moste-Polje obsega naselja:
k. o. Bizovik:	Bizovik, Fužine,
Spodnja Hrušica. Zgornja Hrušica; k. o. Brinje (del): Ljubljana (del); k. o. Dobrunjc: Dobrunje (del), Podmolnik (del), Zadvor, Zavoglje; k. o. Dolsko: Dolsko; k. o. Besnica (del), Javor, Ravno brdo;
k. o. Kašelj: Podgrad, Polje (del), Spodnji Kašelj, Vevče, Zalog, Zgornji Kašelj;
k. o. Karlovško predmestje (del): Ljubljana (del);
k. o. Laze: Laze pri Dolskem; k. o. Lipoglav: Brezje pri Lipoglavu, Mali Lipoglav. Pance, Repče, Selo pri Pancah, Veliki Lipoglav; k. o. Moste: Lljubljana (del); k. o. Petelinje: Kamnica, Petelinje;
k. o. Podmolnik: Dobrunje (del), Podmolnik (del), Sentpavel;
k. o. Poljansko predmestje (del): Ljubljana (del);
k. o. Senožeti: Senožeti; k. o. Slape: Polje (del), Slape, Studenec;
k. o. Sostro: Češnjice, Podlipoglav, Sadinja vas, Sostro, Zagradišče;
k. o. Stožice (del): Jarše (del); k. o. Križ: Križevska vas, Vrh pri Dolskem, Zagorica pri Dolskem;
k. o. Petersko predmestje (del); Ljubljana (del);
k. o. Šmartno ob Savi (del); Hrastje, Obrije, Šmartno ob Savi; k. o. Stepanja vas: Ljubljana (del); k. o. Vodmat (del): Ljubljana (del); k. o. Vinje: Klopce, Osredke, Vinje;
k. o. Volavlje (del): Besnica (del), Dolgo brdo, Gaberje pri Jančah, Janče, Prežganje, Tuji grm, Vnajnarje* Volavlje, Zgornja Besnica;
k. o. Trebeljevo (del): Veliko Trebe! jevo, Malo Trebeljevo, Mali vrh;
k. o, Zadobrova (del): Sneberje, Spodnja Zadobrova, Zgornja Zadobrova.
8.	člen
Občina Ljubljana Moste-Polje je pravna oseba; njen sedež je v Ljubljani, Proletarska ulica 1, in je v sestavu okraja Ljubljana.
9.	člen
Pečat občine Ljubljana Moste-Polje obsega grb Socialistične republike Slovenije, ime Socialistične republike Slovenije in ime okraja in občine.
10.	člen
Pravice in dolžnosti občine so določene z zvezno in republiško ustavo, z zakonom in s tem statutom.
Kot temeljna družbenopolitična skupnost zagotavlja občina pogoje za uresničevanje svoboščin in pravic občanov, ureja odnose, ki so neposrednega pomena za občane v občini, določa splošne pogoje za dejavnost komunalnih in podobnih organizacij, skrbi za zakonitost in varnost ljudi in premoženja, organizira družbene službe, zagotavlja javni red in mir,
' opravlja družbeno nadzorstvo in druge funlccije družbene skupnosti, razen tistih, ki so z zvezno ali republiško ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbeno-politič-nih skupnosti.
Pravice in dolžnosti občine opravljajo občinska skupščina in njeni organi ter krajevne skupnosti ali neposredno občani na zborih volivcev in delovni ljudje na zborih članov delovnih skupnosti ter v drugih oblikah neposrednega odločanja.
11.	člen
Za uresničevanje svojih nalog sodeluje občina Ljubljana Moste-Polje z drugimi občinami. Z njimi lahko ustanavlja skupne organe in organizacije, združuje sredstva, izmenjuje izkušnje, organizira skupne akcije in druge oblike medsebojne pomoči ln sodelovanja.
12.	člen
Občina po občinski skupščini ali drugih organih določa' v mejah veljavnih predpisov in materialnih možnosti pogoje za pridobitev pravice do socialne podpore, zdravstvenega varstva, do stanovanja, šolanja in štipendiranja ter pravice do uporabe socialnih ustanov, kadar so te zagotovljene iz občinskih sredstev.
13.	člen
Delo občinskih organov in organov družbenega samoupravljanja v občini je javno; organi oziroma organizacije morajo javnost obveščati o svojem delu.
Z zakonom in statutom organa ali organizacije se določi način obveščanja javnosti.
14.	člen
Organi občine imajo do občanov in organizacij v območju občine samo tiste pravice in dolžnosti, ki so jim dane^z zvezno ali republiško ustavo, z zakoni in s tem statutom.
II.	DEL
DRUŽBENO EKONOMSKI ODNOSI V OBČINI
I.	POGLAVJE
SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI
15.	člen
Družbenoekonomski odnosi v občini temeljijo na družbeni lastnini produkcijskih sredstev, samoupravljanju in delitvi družbenega proizvoda v delovni organizaciji in družbeni skupnosti.
16.	člen
Samoupravljanje občanov je zagotovljeno z ustavo in ga občani v enotni Socialistični federativni republiki Jugoslaviji izvršujejo v skladu z zvezno in republiško ustavo, zakoni in določili tega statuta ter s statuti delovnih in drugih organizacij.
17.	člen
Občani uresničujejo pravico samoupravljanja v občini neposredno ali posredno po izvoljenih organih.
Neposredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja na zborih volivcev, zborih članov delovnih skupnosti, v krajevnih skupnostih, z referendumom in z volitvami v občinske organe ter v organe samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah.
Posredno uresničujejo občani pravice samoupravljanja predvsem po občinski skupščini in njenih organih, po organih krajevnih skupnosti ter po organih samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah.
18.	člen
Pri uresničevanju samoupravljanja odločajo delovni ljudje v občini kot temeljni ' družbenoekonomski skupnosti o gospodarskem in družbenem razvoju, o delitvi družbenega proizvoda ter o drugih vprašanjih skupnega pomena.
Delovni ljudje upravljajo delovno organizacijo v skladu z ustavo.
zakoni in s statutom delovne organizacije neposredno ali posredno tako, da prepuščajo opravljanje določenih funkcij organom samoupravljanja delovne organizacije: delavskemu svetu, upravnemu odboru in direktorju oziroma drugim organom upravljanja.
Kol člani delovnih skupnosti sodelujejo delovni ljudje pri upravljanju občine tudi s tem, da volijo svoje zastopnike v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine.
19.	člen
V delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo v skladu z zakonom pri opravljanju določenih zadev zainteresirani občani ter predstavniki zainteresiranih organizacij in družbene skupnosti kot člani organov upravljanja delovne organizacije ali na drug način, ki ga določata zakon in statut občine.
O organizaciji dela in delitvi dohodka odločajo v takšni delovni organizaciji samo organi upravljanja, ki jih volijo člani delovne skupnosti.
20.	člen
Delovni ljudje, ki delajo v delovni organizaciji, vzpostavljajo kot člani delovne skupnosti medsebojna delovna razmerja ter so pri samoupravljanju enakopravni.
21.	člen
Vsakemu delovnemu človeku v ! delovni organizaciji gre v skladu z (načelom delitve po delu osebni dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela in dela delovne enote ter uspe-•hom delovne organizacije kot celote.
!	22. člen
Občina lahko v skladu z zakonom in s svojimi potrebami ustanovi delovno organizacijo.
Delovna organizacija je samostojna in samoupravna organizaciji, ki sprejema na osnovi zvezne in republiške ustave ter zakonov svoj statut in druge splošne akte, s katerimi ureja svoja notranja razmerja.
Preden delovna organizacija sprejme statut, ga mora predložiti v obravnavo občinski skupščini, razen če pi s posebnim zakonom predpisano, da ga je treba predložiti v obravnavo skupščini širše družbenopolitične skupnosti.
23.	člen
Občina, delovne in druge organizacije stopijo v medsebojna razmerja na področju upravljanja, gospodarjenja in združevanja sredstev, ki so podrobneje določena v posameznih poglavjih tega statuta, kot npr. v družbenem programiranju, skupnem investiranju, medsebojnem obveščanju o delu ipd.
Krajevne skupnosti in delovne organizacije stopajo v medsebojna razmerja, da bi zagotovile materialne pogoje za izboljšanje življenjske ravni delovnega človeka zlasti na področju otroškega varstva, družbene prehrane, socialnega varstva, storitvenih dejavnosti itd.
II.	POGLAVJE
NEPOSREDNO UPRAVLJANJE OBČANOV
1.	Krajevna skupnost
24.	člen
V krajevni skupnosti kot samoupravni skupnosti občanov občani neposredno uresničujejo samoupravljanje na področju dejavnosti, ki ne-
posredno zadovoljujejo dnevne potrebe delovnih ljudi in njihovih družin.
25.	člen
Krajevna skupnost se lahko ustanovi v mestu za območja, ki po urbanističnem načrtu predstavljajo sosesko, v vaseh in naseljih pa za območja, ki predstavljajo zaključeno geografsko celoto.
26.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo občani na zborih volivcev. Sklep zborov volivcev je pravno veljaven, kadar se je za ustanovitev izreklo najmanj 10 odstotkov volivcev.
Ko se na zboru volivcev razpravlja in odloča o ustanovitvi krajevne skupnosti, mora biti občanom pojasnjen namen in naloge krajevne skupnosti ter dolžnosti občanov pri njenem delu.
S sklepom zborov volivcev o ustanovitvi krajevne skupnosti mora biti določeno tudi njeno območje. Sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti potrdi občinska skupščina s posebnim aktom.
27.	člen
V krajevni skupnosti občani neposredno in po organih krajevne skupnosti uresničujejo zlasti naslednje naloge:
—	organizirajo in pospešujejo
komunalne, gospodarske, stanovanjske, socialne, otroškovarstvene, zdravstvene, kulturne, vzgojne in druge dejavnosti in službe za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb svojih družin in gospodinjstev;	,
—	organizirajo in pospešujejo vse vrste dejavnosti za pomoč v gospodinjstvu;
—	organizirajo pomoč zaposleni ženi in družini pri negi in vzgoji otrok;
—	skrbijo za varstvo in nego otrok zaposlenih staršev in za varstvo drugih oseb, ki jim je varstvo potrebno;
—	skrbijo za napredek gospodarjenja s stanovanji in pomagajo hišnim svetom in občanom pri upravljanju stanovanjskih hiš, njihovih skladov in pri vzdrževanju hiš;
—	povezujejo prizadevanja in skrb vzgojno-izobraževalnih zavodov, družbenih organizacij, društev in delovnih organizacij za varstvo in vzgojo otrok in mladine;
—	organizirajo prostovoljno delo v svojem območju;
—	pomagajo občinski skupščini in njenim organom pri izvrševanju njihovih nalog v območju krajevne skupnosti;
—	dajejo občinski skupščini in njenim organom mnenja in predloge o vprašanjih, ki zadevajo krajevne skupnosti ali o splošnih vprašanjih, ki jih občinska skupščina in njeni organi predložijo krajevni skupbosti v razpravo in mnenje;
—	upravljajo družbeno lastnino, ki jo uporablja krajevna skupnost;
—	skrbijo za graditev, vzdrževanje in upravljanje komunalnih objektov v območju krajevne skupnosti, ki jih je le-ta sama zgradila ali dobila v upravljanje, ter nadzorujejo njihovo uporabo;
—	obravnavajo poslovanje delovnih organizacij, ki v območju krajevne skupnosti skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb občanov;
—	opravljajo tudi druge zadeve, za katere so pristojne krajevne skupnosti po splošnih predpisih in po tem statutu, ali zadeve, k) ilh nanje prenese občinska skupščina s svojim aktom in zn katere zagotovi potrebna sredstva.
28 člen
v Krajevni skupnosti, ki je ustanovljena za območje enega zuoiu volivcev, je najvišji organ zbor volivcev; v krajevni skupnosti, ki je ustanovljena za območje več zborov volivcev, je najvišji organ svet krajevne skupnosti.
V	statuju krajevne skupnosti se določi, v katerih zadevah s področja dela krajevne skupnosti odločajo zbori volivcev.
V	skladu s potrebami in možnostmi določi krajevna skupnost s
_jvojim statutom tudi druge organe, potrebne za izvrševanje njenih nalog.
29.	člen
Organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja njen statut. Statut sprejme najvišji organ krajevne skupnosti, potem ko so ga obravnavali zbori volivcev, potrdi pa ga občinska skupščina.
Statut krajevne skupnosti določa njeno organizacijo, organe in delo, način ustanavljanja in razmerja servisov, delavnic in ustanov do krajevne skupnosti, samoupravne pravice delavcev v upravi, servisnih delavnicah in ustanovah, organizacijo in delo poravnalnih svetov, razmerja krajevne skupnosti do hišnih svetov in druga vprašanja v zvezi z njenim delom.
S statutom krajevna skupnost zagotovi delavcem, zaposlenim v njeni upravi, servisih, delavnicah in ustanovah, izvrševanje samoupravnih pravic.
30.	člen
Krajevna skupnost sprejme program svojega razvoja, upoštevajoč smernice občinske skupščine za načrt razvoja občine.
V skladu s programom razvoja izdela krajevna skupnost letni načrt dela.
31.	člen
Krajevna skupnost opravlja svoje naloge s sredstvi:
—	ki jih daje občina za izvrševanje tistih nalog, ki jih je prenesla nanjo;
—	ki jih daje občina v skladu s svojimi materialnimi možnostmi za pospeševanje komunalnega in gospodarskega razvoja krajevne skupnosti v skladu s programom razvoja in letnim načrtom dela krajevne skupnosti;
—	od dela stanarin In najemnin, ki ga določi občinska skupščina kot dohodek krajevne skupnosti;
—	ki jih dajejo delovne organizacije za pospeševanje posameznih dejavnosti krajevne skupnosti;
—	ki jih doseže s svojimi dejavnostmi;
—	ki jih kot samoprispevek dajo občani.
Krajevna skupnost samostojno razpolaga s svojimi sredstvi ter jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede na potrebe v skladu z letnim načrtom dela in programom razvoja.
32.	člen
Občinska skupščina In njeni organi dajejo krajevni skupnosti zlasti strokovno pomoč in opravljajo splošni družbeni nadzftr nad njihovim delom.
Posamezna vprašanja, ki zadevajo dejavnosti krajevne skupnosti, obravnava In rešuje tisti organ občinske skupščine, v čigar področje spada posamezno vprašanje.
33.	člen
Krajevne skupnosti med seboj Izmenjujejo mnenja, si dajejo strokovno pomoč ter medsebojno usklajujejo razvoj in interese posameznih krajevnih skupnosti.
2. Hišni sveti
34.	člen
Občani po svojih samoupravnih organih — zborih stanovalcev in hišnih svetih — upravljajo stanovanjske hiše, ki niso v zasebni lasti, in tiste objekte in naprave v njihovi neposredni okolici, ki pretežno služijo njihovim stanovalcem.
35.	člen
Občani sami in po svojih hišnih svetih skrbijo za vzdrževanje in ureditev stanovanjskih hiš in njihove okolice po načelih smotrnega gospodarjenja ter v skladu s splošnimi predpisi, s tem statutom in statutom krajevne skupnosti.
Občani lahko tudi neposredno z udeležbo lastnih sredstev v obliki samoprispevka in po svojih hišnili svetih skrbijo za dvig stanovanjsko-komunalnega standarda v stanovanjskih hišah in organizirajo razne oblike otroškega varstva ter pomoči Starim in bolnim stanovalcem.
36.	člen
Po svojih hišnih svetih občani sodelujejo s krajevno skupnostjo.
Krajevni skupnosti lahko občani zlasti prepustijo skrb za vzdrževanje stanovanjskih hiš, organizacijo komunalnih služb in ureditev ter vzdrževanje komunalnih in rekreacijskih naprav, namejenih stanovalcem več stanovanjskih hiš.
3. Zbori volivcev in zbori članov delovnih skupnosti
37.	člen
Občani na zborih volivcev, delovni ljudje pa na zborih članov delovnih skupnosti neposredno sodelujejo pri samoupravljanju v občini.
Na zborih volivcev obravnavajo občani vprašanja, ki so splošnega pomena za življenje in delo v naselju ali delu naselja pa tudi za življenje in delo v občini in v širši družbenopolitični skupnosti, dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo ali zakonom, in neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali s tem statutom.
Na zborih članov delovnih skupnosti obravnavajo delovni ljudje vprašanja, pomembna za splošen gospodarski in družbeni razvoj občine in njihove delovne skupnosti, predlagajo kandidate za člane predstavniških teles in opravljajo druge zadeve, ki jih določata zakon in statut delovne skupnosti.
38.	člen
Na zborih volivcev lahko sodelujejo vsi občani z območja zbora, odločajo pa samo tisti, ki imajo splošno volilno pravico.
Na zborih članov delovnih skupnosti lahko sodelujejo vsi člani delovne skupnosti, odločajo pa samo tisti, ki imajo splošno volilno pravico.
39.	člen
Na zborih volivcev in zborih članov delovnih skupnosti poročajo odborniki občinske skupščine o njenem delu ter sprejemajo pripombe in predloge občanov in članov delovne skupnosti.
Organi družbenega samouprav- > ljanja in organizacije, ki opravljajo zadeve javnega pomena na območju občine, morajo zboru volivcev oziroma zboru članov delovne skupnosti dati potrebna pojasnilu, če zbor to zahteva.
GLASNIK
e
40.	člen
Občinska skupščina in njeni organi morajo obravnavati predloge in sklepe zborov volivcev in zborov članov delovnih skupnosti in jih obvestiti o svojem stališču do teh predlogov oziroma sklepov.
’ Ce se večina zborov volivcev in zborov članov delovnih skupnosti Pravno veljavno izreče za ' določeno rešitev neke zadeve, občinska skupščina zadeve ne sme rešiti v nasprotju z izrečenim mnenjem zborov volivcev in zborov članov delovnih skupnosti, preden jim ne ob-jazloži svojega stališča.
41.	člen
Občinska skupščina obvezno daje v razpravo na zbore volivcev in na zbore članov delovnih skupnosti:
—	načrt razvoja občine in programe razvoja posameznih družbenih dejavnosti;
—	predlog letnega družbenega načrta, občinskega proračuna, zaključni račun o izvršitvi proračuna in zaključne račune skladov;
—	urbanistični načrt;
—	letna poročila o delu občinske skupščine in njenih organov, letna Poročila samostojnih skladov in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja;
,	— osnutke predpisov, ki nalagajo
tzredne materialne obveznosti in samoprispevke občanov.
Občinska skupščina lahko sklene, da Predloži v razpravo tem zborom tudi druge zadeve.
42.	člen
Zbor volivcev lahko skliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, organ krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ SZDL m* najmanj 10 odstotkov volivcev volilnega območja.
Odbornik volilnega območja ima Pravico predlagati organu iz prejšnjega odstavka sklic zbora volivcev.
Zbor volivcev se skliče praviloma ,'a, volilno območje, sklicatelj pa ,. ko določi, da sc skliče zbor vo-‘vcev za več volilnih območij skupaj.
t J-bor Kirmov delovnih skupnosti •>hk° skliče občinska skupščina ozi-oma njen predsednik, organi samo-Pravljanja delovne organizacije, 10 odstotkov članov delovne skupnosti m sindikalna organizacija.
43.	člen
Obvestilo o sklicu zbora volivcev zrnoma zbora članov delovne skup-osti mora biti objavljeno najmanj ri dni pred dnevom zbora.
O sklicu zbora obvesti sklicatelj Predsednika občinske skupščine (če ni sklical ta sum), odbornika n, ' neka območja, krajevno skup-ust m krajevno organizacijo SZDL °ma sindikalno organizacijo.
44.	člen
nonhv°5A priunc sklicatelj ali njegov
sedstVo vCC' Vodi » delovno pred-
vsnk k k‘ Ga Volivci izberejo za vsak zbor posebej.
45.	člen
mo b£inska skupščina lahko si Oborov. nik M dvl° in l)oUk
4. Referendum
Oh*' ,	46- eien
referendum”	taK° *■*
Prej izrel Vi r* 31 občani vnrašan iih	Posameznih važn-
47.	člen
niš,?bČirnska ,skuPščina obvezno Piše referendum, kadar ga zal:
za določeno vprašanje najmanj tre-, tjina zborov volivcev oziroma zborov članov delovnih skupnosti, na katerih je bilo navzočih najmanj 10 odstotkov volivcev.
Občinska skupščina mora o razpisu referenduma sklepati najpozneje v 60 dneh, potem ko je prejela zahtevo za razpis.
48.	člen
Občinski skupščini lahko predlagajo razpis referenduma tudi občani, delovne in druge organizacijo.
Ce občinska skupščina predloga za razpis referenduma ne sprejme, mora predlagatelja obvestiti o razlogih, zaradi katerih je odklonila razpis referenduma.
49.	člen
Občinska skupščina določi bese-*dilo predmeta referenduma tako,' da sc Volivci o vprašanju izrečejo z »za« ali »proti«.
50.	člen
Referendum se razpiše najmanj 30 dni pred glasovanjem.
51.	člen
Referendum izvede občinska volilna komisija po določbah, ki veljajo za volitve v občinsko skupščino, če zakon o referendumu ne določa drugače.
52.	člen
Občinska skupščina ne more leto dni po izvedbi referenduma izdati nobenega splošnega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
III.	POGIiAVJE
DRUŽBENO NAČRTOVANJE V OBČINI
1. Načrt razvoja občine
53.	člen
Skladen razvoj gospodarskih panog in družbenih služb ter usklajevanje splošne potrošnje s proizvodnjo, občina zagotavlja s svojim načrtom razvoja.
Občinski načrt razvoja upošteva potrebe razvoja delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, družbeni standard občanov in smernice širših družbenopolitičnih skupnosti.
Načrt razvoja občine upošteva dejanske rtložnosti in dejanske potrebe občine, ekonomičnost investiranja in urbanistični načrt.
54.	člen
Občinski načrt razvoja upošteva vsa materialna sredstva v občini, ki so v okviru delitve družbenega dohodka nameniena za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb, *kr vsa sredstva za gospodarski in družbeni razvoj, s katerimi razpolagajo samoupravni organi v občini
Občinski načrt razvoja zagotavlja tudi- materialne in druge pogoje za izboljšanje splošnih življenjskih razmer občanov, posebno na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega in otroškega varstva, telesne kulture in rekreacije, graditve stanovanj, komunalnih naprav, preskrbe, storitvenih dejavnosti in na drugih področjih.
55.	člen
Da bi pri določanju in uresničevanju načrta razvoja občine bila zagotovljena pobuda občanov in delovnih skupnosti, izdela občinska skupščina najprej teze o razvoju občine.
Teze o razvoju občine da občinska skupščina v javno razpravo zborom volivcev in zborom članov delovnih skupnosti, samoupravnim organom delovnih organizacij, krajev-
nim skupnostim In družbenim organizacijam.
Na podlagi dobljenih mnenj in predlogov sprejme občinska skupščina smernice za razvoj občine in jih sporoči delovnim organizacijam in krajevnim skupnostim, da izdelajo svoje programe razvoja.
56.	člen
K programom razvoja delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, v katerih niso upoštevane smernice za razvoj občine, lahko da občinska skupščina svoje pripombe. Na osnovi teh pripomb morajo pristojni organi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ponovno razpravljati o svojih programih.
Ce pristojni organi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ne upoštevajo pripomb občinske skupščine, so ji dolžni obrazložiti svoje stališče.
.	57. člen
Na podlagi smernic za razvoj občine in programov razvoja delovnih organizacij in krajevnih skupnosti določi občinska skupščina načrt razvoja občine.
58.	člen
Na podlagi načrta razvoja občine sprejema občinska skupščina letni družbeni načrt občine.
59.	člen
*■ Predlog letnega družbenega načrta občine da občinska skupščina v razpravo zborom volivcev, zborom članov delovnih skupnosti, krajevnim skupnostim in družbenim organizacijam.
60.	člen
Pripombe zborov volivcev, zborov članov delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenih organizacij obravnava občinska skupščina, preden sprejme letni družbeni načrt občine.
, Kadar občinska skupščina ne upošteva pripomb zborov volivcev, zborov članov delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenih organizacij, mora o tem obvestiti organ, ki je dal pripombe, in navesti v loge, zaradi kgterih ni upoštevata pripomb.
Z letnim družbenim načrtom občine občinska skupščina v skladu z družbenim načrtom širše družbenopolitične skupnosti:
—	usmerja in usklajuje razvoj produkcijskih sil, družbenih služb in zaposlovanje;
—	določa sredstva, s katerimi bo občina razpolagala, in njihovo temeljno razporeditev;
—	določi ukrepe, s katerimi za-gotovj usklajevanje dohodkov delovnih organizacij in posameznikov z uspehi njihovega dela;
—	usklajujejo splošno in osebno potrošn:o s proizvodnjo, dohodkom in produktivnostjo dela:
—	določi druge ukrepe za razvoj gospodarstva in družbenih služb v občini.
61.	člen
Delovne organizacije in krajevne skupnosti sprejmejo na osnovi svojih 1 programov razvoja in načrta razvoja- občine letne načrte proizvodnje in dela.
V letnih načrtih proizvodnje in dela upoštevajo-delovne organizacije in krajevne skupnosti vse materialne pogoje za povečanje proizvodnje, možnosti zaposlovanja, povečanje produktivnosti dela in zadovoljevanje potreb občanov.
62.	člen
Letne načrte profcvodnje in dela delovnih organizacij in krajevnih skupnosti usklajuje občinska skup-
ščina z dejanskimi potrebami in možnostmi občine, z načrtom razvoja občine in s smernicami širših družbenopolitičnih skupnosti.
Občinska skupščina lahko da k letnim načrtom proizvodnje in dela delovnih organizacij in krajevnih skupnosti svoje pripombe in zahteva, da o njih razpravljajo pristojni organi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
Ce pristojni organi delovne organizacije oziroma krajevne skupnosti nč sprejmejo pripomb, ki jih je dala občinska skupščina, morajo svoje stališče obrazložiti.
63.	člen
Občinska skupščina spremlja izpolnjevanje občinskega načrta razvoja in letnega družbenega načrta občine kakor tudi izpolnjevanje programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dela delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. V ta nbmen pošiljajo delovne organizacije in krajevne skupnosti občinski skupščini trimesečna in polletna poročila o izpolnjevanju svojih programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dela.	,
Na njeno zahtevo pošiljajo delovne organizacije in krajevne skupnosti občinski skupščini tudi drugo dokumentacijo, ki ji je potrebna, da lahko spremlja in ocenjuje- izpolnjevanje programov razvojp in letnih načrtov proizvodnje in dela, zlasti dokumentacijo o investicijah in razširjanju dejavnosti.
64.	člen
Občinska skupščina Obravnava izpolnjevanje načrta razvoja občine in letnega. družbenega načrta na svojih sejah vsako četrtletje.
Ce občinska skupščina ugotovi, da izvrševalec programa oziroma načiVa ne izpolnjuje zaradi subjektivnih vzrokov, lahko priporoči samoupravnim organom prizadete organizacije, da razpravljajo o vzrokih, da program ali načrt ni bil izpojnjen in jih pozove, naj ukrenejo vse potrebno za odstranitev teh vzrokov.
Ce organizacija ne pojasni vzrokov, zaradi katerih ne izpolnjuje programa razvoja oziroma letnega načrta, ali ne upošteva priporočila občinske skupščine za odstranitev vzrokov, takoj ukrene občinska skupščina vse, kar lahko stori v skladi* z ustavo, zakoni in s tem statutom, da bi bili odpravljeni vzroki, ki ovirajo izpolnjevanje programa razvoja oziroma letnega načrta.
65.	člen
O izpolnjevanju načrta razvoja občine in letnega družbenega načrta seznanja občinska skupščina najmanj polletno vse izvrševalec, zbore volivcev, zbore članov delovnih skupnosti, krajevne skupnosti in družbene organizacije.
Občinska skupščina razpravlja o pripombah in predlogih, ki so jih dali izvrševalci, zbori volivcev, zbori članov delovnih skupnosti, krajevne skupnosti ' in družbene organizacije k izpolnjevanju načrta razvoja in letnega družbenega načrta.
2. Urbanistični načrt občine
66.	člen
Z urbanističnim načrtom zagotavlja občinska skupščina gospodarski razvoj občine in usklajuje razvoj mesta in naselij.
V urbanistični načrt občine, ki zajema vplivno območje mesta Ljubljane, so vključeni osnovni elementi urbanističnega načrta mesta Ljubljane.
Temeljne postavke urbanističnega načrta občine določi občinska skupščina ob upoštevanju osnovnih elementov iz prejšnjega odstavka.
.	67. člen
Predlog urbanističnega načrta in ureditvenih ter zazidalnih načrtov sosesk se da V razpravo zborom volivcev, zborom članov delovnih skupnosti in krajevnim skupnostim s strokovno obrazložitvijo.
Občinska skupščina obravnava vse pripombe, ki so bile dane k predlogu urbanističnega načrta ter ureditvenih in zazidalnih načrtov sosesk. Če občinska skupščina teli pripomb ne upošteva, obrazloži, zakaj tega ni storila.
.	IV. POGLAVJE
DRUŽBENE SLUŽBE IN GRADNJA STANOVANJ
1.	Skupne določbe
08. člen
V skladu z določbami tega statuta in v okviru svojih materialnih možnosti zagotavlja občina z družbenimi službami zadovoljevanje skupnih potreb občanov.
Občina zagotavlja družbene, službe ,za svoje območje ali skupaj z drugimi občinami oziroma širšimi 1 družbenopolitičnimi skupnostmi.
69.	člen
Občinska skupščina zagotavlja v svojem načrtu razvoja ih letnem družbenem načrtu materialna sredstva za tiste skupne potrebe občanov,. ki neposredno vplivajo na njihovo življenjsko raven. Občinska skupščina.lahko zagotavlja potrebna sredstva tudi tako, da zbira sredstva delovnih organizacij na temelju prostovoljnega sodelovanja in sredstva občanov v obliki krajevnega samoprispevka oziroma prispevka neposrednih uporabnikov.
70.	člen
Družbene službe za zadovoljevanje skupnih potreb občanov organizira in razvija občina po svojih organih ali posebnih organizacijah. Take organizacije se ustanavljajo, delujejo in se financirajo po določbah ustreznih zakonov in v skladu z določbami tega statuta.
71.	člen
Delovne organizacije, ki opravljajo družbene službe, zagotavljajo potreben razvoj službe s svojim programom razvoja in letnim načrtom dela.
Za družbene službe, ki ne poslujejo kot delovne organizacije in nimajo svojih upravnih organov, sprejme program razvoja in letni načrt dela občinska skupščina.
Družbene službe se financirajo na podlagi njihovega programa razvoja in letnega načrta dela, ki sla po obsegu in kvaliteti usklajena z družbenim načrtom občine.
2.	Gradnja stanovanj
72.	člen
Da bi se občanom načrtno zagotavljala stanovanja, določi občinska skupščina program gradnje stanovanj v občini.
Program gradnje stanovanj zagotavlja take oblike in organizacijo gradenj, ki občanom omogočajo vplivati na vrsto in kvaliteto stanovanj v skladu z njihovimi materialnimi možnostmi za udeležbo pri graditvi stanovanj in pri plačevanju stanarine.
Program gradnje stanovanj upošteva tudi način uporabe zemljišč in potrebe po graditvi komunalnih naprav.
73.	člen
V	program gradnje stanovanj vključi občinska skupščina vsa za ta namen razpoložljiva lastna sredstva, sredstva stanovanjskega sklaHa in sredstva delovnih organizacij in občanov.
Občani in delovne organizacije so v skladu s svojimi materialnimi možnostmi dolžni prispevati h gradnji stanovanj za svoje potrebe oziroma za potrebe članov delovne organizacije.
Da bi občane in delovne organizacije spodbujala k vlaganju lastnih sredstev za gradnjo stanovanj, omogoči občinska ■ skupščina s posebnim predpisom, da se občanom in delovnim organizacijam, ki prispevajo za gradnjo stanovanj lastna sredstva, zagotovijo potrebni krediti.
74.	člen
V	mejah razpoložljivih lastnih sredstev zagotavlja občina stanovanja predvsem borcem in invalidom NOV, delovnim invalidom in občanom, ki uživajo stalno občinsko podporo.
Delovne organizacije so v okviru svojih materialnih zmogljivosti dolžne zagotoviti stanovanja predvsem borcem in invalidom NOV in delovnim invalidom, ki so zaposleni v delovni organizaciji.
3.	Komunalna dejavnost
75.	člen
Komunalna dejavnost v občini ima namen zagotoviti nemoteno delovanje komunalnih naprav ter nuditi kvalitetne komunalne usluge in storitve in tako zadovoljevati osnovne življenjske potrebe občanov in njihovih skupnosti glede preskrbe z elektriko, toplotno energijo in vodo, glede kanalizacije, snage, vzdrževanja nasadov, otroških igrišč in zcle-'nic, lokalnega prometa, tržnic itd.
_ 76. člen
Občina zagotavlja smotrno izgradnjo in ureditev komunalnih objektov in naprav predvsem z določitvijo in izvajanjem urbanističnega načrta v skladu s programom razvoja in letnim načrtom komunalne dejavnosti v okviru občinskega načrta razvoja in letnega družbenega načrta.
77.	člen
Vzdrževanje komunalnih naprav in izvrševanje komunalnih storitev, ki so splošnega pomena, po ver j a občina komunalnim organizacijam.
78.	člen
Komunalne organizacije poslujejo po gospodarskem računu.
Komunalna organizacija določi ceno svojih proizvodov ali storitev s tarifo, s katero se zagotavlja dohodek za opravljanje dejavnosti najmanj v višini, ki omogoča enostavno reprodukcijo.
79.	člen
Tarife komunalnih organizacij družbeno' nadzoru jejo občani po zborih volivcev, zborih članov delovnih skupnosti in po občinski skupščini.
80.	člen
O predlogu tarife komunalnih organizacij razpravljajo občani na zborih volivcev in zborih članov delovnih skupnosti."
Ko občinska skupščina razpravlja o predlogu tarife, razpravlja tudi o
pripombah, ki so jih dali na pred-jog tarife zbori volivcev in zbori članov delovnih skupnosti.
Če občinska skupščina sodi, da predlog tarife komunalne organizacije ekonomsko ni utemeljen, lahko da k predlogu svoje pripombe in zahteva, da komunalna organizacija o tirifi in pripombah ponovno razpravlja.
Če komunalna organizacija ne upošteva pripomb občinske skupščine, mora svoje stališče obrazložiti.
81.	člen
Če občinska skupščina na podlagi lastne razprave in mnenja zborov volivcev in zborov članov delovnih skupnosti sodi, da je tarifa za komunalne storitve sicer ekonomsko utemeljena, vendar previsoka, glede na materialne zmogljivosti plačnikov, lahko komunalni organizaciji predpiše nižjo tarifo od predlagane, vendar le takrat, če komunalni organizaciji zagotovi razliko iz lastnih sredstev.
82.	člen
Pri komunalnih organizacijah se lahko ustanovi kot poseben organ svet koristnikov komunalnih storitev, ki sodeluje pri upravljanju in vodstvu komunalne organizacije.
. 83. člen
» Za izvajanje programa investicij na področju komunalnih dejavnosti omogoča občina komunalnim organizacijam najemanje kreditov pod ugodnimi pogoji iz občinskih sredstev, iz sredstev skladov ali _pri denarnih zavodih.
Za izgradnjo komunalnih naprav se lahko združujejo tudi sredstva ob-j čine in delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, hišnih svetov in občanov.
84.	člen
Za financiranje izgradnje komunalnih naprav po ureditvenem načrtu kraja, naselja ali soseske prispevajo sredstva tudi investitorji.
85.	člen
Sredstva, ki jih dajejo koristniki komunalnih storitev oziroma investitorji v smislu določbe prejšnjega člena, se smejo uporabiti samo za namen, za katerega so bila dana. Namenska uporaba teh sredstev in način zagotovitve njihovega plačila se določita tudi s pogodbo.
86.	člen	>
Na področju komunalnih dejavnosti daje občina prednost tistim investicijam v posameznih krajih, naseljih ali soseskah, kjer so potrebe nujnejše in pri katerih je zagotovljena večja udeležba lastnih sredstev ali dela občanov.
87.	člen
V smotrnem izvajanju komunalnih dejavnosti sodelujejo tudi občani, in to predvsem s skrbnim uporabljanjem in vzdrževanjem, komunalnih naprav v svojem neposrednem okolju pa tudi naprav in objektov, ki so javnega pomena.
Občani skrbijo sami in po organih samoupravljanja stanovanjskih hiš za ureditev in vzdrževanje tistih komunalnih naprav v stanovanjskih hišah in njihovi neposredni okolici, ki pretežno služijo stanovalcem.
88.	člen
Samoupravni organi krajevnih skupnosti:
— skrbijo za ureditev, vzdrževanje in pravilno uporabljanje posameznih komunalnih objektov in naprav;
—	organizirajo službe in servise komunalnih storitev za hišne svete in lastnike zasebnih hiš ter občane;
—	skrbijo za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, ki so krajevnega pomena in ki se lahko financirajo s sredstvi krajevne skupnosti in prispevki občanov, hišnih svetov in delovnih organizacij in s sredstvi občine.
Kadar občina prepusti krajevni skupnosti v upravljanje in vzdrževanje komunalne objekte in napra--ve, ji zagotovi tudi za vzdrževanje potrebna finančna sredstva.
4.	Vzgoja in izobraževanje
89.	člen
Občani imajo pravico pridobivati potrebno znanje, vzgojo in izobraz-•bo na šolah in vzgojno-izobraževal-nih zavodih ob enakih, z zakonom in s tem statutom določenih pogojih.
90.	člen
Z ustanavljanjem osnovnih šol, z gradnjo šolskih prostorov in naprav, s potrebno opremo šol in s potrebnim učnim osebjem zagotavlja občina obvezno osnovno šolanje otrok.
Obvezno šolanje otrok traja osem let.
91.	člen *
S programom razvoja šolstva zagotavlja občina enoten sistem vzgoje in šolanja.
Program razvoja šolstva upošteva predšolske zavode, osnovne šole, gimnazije, strokovne in višje strokovne šole, zavode za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje odraslih, izobraževanje strokovnih kadrov z neposrednim delom v delovnih organizacijah, posebne šole in posebne vzgojno-izobraževalne zavode, vajenske domove, druge izven-šolske vzgojne zavode ter poklicne ter vzgojne posvetovalnice.
02.	člen
Sole in drugi izobraževalni in vzgojni zavodi so samostojni zavodi, , ki jih upravljajo organi družbenega -samoupravi j anja.
Organi upravljanja v šolah in drugih vzgoj no-izobraževalnih zavodih imajo zlasti nalogo:
—	skrbeti, da bodo doseženi čim-boljši učni in vzgojni uspehi na podlagi učnega programa in programa drugih dejavnosti šole oziroma zavoda;
—	poročati občinski skupščini o delu šole oziroma zavoda in o uspehih pri vzgoji in izobraževanju otrok;
—	skrbeti, da se učno vzgojno osebje strokovno in družbenopolitično izpopolnjuje jn da si prizadeva doseči čimboljše učne in vzgojne uspehe;
—	zagotoviti v statutih šol in zavodov ter pravilih o delitvi dohodka takšno razporejanje sredstev, k) bo zagotavljalo vsestranski razvoj šole oziroma zavoda in pri tem razvijati take oblike delitve osebnega dohodka, ki bodo učno in vzgojno osebje stimulirale v prizadevanju za čimboljše učne in vzgojne uspehe.
93.	člen
Sredstva za izobraževanje in vzgojno delo šol in drugih zavodov, ki jih je ustanovila občina sama ali skupaj z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi, se zagotavljajo v proračunu občine preko občinskega sklada za šolstvo. Pri zagotavljanju potrebnih sredstev upošteva občinska skupščina program razvoja in letni načrt šolstva.
94.	člen
V	izvajanju enotnega sistema vzgoje in izobraževanja ‘občina v skladu z občinskim načrtom razvoja in programom šolstva:
—	zagotovijo sredstva za osnovno dejavnost šol in vzgojno varstvenih zavodov, ki jih je ustanovila ali jih sofinancirala, pri čemer upošteva normative šol v skladu z njihovo verifikacijo in obsegom učnega programa, ki ga je odobril občinski organ pristojen za šolstvo;
—	skrbi v mejah materialnih možnosti za gradnjo, razširitev in opremo šol in vzgojno-varstvenih zavodov ter za stanovanja učnega in vzgojnega osebja;
—	sodeluje v dogovorih z drugimi občinami, širšimi družbeno-poli-tičnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami pri skupnem financiranju osnovne dejavnosti, gradnji ter opremi šol in drugih vzgojno-iz-obraževalnih zavodov, ki so skupnega pomena za več občin ali pa obstaja zanje posebej interes;
—	financira razvoj razširjene de-
javnosti šol, ki je zajeta v učnih programih šol in drugih vzgojno-izobra-ievalnih zavodov;	*
—	v skladu z materialnimi možnostmi skrbi za brezplačne učne pripomočke šoloobveznim otrokom in za ustvarjanje podpornih zalog učnih Pripomočkov na šolah;
—	v skladu z materialnimi možnostmi in potrebami po strokovnih učnih in vzgojnih kadrih skrbi za šolanje kadrov na srednjih strokovnih, višjih in visokih šolah in sicer tako, da daje ali posreduje štipendije in kredite za šolanje.
95.	člen
Občina ustanavlja osnovne šole» glede na krajevne potrebe, pri čemer upošteva število otrpk v okolišu m oddaljenost od šole tako, da omogoča vsem šoloobveznim otrokom uspešno osnovno šolanje.
V	krajih, v katerih zaradi majhnega števila otrok ni pogojev za delo Popolne osnovne šole, ustanavlja občina nepopolne ali nižje organizirane sole, ki so kot zunanji oddelki stro-kovno in upravno povezani z naj-hhzjo popolno šolo.
Nepopolne in nižje organizirane sole imajo svoje organe upravljanja.
i 96. člen
Šoloobveznim otrokom, ki jim je zaradi prevelike oddaljenosti od šole onemogočeno šolanje na popolni šoli. Pomaga občina tako, da organizira feden prevoz teh otrok v šolo.
Občinska skupščina z odlokom določi, v katerih krajih, v kakšnih Pogojih in v kakšni višini uživajo oloobvezni otroci ugodnosti iz prejš-nJega odstavka.
97.	člen
V šolah se praviloma organi? Jo šolske kuhinje, ki nudijo učen
SSK 535S.°“““
98.	člen
Za otroke z motnjami v telesnem m duševnem razvoju in za otroke s hudimi osebnostnimi motnjami, ki »e ne morejo vzgajati v rednih 'šo-hih ali rednih vzgojno-izobražcval-hin zavodih, ustanavlja občina sama atl z drugimi občinami po potrebi Posebne šole ali vzgojno-izobraževal-ne zavode.
V okviru materialnih možnosti oueluje občina pri poklicnem uspo-j Uanju tistih otrok z motnjami v uscvncm in telesnem razvoju, ka-rim poklicno usposabljanje ni. zagotovljeno v breme drugih družbe-
nih sredstev, starši pa poklicnega usposabljanja glede na svoje gmotne zmogljivosti ne morejo sami- zagotoviti.
99.	člen
Da bi se pedagoško delo v šolah in vzgoj no-izobraževalnih zavod ih\ razvijalo čim uspešneje in smotrneje, lahko občina sama ali skupaj z drugimi občinami ustanovi posebno strokovno službo.
100.	člen
Da bi bilo tudi odraslim občanom omogočeno pridobivanje in izpolnjevanje strokovne in družbene izobrazbe, ustanavlja občina zavode za izobraževanje odraslih in podpira tudi druge oblike dopolnilnega izobraževanja.
Občina lahko poveri opravljanje teh nalog tudi rednim šolam v okviru njihove razširjene dejavnosti. Financiranje te dejavnosti se praviloma ureja s pogodbo med šolo in občinsko skupščino ali zainteresirano organizacijo. .
101.	člen
Da bi se zagotovil vsestranski in uspešen razvoj otrok in mladine in da bi bila zaposlenim staršem olajšana skrb za otroke, organizira občina varstvo otrok in mladine. V varstvo otrok in mladine je vključena tudi njihova vzgoja.
102.	člen
Varstvo otrok in mladine se organizira praviloma v šoli in v krajevni skupnosti.
Občina skrbi za vzgojno in varstveno dejavnost s tem, da spodbuja sodelovanje in združevanje občinskih sredstev, sredstev občanov, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti za te namene.
Za otroke zaposlenih staršev lahko organizira varstvo delovna organizacija sama ali skupaj z drugimi delovnimi organizacijami, kjer je to mogoče.
10.3. člen
Delovne organizacije določijo s svojimi predpisi, kako bodo prispevale k stroškom za varstvo otrok in mladine v delovni organizaciji zaposlenih staršev.
Občinska skupščina posebej določi, kako se »z občinskih sredstev plača del stroškov za varstvo otrok listih staršev, ki niti sami, niti delovne organizacije, v katerih so zaposleni, ne zmorejo plačati celotnih stroškov varstva.
104.	člen
Za zdrav razvoj svojih fizičnih in umskih sposobnosti občani sami po organih samoupravljanja v svojih delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah in drugih organizacijah zagotavljajo materialne pogoje za napredek telesne kulture.
105.	člen
Občina skrbi za napredek telesno-, kulturne dejavnosti tako, da v okviru materialnih možnosti nameni del svojih sredstev za telesno kulturo in za objekte te dejavnosti.
Občina gradi telesnokulturne naprave in objekte bodisi sama z lastnimi sredstvi ali s svojimi sredstvi sodeluje pri gradnjah, v katere občani, krajevne skupnosti ali delovne organizacije vlagajo lastna sredstva ali delo.
106.	člen
Občani v krajevni skupnosti gradijo igrišča in naprave za telesno kulturo, skrbijo za njihovo upravljanje in vzdrževanje ter dajejo pomoč telcsnokulturnim društvom.
107.	člen
Občinska skupščina določi program gradnje telesnokulturnih objektov in naprav.	',
Telesnokulturni objekti se grade po programu glede na prioritetne potrebe v občini. Prednost uživajo tisti objekti, ki bodo služili telesni kulturi čimvečjega števila občanov.
Občina z razpoložljivimi sredstvi gradi in financira predvsem tiste telesnokulturne objekte in naprave, ki imajo prednost V programu.
108.	člen
Občina posebno skrbi za telesno kulturo v šolah. To skrb uresničuje tako, da zagotavlja šolam in drugim vzgojnoizobraževalnim zavodom sredstva za izvajanje pouka telesne vzgoje po učnem programu.
109.	člen
Občina skrbi za telesno kulturo občanov tudi s tem, da podpira tiste organizacije, ki delujejo na področju telesnokulturne dejavnosti.
110.	člen
Občani skrbijo za splošno tehnično izobraževanje tako, da razvijajo razne oblike tega izobraževanja v šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter da neposredno in prek samoupravnih organov svojih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti to dejavnost podpirajo.
111.	člen
Občina v skladu s svpjimi materialnimi možnostmi nameni del razpoložljivih sredstev za tehnično izobraževanje občanov.
Občina spodbuja samoupravne organe delovnih in drugih organizacij in krajevnih skupnosti, da razvijajo in materialno podpirajo vse oblike splošnega tehničnega izobraževanja.
112.	člen
Sole in drugi vzgojnoizobraževal-ni zavodi skrbijo za splošno tehnično vzgojo otrok in mladine takor da razen pouka tehničnih spretnosti po učnem programu organizirajo tako izobraževanje tudi izven rednega šolskega dela.
113.	člen
V okviru tehnične vzgoje občanov skrbi občina tudi za njihovo prometno vzgojo.
5.	Kultura
114.	člen
Občina zagotavlja v okviru svojih materialnih možnosti sredstva za pospeševanje in razvoj kulturne dejavnosti v občini in v ta namen:
—	ustanavlja in pospešuje razvoj kulturnih ustanov;
—	zagotavlja sredstva za dejavnost teh ustanov;
—	pomaga organizacijam in društvom pri izvrševanju njihovih nalog na kulturnem področju;
—	skrbi za gradnjo in vzdrževanje objektov, ki služijo kulturnim namenom;
—	skrbi za varstvo spomenikov na svojem območju;
—	podpira prirejanje raznih kulturnih manifestacij, proslav, razstav in drugih oblik kulture.
115.	člen
Samoupravni organi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti skrbijo za pospeševanje in razvoj kulturne dejavnosti tako, da sami ali skupaj z drugimi organizacijami in skupnostmi zagotavljajo sredstva in spodbujajo organiziranje raznih kulturnih prireditev.
Občina podpira predvsem tiste kulturne ustanove in organizacije, pri katerih so občani, delovne organizacije in krajevne skupnosti udeleženi z lastnimi sredstvi in delom.
110. člen
Občina pospešuje kulturno dejavnost tudi s tem, da v okviru sredstev, ki jih daje šolam in drugim vzgoj no-izobraževalnim zavodom za njihovo osnovno in razširjeno dejavnost, zagotovi del sredstev za kplturno dejavnost v šolah in zavodih.
117.	člen
Občina v okviru svojih materialnih možnosti sama ali v sodelovanju z občani, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi gradi nove objekte, ki služijo za kulturno dejavnost v občini.
118.	člen
V	skladu s svojimi materialnimi zmogljivostmi sodeluje občina tudi pri financiranju kulturnih ustanov, ki so širšega pomena.
6.	Zdravstveno varstvo
119.	člen
Zdravstveno varstvo v občini ima namen:
—	zagotoviti telesno in duševno zdravje občanov kot osnovni pogoj za razvoj njihove delovne sposobnosti in ustvarjalnih sil;
—	skrbeti za ugodne zdravstvene pogoje matere in otroka in za zdrav razvoj otrok in mladine;
—	odstranjevati vzroke in posledice obolenj in invalidnosti;
—	zagotoviti občanu higienske razmere za življenje in delo;
—	pospeševati zdravstveno kulturo občanov.
120.	člen
Občina v sodelovanju s komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja, zdravstvenimi zavodi, organizacijo Rdečega križa, krajevnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami določi program razvoja zdravstvenega, varstva.
Pri izvajanju programa razvoja zdravstvenega varstva občina zlasti spodbuja združevanje sredstev de-lovpih organizacij in krajevnih skupnosti za ustanavljanje in financiranje zdravstvenih zavodov in služb.
Pri določanju programa razvoja zdravstvenega varstva usklajuje občina interese občanov glede zagotovitve zdravstvenega varstva z gmotnimi zmogljivostmi skladov zdravstvenega zavarovanja.
121.	člen
Zdravstveno službo v občini opravljajo zdravstveni zavodi.
V	zdravstvenih zavodih na območju občine je občanom zagotovljeno naslednje zdravstveno varstvo:
—	osnovna splošna zdravstvena pomoč v ordinacijah splošne prakse zdravstvenih domov in obratnih ambulant, obiski zdravnika na domu in strokovna zdravniška nega na domu;
—	specialistično zdravljenje, kolikor ga opravljajo zdravstveni zavodi na območju občine;
—	zobozdravstvena pomoč;
—	zdravstveno varstvo in pomoč za žene, otroke in šolsko mladino v dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah;
—	zdravstveno varstvo in pomoč za športnike;
—	pomoč patronažne službe občanom, ki so posebno izpostavljeni zdravju škodljivim vplivom okolja:
GLASNIK
—	preskrba z zdravili v lekarnah.
Tiste vrste zdravstvenega varstva, ki jih občanom ne morejo nuditi zdravstveni zavodi na območju občine, zagotavljata občina in komunalna skupnost socialnega zavarovanja v drugih ustreznih zdravstvenih zavodih.
122.	člen
Da bi se izboljšalo splošno zdravstveno stanje prebivalstva in jla bi se preprečevala, rano odkrivala in pravočasno zdravila obolenja, izvaja občina preventivno zdravstveno varstvo s tem, da:
—	skrbi za odkrivanje pojavov, ki so škodljivi za zdravje ljudi;
—	izdaja in skrbi za izvajanje higienskih in sanitarnih ukrepov na delovnih mestih, v objektih javnega značaja in prostorih, kjer se v večjem številu zbirajo ljudje;
—	skrbi za izvajanje higienskega nadzorstva nad živili in pitno vodo;
—	izvršuje asanacije zemljišč, ozračja, odpadnih voda in snovi;
—	z epidemiološkimi akcijami skrbi za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni;
—	organizira množične preglede zaradi ranega odkrivanja nalezljivih in drugih bolezni;
—	organizira zdravstvenovzgojne akcije;
—	skrbi, da se izvajajo druge zdravstveno-preventivne dejavnosti, da bi se izboljšale higienske razmere, preprečevala obolenja, zmanjšala umrljivost, podaljšala življenjska doba in povečala delovna zmožnost ljudi;
—	skrbi, da se izvaja higiensko in tehnično varstvo v delovnih organizacijah zaradi zmanjšanja števila nesreč pri delu in poklicnih obolenj.
123.	člen
S programom razvoja in letnim družbenim načrtom usklajuje občinska skupščina udeležbo sredstev in razdelitev področij preventive med občino, komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja in delovnimi organizacijami.
124.	člen
Posebno skrb posveča občina preventivnemu zdravstvenemu varstvu otrok in šolske mladine.
Sole in drugi vzgojno-izobraže-valni zavodi morajo v okviru svojih učnih programov skrbeti tudi za zdravstveno vzgojo šolske mladine.
125.	člen
V svojem proračunu zagotovi občina sredstva za zdravljenje socialno ogroženih občanov, ki jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo, v breme drugih družbenih sredstev.
126.	člen
Zdravstveni center občine spremlja in proučuje zdravstveno stanje in higienske razmere ter organizacijo in delo zdravstvenih zavodov, predlaga program razvoja zdravstvenega varstva na območju občine, uravnava strokovno delo zdravstvenih zavodov ter nadzoruje njihovo delo.
Naloge zdravstvenega centra v občini opravlja zdravstveni zavod, ki ga določi občinska skupščina.
127.	člen
Občani, ki so kot delavci ali kmetijski proizvajalci zdravstveno zavarovani, upravljajo s sredstvi zdravstvenega zavarovanja po komunalni skupnosti socialnega zavarovanja in njenih samoupravnih organih.
Občina ustanavlja komunalno skupnost socialnega zavarovanja za območje občine ali skupaj z drugimi
občinami, pri čemer upošteva načela smotrnosti in dobrega gospoda- jen ja s sredstvi socialnega zavarovanja.
7.	Rekreacija
128.	člen
Da bi bilo zagotovljeno obnavljanje fizičnih in umskih sil in delovne sposobnosti občanov, skrbi občina za pospeševanje rekreacijske dejavnosti.
V okviru svojih materialnih zmogljivosti gradi občina sama ali skupaj z drugimi koristniki rekreacijske objekte.
129.	člen
Občani ustanavljajo rekreacijske centre predvsem v krajevni skupnosti ter skrbijo, da so grajeni po urbanističnem načrtu. Pri tem združujejo za financiranje teh centrov lastna sredstva ter sredstva krajevne skupnosti ter delovnih in drugih organizacij in sredstva občine.
130.	člen
Občinska skupščina določi program izgradnje rekreacijskih objektov in naprav.
131.	člen
Občina skrbi za rekreacijo obča-■ nov tudi s tem, da podpira delovanje organizacij, ki delujejo na področju rekreacijske dejavnosti.
8.	Socialno varstvo
132.	člen
Socialno varstvo v občini ima namen:
—	preprečevati in odstranjevati vzroke in pojave, ki povzročajo socialne probleme;
—	neposredno pomagati in skrbeti za socialno ogrožene osebe;
—	skrbeti za stare, onemogle in defektne osebe.
133.	člen
Za preprečevanje socialnih problemov ter odstranjevanje socialnih problemov tam, kjer so že nastali, skrbijo občani po samoupravnih organih delovnih in drugih organizacij in krajevnih skupnostih.
134.	člen
Občina določi s sodelovanjem socialnih zavodov, delovnih in drugih organizacij in krajevnih skupnosti program razvoja socialnega varstva.
Pri izvajanju programa razvoja socialnega varstva občina zlasti spodbuja združevanje sredstev delovnih organizacij in krajevnih skupnosti za financiranje potreb socialnega varstva ter prispeva v ta namen lastna razpoložljiva sredstva.
135.	Člen
V skladu z gospodarskimi vlaganji skrbi občina za istočasen razvoj materialnih pogojev, služb in dejavnosti, ki naj čimbolj zadovoljujejo življenjske potrebe občanov in preprečujejo nastanek socialnih problemov.
Občina skrbi za tako izgradnjo naselij in stanovanj, ki v največji možni meri upošteva življenjske potrebe občanov in preprečuje nastanek socialnih problemov.
136.	člen
Socialno varstvo neposredno izvršujejo predvsem delovne organizacije in krajevne skupnosti tako, da obravnavajo in rešujejo socialno problematiko in organizirajo socialne službe v svojih organizacijah oziroma skupnostih.
137.	člen
‘Občina prenaša na krajevne skupnosti predvsem tiste naloge s pod-
ročja socialnega varstva, ki nimajo značaja napo:a ioe pomoči socialno ogroženim osebam.
Za -izvajanje teh nalog zagotovi občina krajevni skupnosti potrebna sredstva.
138.	člen
Strokovno opravljanje nalog preventivnega in kurativnega socialnega varstva poveri občina socialnim zavodom, ki jim zagotovi za opravljanje teli nalog potrebna sredstva.
Socialni zavodi lahko opravljajo tudi strokovne socialne službe za delovne organizacije in krajevne skupnosti.
139.	člen
Za povezovanje in usklajevanje dela socialnih služb v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih z delom socialnih zavodov se lahko ustanovi občinski center za socialno varstvo.
Naloge občinskega centra za socialno varstvo opravlja socialni zavod, ki ga določi občinska skupščina.
9.	Pravna pomoč
140.	člen
Da bi občani, hišni sveti, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije čimlažje in čimhitreje uresničevali svoje zakonite pravice in koristi, jim občina zagotavlja pravno pomoč.
141.	člen
Občanom in organizacijam, ki sami ne zmorejo potrebnih sredstev, zagotavlja občina pravno pomoč v breme svojega proračuna.
Natančnejše pogoje za brezplačno pravno pomoč določi občinska skupščina posebej.
• V. POGLAVJE
SREDSTVA OBČINE
1.	Sredstva proračuna
142.	člen
Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki ji pripadajo iz družbenega dohodka, in s sredstvi, ki izvirajo iz obveznosti občanov.
Občina uresničuje svoje naloge tudi s sredstvi, ki jih s prostovoljnim združevanjem zagotavljajo delovne organizacije in občani.
143.	člen
Sredstva, ki so jih zagotovili občani in delovne organizacije, se smejo uporabiti samo za namen, za katerega so bila dana.
144.	člen
Zbiranje prispevkov občanov in delovnih organizacij za določene namene lahko uvede občinska skupščina le, če se je za uvedbo prispevkov odločila večina zborov volivcev oziroma samoupravnih organov, ki pravno veljavno razpolagajo s sredstvi delovne organizacije.
S predlogom za uvedbo prispevka predloži občinska skupščina zborom volivcev in delovnim organizacijam tudi program uporabe s prispevkom zbranih sredstev.
145.	člen
Vire dohodkov občine določi občinska skupščina z letnim družbenim načrtom in drugimi predpisi.
Sredstva občine razporeja občinska skupščina za posamezne namene s svojim proračunom.
Občinska skupščina razporedi sredstva za posamezne namene, potem, ko je uskladila predvidene potrebe za posamezne dejavnosti s predvidenimi dohodki občine.
146.	člen
Družbene službe, katerim občina zagotavlja sredstva v določenem odstotku od skupnih dohodkov, samostojno sprejemajo svoje finančne načrte dohodkov in izdatkov.
147.	člen
Z letnim proračunom občine zagotovi občinska skupščina tudi sredstva za delovanje svoje uprave.
Samoupravni organ uprave občinske skupščine samostojno razporeja sredstva za posamezne namene s svojim finančnim načrtom.
148.	člen
Preden občinska skupščina sprejme letni proračun, da osnutek v razpravo občanom na zborih volivcev in zborih članov delovnih skupnosti, da se izrečejo zlasti glede predvi-. dene razporeditve sredstev za komunalne, kulturne, socialnovarstvene in druge družbene dejavnosti v občini.
149.	člen
Občinska skupščina obravnava in sprejme letni proračun občine skupno z letnim družbenim načrtom.
2.	Skladi
150.	člen
Za usmerjanje razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so skupnega pomena za napredek občine, ustanavlja občina namenske sklade.
Občinska skupščina določi z aktom o ustanovitvi sklada- njegov .namen in vire dohodkov na podlagi izdelanega programa.
151.	člen
Občani oziroma delovni ljudje lahkd na zborih volivcev oziroma na zborih članov delovnih skupnosti dajejo pobude za ustanovitev namenskih skladov z udeležbo svojih sredstev.
152.	člen
Občinska skupščina mora ustanoviti namenski sklad, v katerem se združujejo sredstva občanov, delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti, kadar se za ustanovitev takega sklada pravno veljavno izreče večina zborov volivcev oziroma samoupravnih organov delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti, ki razpolagajo s sredstvi delovne organizacije oziroma krajevne skupnosti.
153.	člen
Občinski skladi so pravne osebe, ki se upravljajo po načelih družbenega samoupravljanja. Podrobnejše predpise o poslovanju skladov določajo njihova pravila, ki jih potrjuje občinska skupščina.
154.	člen
Organi upravljanja skladov usklajujejo svoje programe in letne finančne načrte z načrtom razvoja občine in letnim družbenim načrtom.
155.	člen
Občinska skupščina spremlja delo občinskih skladov in namensko uporabo njihovih sredstev. Organi upravljanja skladov so dolžni občinski skupščini poročati o svojem delu.
III.	DEL
OBČINSKA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI
VI. POGLAVJE
OBČINSKA SKUPŠČINA
156.	člen
Občinska skupščina je najvišji o«'" gnn oblasti in organ družbenega sa-
moupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata vsak po 40 članov.
157.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo delegati občanov in delegati delovnih ljudi v delovnih skupnostih.
158.	člen —
Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, državnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, kmetje, ki so člani zadruge ali kakšne druge delovne organizacije, in drugi občani, ki delajo v občini in je zanje tako določeno z zakonom.
Za odbornika občinskega zbora je lahko izmoljen vsak občan, ki ima volilno pravico, za odbornika zbora delovnih skupnosti pa vsak delovni človek, ki ima pravico voliti odbornike tega zbora, kakor tudi član organa upravljanja delovne organizacije oziroma delovne skupnosti, član organov upravljanja združenja delovnih organizacij ter funkcionar sindikata ali družbenopolitičnih organizacij v občini.
159.	člen
Mandat odbornikov občinske skupščine traja 4 leta.
Vsako drugo leto se na novo izvoli Polovica odbornikov občinske skupščine.
160.	člen
Volitve za mesta odbornikov občinske skupščine v volilnih enotah, v katerih poteče mandat odbornikom, hiorajo biti opravljene najpozneje
dni pred potekom mandata.
Prejšnjim odbornikom občinske skupščine preneha mandat z dnem, ko so verificirani mandati novoizvoljenim odbornikom.
161.	člen
Nihče ne more biti dvakrat zapo-red izvoljen v isti zbor občinske skupščine.
Nihče ne more biti hkrati odbornik dveh zborov iste občinske skupščine.
Odbornik občinske skupščine ne more biti hkrati uslužbenec občinske Oprave ali sodnik občinskega sodišča.
Odbornik občinske skupščine, ki Ra je ta izvolila za odbornika okraj-
ne skupščine, obdrži mandat odbor-
n'ka občinske skupščine. Ne glede n® določbo prvega odstavka tega člena je v naslednji mandatni dobi lahko ponovno izvoljen za odbornika občinske skupščine, ne more pa biti v drugi mandatni dobi ponovno izvoljen v okrajno skupščino.
162.	Člen
Občinska skupščina določa politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko in kulturno življenje in za družbeni razvoj, sprejema predpise, družbeni načrt, pro-račun in druge splošne akte, voli funkcionarje in obravnava stanje in sPlošno problematiko na vseh podojili, za urejanje katerih je pristojna občina.
163.	Člen
Občinska skupščina opravlja za-fleve s svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, po svojih "vetih in komisijah in po organih nbčinske uprave.
Samo na seji voli občinska skupščina svoje organe, sprejema statut občine, načrt razvoja občine in letni družbeni načrt, občinski proračun, urbanistični načrt, programe razvoja posameznih dejavnosti, ustanavlja delovne organizacije, sprejema odloke in opravlja druge zadeve splošnega pomena za občino, za katere tako določa zakon ali ta statut.
164.	člen
Zaradi javnosti svojega dela in zaradi zagotovitve sodelovanja prizadetih, obravnava občinska skupščina s predstavniki družbenopolitičnih organizacij vsa vprašanja, ki so splošnega pomena za občinsko skupnost.
165.	člen
Zbora občinske skupščine ' delata in odločata praviloma skupaj.
Vsak zbor občinske skupščine lahko sklene, da bo ločeno obravnaval in odločal o posameznih vprašanjih delovnega področja občinske skupščine.
Vsak zbor občinske skupščine obravnava in odloča ločeno tudi o vprašanjih, glede katerih tako določa ta statut, in v primerih, če to zahteva najmanj tretjina odbornikov posameznega zbora.
Zbor občinske skupščine lahko ločeno obravnava in sprejema zlasti priporočila delovnim in drugim organizacijam.
166.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Občinska skupščina lahko povabi na svoje seje zaradi sodelovanja v razpravi posamezne občane in zastopnike delovnih organizacij, krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, če sodi, da bi njihovo sodelovanje moglo koristiti pri razpravljanju in odločanju o posamezni zadevi.
Občinska skupščina mora , poklicati na sejo predstavnike delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, kadar obravnava delo oziroma posamezno vprašanje z njihovega področja.
167.	člen
Občinska skupščina v mejah svoje pristojnosti samostojno odloča o vseh vprašanjih, ki so splošnega pomena za občino, zlasti pa:
—	sprejema statut občine;
—	sprejema odloke in druge splošne akte;
—	sprejema načrt razvoja občine, letni družbeni načrt, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
—	opravlja družbeno nadzorstvo (in nadzorstvo nad zakonitostjo dela delovnih in drugih organizacij nad uporabljanjem družbenih sredstev in razdeljevanjem dohodka);
—	sprejema resolucije in priporočila za delo organov družbenega samoupravljanja na območju občine ter za delo delovnih in drugih organizacij na svojem območju;
•*» sprejema urbanistični načrt;
—	sklepa o najetju posojil občine;
—	sklepa o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja občina;
—	odloča o ustanovitvi, združevanju in prenehanju delovnih organizacij in družbenih skladov;
—	sklepa o razpisu referenduma;
—	sklepa o organizaciji temeljnih upravnih organov, voli sodnike občinskega sodišča in sodnike za prekrške, imenuje tajnika občinske uprave, načelnike temeljnih upravnih organov ter opravlja druga imenovanja po veljavnih predpisih;
:— opravlja druge naloge, ki so ji dane v pristojnost s tem statutom ali z drugimi veljavnimi predpisi.
168.	člen
Občinska skupščina in njeni organi stalno spremljajo in proučujejo vse probleme na področju gospodarske, komunalne, zdravstvene, socialnovarstvene, kultprne, telesnokultur-ne ter drugih dejavnosti v občini.
Na podlagi svoji ugotovitev občinska skupščina oziroma njeni organi organizirajo in sklicujejo posvetovanja s samoupravnimi organi delovnih in drugih organizacij in krajevnih skupnosti zaradi izmenjave izkušenj, skupnega reševanja pomembnejših vprašanj in zaradi določitve skupnih ukrepov na posameznih področjih.
Zaključke posvetovanj, ki zahtevajo družbene ukrepe, morajo obravnavati pristojni sveti ter posamezni ali oba zbora občinske skupščine.
Predloge za reševanje vprašanj, ki neposredno zadevajo materialne interese oziroma obveznosti delovnih in drugih organizacij ali krajevnih skupnosti, da občinska skupščina v razpravo in mnenje prizadetim zborom članov delovnih skupnosti oziroma zborom volivcev.
169.	člen
Občinska skupščina lahko posamezne zadeve iz svoje pristojnosti z odlokom prenese na svete.
170.	člen
Občinska skupščina ne more veljavno sklepati, sprejeti akta ali odločiti o zadevah, za katere je po statutu določeno poprejšnje sodelovanje občanov, delovnih ali drugih organizacij, če ti niso sodelovali pri obravnavanju zadeve.
Splošni akti in odločitve občinske skupščine, ki bi bili sprejeti v nei-sprotju z odločbami prejšnjega odstavka, so neveljavni.
171.	člen
Poslovanje občinske skupščine, način sprejemanja njenih aktov ter delo organov, ki jih ustanovi občinska skupščina, se uredijo s poslovnikom, ki ga predpiše občinska skupščina.
172.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo in s tem statutom.
173.	člen
Dolžnost odbornika občinske skupščine je častna družbena dolžnost.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zveži z opravljanjem svoje dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih.
Podrobnejše določbe o povračilih stroškov odbornikom predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
174.	člen
Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svojih dolžnosti odgovorni občanom in občinski skupščini.
175.	člen
Odbornik občinske skupščine ne more biti poklican na odgovornost, ne sme mu biti vzeta prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali za mnenje, izraženo v občinski skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali začeti kazenski postopek. Če zbor ni zbran, da privolitev man-
datno-imunitetna komisija. Zbor, ki mu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrdili. Privolitev ni potrebna, kadar gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta ali hujša kazen.
176.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni .svoje volivce seznanjati z delom, s sklepi in z odločitvami skupščine na zborih volivcev oziroma na zborih članov delovnih skupnosti.
Odborniki občinske skupščine so dolžni občinski skupščini sporočati mnenja in predloge svojih volivcev.
, Odborniki občinske skupščine morajo na vsa postavljena vprašanja volivcev na zboru dati odgovore ali pojasnila najkasneje na naslednjem zboru.
v 177. člen
Odborniku občinske skupščine preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, če izgubi volilno pravico, če je odpoklican, če sprejme občinska skupščina njegovo odpoved mandatu, če sprejme službo v občinski upravi ali če je izvoljen za sodnika občinskega sodišča, če je obsojen na kazen zapora daljšo od 6 mesecev ali hujšo kazen.
178.	člen
Volivci lahko odpokličejo odbornika občinske skupščine zaradi njegove nedelavnosti ali zaradi izgube moralno-političnih kvalifikacij zr delo v občinski skupščini.
VIT. POGLAVJE
PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE
179.	člen
Predsednika občinske skupščin^ izvoli skupščina izmed svojih članov na predlog najmanj 10 odbornikov.
Predsednik se voli za dobo 4 let.
Občinska skupščina ima lahko tudi enega ali več podpredsednikov.
180.	člen
Način in volitev predsednika, podpredsednika in drugih organov skupščine se predpiše s poslovnikom.
181.	člen
Predsednik občinske skupščine neha biti predsednik:
—	če mu preneha mandat odbornika občinske skupščine;
—	če ga skupščina razreši z večino glasov vseh odbornikov na predlog najmanj 10 odbornikov;
—	če ga skupščina razreši dolžnosti na njegovo zahtevo.
182.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik lahko v posameznem1 primeru pooblasti tudi drugo osebo, da zastopa občino.
183.	Člen
Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in njenih organov, usklajuje delo njenih organov in delo teh organov z delefin drugih organov v občini in opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom ali sklepom občinske skupščine.
Za vzdrževanje reda in miru sme predsednik izdajati ukaze Ljudski milici na območju občine in zahtevati pomoč pri upravni izvršbi posameznih odločb skupščine in njenih organov.
)
184.	člen
Predsednik občinske skupščine sme sam sklicati seje posameznih organov skupščine, če tega ne storijo njihovi predsedniki;1 predsednik tudi lahko zahteva od posameznih organov, da obravnavajo določene zadeve in o njih poročajo.
V nujnih primerih predsednik lahko sam imenuje člane upravnih komisij, vendar mora takšna imenovanja predložiti skupščini v potrditev na prvi prihodnji seji.
Predsednik sklicuje tudi posvetovanja predsednikov organov občinske skupščine, daje predstavnikom teh organov pripombe in predloge o delu organov, skrbi, da občinska skupščina obravnava delo posameznih svojih organov, jim daje smernice in priporočila za delo.
185.	člen
Predsednik je disciplinski starešina tajnika občinske skupščine in sodnika za prekrške.
186.	člen
Predsednika nadomešča, kadar je zadržan ali odsoten, podpredsednik občinske skupščine ali odbornik občinske skupščine, ki ga skupščina za to posebej določi.
187.	člen X
Predsednik občinske skupščine ima pravico do stalne mesečne nagrade in do plačanega dopusta 30 delovnih dni.
Višino mesečne nagrade določi občinska skupščina.
VIII. POGLAVJE
ORGANI OBČINSKE SKUPŠČINE
1. Skupne določbe
188.	člen
Organi občinske skupščine, ki v mejah veljavnih predpisov, določb tega statuta in sklepov občinske skupščine opravljajo določene pravice ih dolžnosti občine, zadeve iz prisojnosti občinske skupščine in nalove. ki jim jih posebej poveri občin-s’"i skupščina, so: sveti občinske skupščine, komisije občinske skupščine in upravni organi.
189.	člen
Sveti in komisije občinske skupščine so kolegijski organi, ki razpravljajo in sklepajo na svojih sejah. Za proučitev posameznih vprašanj s svojega področja lahko sveti in komisije občinske skupščine imenujejo posebne komisije. Te dajejo kolegijskim organom predloge in poročila.
190.	člen
Predsednike in člane posameznih svetov in komisij občinske skupščine voli oziroma imenuje skupščina za dobo 2 let.
Člane svetov in komisij občinske skupščine lahko skupščina razreši tudi pred potekom mandata. Nihče ne more biti hkrati član več kot dveh kolegijskih organov občinske skupščine.
Predsednik in uslužbenci uprave občinske skupščine ne morejo biti člani njenih kolegijskih organov.
191.	člen
Občinska skupščina spremlja delo svojih organov in jim daje smernice in navodila za njihovo delo.
Organi občinske skupščine so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in ji dajejo redna poročila o svojem delu in poročila o posameznih zadevah.
192.	člen
Zadeve, ki spadajo v pristojnost dveh ali več organov občinske skup-
ščine, rešujejo ti organi na skupni seji. Ce pri tem ne dosežejo soglasja, obvestijo o svojih stališčih občinsko skupščino, da ona odloči o zadevi.
193.	člen
Organi občinske skupščine sodelujejo pri reševanju zadev s svojega področja z organi samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah in krajevnih skupnostih, kadar rešujejo zadeve, ki so pomembne za te organizacije oziroma zadevajo področje njihovega dela.
194.	člen
Funkcija člana sveta oziroma komisije občinske skupščine je častna družbena dolžnost. Za svoje delo člani kolegijskih organov ne morejo dobiti plačila ali nagrade.
Predsedniki in člani kolegijskih organov imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti in do povračila izgubljenega zaslužka.
Podrobnejše določbe o povračilih članom kolegijskih organov predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
3.	Sveti občinske skupščine
195.	člen
Sveti so politično-izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področjih, za katera so ustanovljeni.
Za svoje delo so sveti odgovorni občinski skupščini.
196.	člen
Sveti občinske skupščine skrbijo za- izvrševanje zakonov in drugih predpisov, obravnavajo vprašanja splošnega pomena za delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občane, usmerjajo delo upravnih organov, nadz<yujejo njihovo delo ter obravnavajo predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina.
Naloga svetov je tudi usmerjati in povezovati delo drugih organov samoupravljanja na področju, za katerega je svet ustanovljen.
197.	člen
. Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih delegirajo vanje delovne in druge organizacije in člani, ki jih izvoli občinska skupščina izmed odbornikov in izmed drugih oseb.	''
198.	člen
Sveti odločajo v upravnem po-stopkxi samo takrat, kadar so za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisom. Izdanim na podlagi zakonskega pooblastila ali z odlokom okrajne ali občinske skupščine.
Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku le v takšnih upravnih zadevah, v katerih se odloča po prostem preudarku.
199.	člen
Pri opravljanju zadev s svojega področja morajo sveti sodelovati s krajevnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na njihovem področju.
Kadar svet obravnava zadevo, ki se tiče krajevne skupnosti, delovne ali druge organizacije in njenega delovnega področja, mora na svojo sejo povabiti tudi predstavnika krajevne skupnosti oziroma prizadete organizacije.
200.	člen
Delovne in druge organizacije ln krajevne skupnosti imajo pravico dajati svetom predloge In pripombe o posameznih vprašanjih z njihovega
področja. Svet je dolžan te predloge in pripombe obravnavati in organizacijo oziroma krajevno skupnost obvestiti o svojem stališču.
201.	člen
Sveti se ustanavljajo, združujejo in razdružujejo s posebnim odlokom občinske skupščine.
Z odlokom določi občinska skupščina tudi področje dela ,in naloge posameznih svetov, število članov sveta, katere organizacije in koliko članov delegirajo v svet.
3.	Komisije občinske skupščine
Za proučevanje pomembnejših vprašanj, pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti ima občinska skupščina stalne in začasne komisije.
Področje dela in naloge začasne komisije določi občinska skupščina z aktom o ustanovitvi.
203.	člen
Občinska skupščina ima tele stalne komisije:
—	komisijo za prošnje in pritožbe;
—	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja;
—	mandatno-imunitetni komisiji obeh zborov;
—	komisijo za družbeno nadzorstvo;
—	komisijo za vprašanja borcev in invalidov NOV.
Komisije imajo 5 do 9 članov.
204.	člen
- Stalne komisije občinske skupščine sestavljajo odborniki, ki jih izvoli občinska skupščina in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Občinska skupščina določi s svojim aktom število članov vsake komisije in koliko članov delegirajo v komisijo posamezne organizacije.
205.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe občanov in organizacij, ki se nanašajo na delo občinske skupščine in njenih organov, občinske uprave in drugih organov, organizacij in zavodov na območju občine ali izven nje.
Naloga komisije za prošnje in pritožbe je predvsem pomagati občanom in organizacijam pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic in skrbeti za zakonitost delovanja vseh organov in organizacij na območju občine. Organi in organizacije so dolžni dati komisiji na njeno zahtevo podatke in pojasnila, ki so ji potrebni za njeno delo. ,
Komisija je dolžna obvestiti prosilca oziroma pritožitelja o ukrepih, ki jih je storila v njegovi zadevi.
206.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja proučuje kadrovsko problematiko občinske skupščine in njenih organov ter vodilnih in strokovnih uslužbencev delovnih in drugih organizacij v občini. proučuje in daje predloge za izvolitev in razrešitev članov organov skupščine, predlaga občinski skupščini postavitev uslužbencev, ki jih skupščina imenuje, proučuje in-daje predloge za štipendije ter opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja obravnava in proučuje tudi splošna vprašanja kadrovske politike v občini in predlaga občinski skupščini ustrezne ukrepe.
207.	člen
Mandatno-imunitetni komisiji obeh zborov obravnavata vprašanja v zve-
zi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami obeh zborov, vprašanja v zvezi s prenehanjem mandata, razpisom volitev na izpraznjena mesta odbornikov in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter O tem poročata svojemu zboru.
208.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in ugotavlja, ali se delovne in druge organizacije ravnajo po predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami občanov in s politiko občinske skupščine na področju gospodarskega in družbenega razvoja v občini ter ali pravilno in smotrno upravljajo in uporabljajo družbena sredstva in na osnovi ugotovljenega stanja predlaga občinski skupščini potrebne ukrepe glede morebitnih nepravilnosti.
Delovne in druge organizacije ter organi občinske uprave omogočajo komisiji Izpolnjevanje njenih nalog.
209.	člen #
Komisija za vprašanja borcev in invalidov NOV skrbi za reševanje vprašanj borcev in invalidov NOV predvsem glede njihove zaposlitve, stanovanja, poklicnega usposabljanja, šolanja otrok itn.
210.	člen
Občinska skupščina lahko dbloči komisijam tudi druge stalne ali občasne naloge. •
4.	Uprava občinske skupščine
211.	člen	,
Zakone in druge splošne predpise ter akte občinske skupščine neposredno izvršujejo upravni organi občinske skupščine, kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi oziroma , organi
"»drugih družbenopolitičnih skupnosti.
Upravni organi občinske skupščine izvajajo politiko, ki jo je določila skupščina, spremljajo stanje na določenem področju, organizirajo in opravljajo določene službe, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve za skupščino in njene političpo-izvr-šilne organe.
Upravni organi občinske skupščine sodelujejo z drugimi upravnimi organi, delovnimi,in drugimi organizacijami v vprašanjih skupnega pomena, zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu ter s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij.
Upravni organi so v mejah svojih zakonskih pooblastil samostojni in so za svoje delo" odgovorni občinski skupščini in njenim politično-izvršil-nim organom.
212.	člen
Občinska skupščina določi s posebnim odlokom temeljne upravne -organe, njihova področja in naloge.
Občinska uprava mora biti organizirana jn sistemizacija delovnih mest določena ,t,ako, da je zagotovljeno opravljanje vseh nalog občinske upravo in da je njeno poslovanje učinkovito, racionalno in ' skladu s potrebami organizacij in občanov.
Sredstva za delo občinske uprav« določi občinska skupščina v sklad* z nalogami in delovnim programoft občinske uprave.
213.	člen
Uslužbencem občinske uprave ie v mejah veljavnih predpisov zagO" tovljeno samoupravljanje
214.	člen
Za opravlanje upravnih in strokovnih zadev določenega področja lahko občinska skupščina ustanovi posebej zavod ali urad za območje občine ali skupaj z drugimi občinami za območje več občin.
5.	Tajnik 'občinske skupščine
215.	člen
Občinski upravi načeljuje tajnik občinske skupščine. Tajnik je za svoje delo odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku. Tajnik je odgovoren zlasti za zakonitost poslovanja občinske uprave.
Tajnik občinske skupščine zlasti:
—	skrbi, da občinska uprava v redu posluje, da upravni organi opravljajo svoje delo in da se pri tem ravnajo po zakonih, predpisih, po tem statutu, ter sklepih in smernicah občinske skupščine in njenih organov;
—	priskrbi strokovna mnenja občinski skupščini in njenim organom;
—	organizira delo občinske uprave;
—	opravlja dolžnosti in pravice starešine uslužbencev občinske uprave;
—	opravlja druge zadeve, ki spadajo v območje tajnika po drugih predpisih.
6.	Posebni organi
216.	Člen
Posebni organi v občini so: sodnik za prekrške, občinsko sodišče in javno pravobranilstvo.
217.	člen
Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji upravno kazen ki postopek o prekrških, za katere je po veliav-Inih predpisih pristojen občinski sodnik za prekrške.
Sodnika za prekrške voli občinska | skupščina po veljavnih predpisih.
! :i	218. člen
Občinsko sodišče ustanovi občinska skupščina za območje občine ali skupaj z drugimi občinami za območje več občin.
Občinsko sodišče opravlja naloge pravosodja v mejah pristojnosti, ki jih imajo po zakonu občinska sodišču.
219.	člen
Občinski javni pravobranilec °Pravlja v mejah občine naloge, ki So javnemu pravobranilcu dane po Veljavnih predpisih.
. Občinskega javnega pravobranilca ‘menuje občinska skupščina.
Občinsko javnd pravobranilstvo sp lahko ustanovi tudi skupaj z drugimi občinami.
220.	člen
Občinska skupščina zagotovi posebna finančna in druga sredstva 7® redno poslovanje občinskega so-“‘šča in občinskega javnega pravobranilstva.
221.	člen
Ce ima občina skupno sodišče ali Skupno javno pravobranilstvo z arugiml občinami, se medsebojne Pravice in obveznosti uredijo s po-spbno pogodbo na podlagi sklepa občinske skupščine.
IV.	DEL
PREDPISI IN SPI,OSNI AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE
222.	člen
Občinska skupščina samostojno ureja s svojimi predpisi zadeve, ki imajo splošen pomen za gospodarski,
komunalni, kulturni in socialni razvoj občine, kolikor niso urejene z zakonom.
223.	člen
V mejah svojih pristojnosti izdajajo za opravljanje svojih nalog:
—	občinska skupščina:	odloke,
odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice, priporočila in resolucije;
—	sveti občinske skupščine: odločbe, sklepe, smernice in priporočila; odredbe in navodila kolikor so za to pooblaščeni s posebnimi predpisi;
— upravni organi: odločbe, upravna navodila ter odredbe in strokovna navodila, kadar so za to pooblaščeni s posebnimi predpisi.
224.	člen
Za predpise in druge akte, ki jih izdaja občinska skupščina, zbira podatke po navodilih pristojnega sveta ali drugega kolegijskega organa in strokovno pripravi in sestavi osnutek upravni organ, v čigar področje spada zadeva.
Upravni organ predloži osnutek predpisa oziroma drugega akta v obravnavo pristojnemu svetu ali drugemu pristojnemu kolegijskemu organu.
Osnutek obravnava svet ali drug pristojni kolegijski organ na svoji seji in s sklepom odloči, ali nai se osnutek kot predlog sveta pred1 oži občinski skupščini.
Ce gre za, predpise in druge akte, ki urejajo zadeve, za katere je po tem statutu določeno, da je pred njihovim sprejetjem potrebno mnenje občanov, krajevnih skupnosti in članov delovnih skupnosti, je treba to mnenje dobiti pred predložitvijo precjloga občinski skupščini.
O predlogu razpravlja 'občinska skupščina na svoji soii in odloči o sprejetju predloga.^ Ce je predlog predpisa sprejet, se predpis ali pravni akt objavi.
225.	člen
Za predpise in druge akte, ki jih izdajajo sveti, zbira podatke, strokovno pripravi in sestavi osnutek po navodilih sveta upravni organ, v čigar področje spada zadeva, tor ga pošlje pristojnemu svetu v obravnavo in sprejem.
Ce gre zn predpise oziroma druge akte. ki urejajo pomembnejše zadeve za občane ali člane delovnih skupnosti in za zadeve, za katere ta st&-tut zahteva mnenje občanov in članov delovnih skupnosti, mora svet dobiti to mnenje pred izdajo" predpisa oziroma akta.
226.	člen
Odloki in odredbe občinske skupščine in odredbe njenih svetov se objavljajo v uradnem glasilu okraja Ljubljana.
'	227. člen
Odloki in odredbe občinske skupščine začnejo veljati 8. dan po objavi v uradnem glasilu okraja Ljubljana, če ni v njih drugače določeno.
V.	DEL
VARSTVO ZAKONITOSTI
228.	člen
Splošni akti, ki jih sprejemajo občinska skupščina ali njeni organi v mejah svojih pristojnosti, morajo biti v skladu z zvezno in republiško ustavo, zveznimi in republiškimi zakoni in na zakonu temelječimi predpisi in s tem statutom.
229.	Člen
Splošni akti In ukrepi politično-izvršilnih organov občine morajo temeljiti na zakonu in na drugih zakonitih predpisih.
To velja tudi za splošne akte ln ukrepe delovnih organizacij, ki na podlagi zakona opravljajo družbeno službo.
230.	člen
Občinska skupščina lahko odpravi ali razveljavi protiustavni ali nezakonit predpis ali kak drug splošni akt svojega sveta.
231.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ občine izven upravnega postopka, in predlaga skupščini, da o njem dokončno odloči.
232.	člen
Tajnik uprave občinske skupščine lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanega akta upravnih organov občinske skupščine, če ugotovi, da ni v skladu z zakonom. O tem takoj obvesti predsednika občinske skupščine.
Predsednika občinske skupščine obvesti tajnik tudi takrat, kadar meni, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, nepravilen ali če sodi, da bi z izvršitvijo akta lahko nastala škoda.
233.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži Izvršitev splošnega akta in sklepa občinske skupščine ali njenih organov, izdanega izven upravnega postopka, če meni, da ni v skladu z zakonom.
Tako zadržani akt ali sklep predloži občinski skupščini na prvi prihodnji' seji zaradi odločitve.
234.	člen
Občinska skupščina lahko zadrži izvršitev vsakega splošnega akta, ki pa je izdala delovna ali druga samoupravna organizacija, če sodi, dg je splošni akt protiustaven ali nezakonit.
O protiustavnosti oziroma nezakonitosti splošnega akta, katerega izvršitev je zadržala občinska skupščina. odloči na podlog občinske skupščine ustavno sodišče.
235.	člen
Zaradi varstva zakonitosti lahko občani opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na vse splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju občine, za katere sodi io, da n'so v skladu z ustavo, zakoni, s tem statutom in splošnimi akti občinske skupščine in njenih organov.
VI.	DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
236.	člen
Dokler ni izdelan urbanistični načrt občine, so dolžni pristojni organi občinske skupščine poskrbeti za zavarovanje gradbenih zemljišč pred nesmotrno zazidavo, upoštevajoč že znane elemente urbanističnega načrta občine.
237.	člen
Pravni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina ali njeni organi, morajo biti izdani najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi statuta.
V 6 mesecih po uveljavitvi statuta morajo biti dosedanii predpisi, ki jih je sprejel občinski ljudski odbor oziroma občinska skupščina, usklajeni z določbami tega statuta.
238.	člen
Ta statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme občinska skupščina.
Z dnem uveljavitve tega statuta oziroma njegovih posameznih določil preneha veljati statut občine
Ljubljana Moste-Polje, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 10. februarja 1961.
Številka: 011-1/64-1.
Datum: 3. 4. 1964.
Predsednik
skupščine občine Ljubljana
Moste-Polje
Vlado Črne 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
MOSTE-POLJE
412
POPRAVEK
odloka o gradbenih delih, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev
občine I.jubljana-Moste-Poljc
V	odloku o gradbenih delih, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev, objavljenem v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 41-364 64 so v 2. in 4. členu napake.
3.	točka 2. člena odloka se pravilno glasi: »gradnja garaž za avtomobile posameznikov izven gradbenega okoliša razen večjih skupnih garažnih objektov.«
V	prvem odstavku 4. člena se drugi stavek pravilno glasi: »investitor mora zahtevku za izdajo gradbenega soglasja za dela iz 2., 3., 5., C., 7. in 9. točke 2. člena tega odloka priložiti po dva izvoda ...«
St.: 351-333/64-1.
Datum: 16. julija 1964.
Iz tajništva
skupščine občine
Ljubljana-Mostc-Polje
OBČINA
LOGATEC
413.
Na podlagi 108. člena ustave SRS (Ur. list SRS št. 10/63) in 187. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in seji zbora delovnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne
12.	junija 1964 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi Krajevnega urada Žiri
in določitvi delovnega področja
1.	člen
Ustanovi se Krajevni urad Žiri.
Krajevni urad je poseben upravni organ.
2.	člen
Območje Krajevnega urada Žiri zajema tale naselja: Brckovice, Iz-gorje, Opale, Ravne pri Zireh, Pod-klanec, Sovra, Dobračeva, Ledinica, Mrzli vrh, Nova vas pri Zireh, Ra-čeva, Koprivnik, Jarčja dolina, Selo, Zabrežnik, Goropekc, Stara . vas, Breznica, Osojnica, Žiri in Žirovski vrh.
3.	člen
Delovno območje krajevnega urada obsega:
1. vodenje rojstnih, poročnih, mrliških matičnih knjig in državljanskih knjig ter izdajanje izpiskov iz teh knjig,
2.	vodenje volilnih imenikov in izdajanje potrdil o vpisu v volilni imenik,
3.	izdajanje živinskih potnih listov,
4.	izdajanje potrdil v mejah veljavnih predpisov,
5.	sprejemanje vlog, ki jih pošiljajo občani občinski skupščini in njenim organom,
6.	opravljanje dostavne službe,
7.	vodenje začasne evidence odjavne in prijavne službe vojnih in regrutnih obveznikov ter vojaških oseb, ki so na dopustu,
8.	opravljanje prijavne in odjavno službe,	'
9.	sestavljanje seznamov mladincev, doraslih za vpis v register matične ki rte teke,
10.	sestavljanje seznamov otrok in drugih oseb za razna obvezna in neobvezna preventivna cepljenja,
11 sestavljanje spiskov otrok, doraslih za osnovno šolo,
12.	opravljanje pravne pomoči za občane, delovne in druge organizacije,
13.	vodenje evidence in zapisnikov zborov volivcev in zborov de-lovhih ljudi,
14.	izdajanje potrdil o premoženjskem stanju na podlagi uradne evidence in drugih podatkov,
15.	izdajanje potrdil socialno ogroženim — zdravstveno nezavarovanim osebam — o brezplačnem in znižanem odstotku plačila zdravstvenih storitev.
16.	obvešča pristojne upravne organe skupščine občine Logatec o smrti osebnih in družinskih V VI in podpirancev družbene pomoči,
17.	obvešča skrbstveni organ o potrebah postavitve skrbnika določenim mladoletnim in drugim osebam,
18.	sestavlja smrtovnice in jih dostavlja pristojnemu občinskemu sodišču za "zapuščinske obravnave.
19.	vodenje seznama naseli.i in seznama na samem stoječih hiš,
20.	določanje hišnih številk,
21.	odločanje o dvomljivih primerih, ali mora poslopje dobiti svojo hišno številko,
22.	skrb za to, da se postavijo v naseljih in zaselkih napisne table,
23.	skrb za urejanje in dopolnjevanje hišne numeracije,.
24.	overitve podpisov, pisav in prepisov razen tistih, ki so po 13. in 15. členu zakona o overitvi podpisov, p savc in prepisov in po XII. in XIV. tč. navodila za izvajanje tega zakona pridržane sodiščem in drugim državnim organom.
4.	člen
Krajevni urad vodi šef, ki ga
imenuje občinska skupščina.
5.	• člen
Tajnik občinske skupščine skrbi za organiziranje dela Krajevnega urada in neposredno nadzoruje njegovo delo. Krajevni urad opravlja strokoVne zadeve po strokovnih navodilih in pod strokovnim nadzorstvom ustreznih upravnih" organov oziroma služb občinske skupščine.
6.	člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 010-11/64-1
Datum: 12/0-1964
Predsednik
skupščine občine Logatec Otmar Oblak, 1. r.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja občin Ljubijana-Moste-Poije in Litija
Na podlagi 21. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list FLRJ št. 22/62) in odloka Ljudske skupščine LRS o določitvi najvišje meje, do katere smejo skupščine komunalnih skupnosti določiti stopnjo osnovnega prispevka (Uradni list LRS št. 5 63) je sprejela skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ljub-ljana-Moste-Polje in Litija na VII. zasedanju dne 13. maja 1964 v soglasju z občinsko skupščino Ljub-ljana-Moste-Polje
organizacije prijavljene pri Komu nalncm zavodu za socialno zavarovanje:
‘nega zavarovanja (Uradni list FLRJ ■št. 22/62) sprejela na -<J£II. zasedanju dne 13. maja 1964
SKLEP
o določitvi stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v letu 1964.
Za izvajanje zdravstvenega zavarovanja na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja se določi osnovni prispevek v višini 8 9o
od osnov, ki so predpisane za" obra-
—,----,— — socialo
čunavanje prispevkov zavarovanje.
II.
Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se v poslovnem letu 1964.
St.: 420-42 64.
Datum: 13. maja 1964.
Predsednik skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja: Jože Einšpilcr 1. r.
Na podlagi 27. in 29. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ št. 22 62) je sprejela skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin Ljubljana-Moste-Polje in Litija na VII. zasedanju dne 13. maja 1964 v soglasju z občinsko skupščino Ljubljana-Moste-Poljc
SKLEP
Nomenklatura	% dodatnega
dejavnosti	prispevka (bruto)
111-20	0,45
115-12	3,66
115-23	4,00
117,14	2,62
117-38	0,66
120-40	4,00
120-52	0,38
120-58	4,00
121-11	4,00
121-82	4,00
122-12	2,81
123-10	0,11
124-20	4,00
124-60	1,03
124-72	4,00
127-10	4,00
127-32	2,37
128-21	4,00
128-22	4,00
138-80	0,87
211-13	1,64
211-30	1,42
311-20	0,86 1
412-10	3,63
412-21	0,29
511-10	4,00
515-20	1,24
611-50	2,51
612-14	1,93
613-10	4,00
613-20	1,62
613-50	4,00
614-10	4,00
614-40	2,46
720-10	2,13
724-50	1,54
726-20	0,80
727-20	•	0,78
727-30	4,00
770-10	4,00
770-20	4,00
770-30	4,00
911-10	1,05
911-46	4,00
911-50	4,00
914-20	4,00
915-10	0,09
915-20	3,55
915-30	4,00
915-60	2,45
916-40	4,00
916-80	4,00
917-10	4,00
013-14	4,00
015-11	0,17
015-16	. 0,81
SKLEP
o delu prispevka za zdravstveno
o določitvi panog in višini dodatnega prispevka, ki ga plačujejo delovne
organizacije za zdravstveno zavarovanje
Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje plačujejo delovne organizacije v podskupinah dejavnosti, v katerih stroški za zdravstveno zavarovanje presegajo določeno povprečje stroškov na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja.
Letno povprečje stroškov za zdravstveno zavarovanje na območju komunalne skupnosti občin Ljub-ljana-M- ste-Polje in I iti ja se določi na 30.000 din na zavarovanca.
St.: 420-15/64.
Datum: 13. maja 1964.
Predsednik skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja:
Jože Einšpilcr 1. r.
416
Dodatni prispevek plačujejo delovne organizacije na območju skuo-nosti v naslednjih podskupinah dejavnosti, pod katerimi so delovne
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin Moste-Polje in Litija je na podlagi 27., 122. in 123. člena zakona o organizaciji in financiranju social-
zavarovunjc, ki ga odstopa komunalna skupnost delovnim organizacijam za sodelovanje pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja v letu 1964.
Delovne organizacije na območju komunalne skupnosti občin Ljub-Ijana-Moste-Polje in Litija sodelujejo pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja, tako kot določa zakon-cr organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in sklep skupščine komunalne skupnosti o sodelovanju delovnih organizacij pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja v letu 1963 (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 49/63).
Za razdelitev delovnih organizacij v tiste, ki sodelujejo pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja za dobo prvih 30 dni, in v tiste,1 ki sodelujejo za dobo prvih 7 dni, je. odločilno po-" vprecno število pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje prijavljenih zaposlenih oseb za obdobje prvih devetih mesecev leta 1963 (do vključno 50 oziroma nad 50 zaposlenih oseb).
Delovno organizacije, ki jim je po predpisih o invalidskem zavarovanju priznan status invalidske delavnice, sodelujejo pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja za dobo prvih 7 koledarskih dni, ne glede na število zaposlenih oseb.
Dodatni prispevek se obračunava in plačuje od osebnih dohodkov, od katerih so plačuje osnovni prispevek za socialno zavarovanje.
Ta sklep velja od dneva, ko ga sprejme skupščina komunalne skupnosti, uporablja pa se v poslovnem letu 1964.
Del prispevka, ki ga odstopa komunalna skupnost delovnim organizacijam za sodelovanje v izvajanju zdravstvenega zavarovanja za dobo prvih 30 oziroma prvih 7 koledarskih dni bolezenskega dopusta ali nege obolelega ožjega družinskega člana, se za leto 1964 določa po p>vprečnih izdatkih za nadomestila osebnega dohodka, ki jih je imela posamezna podskupina dejavnosti v obdobju prvih devetih mesecev leta 1963.
Del prispevka, ki ga odstopa komunalna skupnost delovnim organizacijam za stroške zdravljenja njihovih delavcev v stacionarnih zavodih, za stroške prevozov z vozili reševalnih postaj, in za potne stroške, kadar je zdravstveno varstvo posledica poškodbe pri delu ali poklicnega obolenja, se za leto 1964 določa v enaki višini kot v letu 1963.
Osnova za obračun dela prispevka, ki ga odstopa komunalna skupnost delovnim organizacijam za sodelovanje v izvajanju zdravstvenega zavarovanja, je ista kot osnova za obračun osnovnih in dodatnih prispevkov za socialno, zavarovanje (kosmati osebni dohodki).


Del prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga komunalna skupnost odstopa delovnim organizacijam glede nn nomenklaturo dejavnosti, pod katero so delovne organizacije prijavljene pri komunalnem zavodu ;■ i sorodno zavarovanje, znaša V bruto odstotkih;

klasnih
tomenkla-ura dejavnosti
111-20
115-12
115-23
H7-U
117-38
(120-40
120-52
120-	58
121-	11
121-	13 121-82
122-	12
123-	10
124-	20 124-60
124-	72
125-	11 125-20 127-10 127-31 127-32 127-50
127-	87
128-	21 128-22 138-80 211-13 211-30 211-83 311-10
311-	20
312-	00 411-10
411-	80
412-	10 412-21
412-	30
413-	10 5H-io 511-20 515-10 515-20 ’516-io 519-10 611-12 611-13 611-22 611-23 611-28
611-	50
612-	12 6l'5-13 612-14 612-23 612-24
612-	25 612-28
613-	10
Bruto stopnja odstopljenega dela prispevka
za organizacije, ki zaposlujejo nad
za organizacije, ki za po-	rtomenkla-
Slujejo 50 ali manj	tura ctejav-
Bruto stopnja odstopljenega dela prispevka
za crganiaacije, ki zaposlujejo nad
za organizacije, ki za po-
	50 delavcev .			dettvcev		niosti		50 delaycev			delavcev	
ladome- za poškodbe			za nado-	za po-			za nadome- za poškodbe-			za nado-	za po-	
stila	pri delu	Skupaj	mestila	škodbe	Skupaj		stila	pri delu	Skupaj	mestila	škodbe	Skupaj
—	—	—	0,12	0,01	0,13	613-20	—	—	—	0,32	0,06	0,38
2,54	0,14	2,68	—	—	—	613-50	1,67	0,01	1,68	—	—	—
1,50	0,14	1,64	—	—	—	614-10	—	—	—	0,44	0,01	0,45
2,00	0,08	2,08	—	—	—	614-33	—	—	—	0,26	0,01	0,27
1,43	0,08	1,51	—	—	—	614-40	—	—	—	0,27	0,01	0,28
—	—	—	0,29	0,02	0,31	615-10	—	—	—	0,09	0,01	0,10
			0,68	0,02	0^0	620-30	—	—'	—	0,42	0,06	0,48
1,33	0,01	1,34		—	—	620-50	—	—			0,16	0,06	, 0,22
2,56	0,08	2,64		■—	——							
						717-50	—	—	—	0,41	0,05	0,46
1,32	0,08	1,40										
						717-90	—	—	-—	0,35	0,05	0,40
1,99	0,08	2,07										
						720-10		—	—	0,40	0,05	0,45
1,89	0,08	1,97										
1,31	0,03	1,34			 V,*			722-20			-	0,70	0,05	0,75
1,54	0,03	1,57					724-50	—	—	• —	0,69	. 0,05	0,74
1,70	0,03	1,73							725-30	—	—	—	0,47	0,05	0,52
		—			0,95	0,01	0,96	726-20	1,30	0,06	1,36	—	_ —	—
1,61	0,05	1,66	—	—	—	727-20	—	—	—	1,14	0,05	1,19
—	—	—	0,74	0,03	0,77	727-30	—	—	—	2,05	0,05	2,10
1,72	0,06	1,78	—	— ■	—	728-10	—	—	—	0,28	0,05	0,33
—	—	—	1,28	0,03	1,31	740-10	—	—	— •	0,57	0,05	0,62
1,96	0,06	2,02	0,74	0,03	0,77	740-30	—	—	—	0,30	0,05	0,35
—	—	—	0,21	0,03	0,24	770-10	—	—	—	0,40	0,05	0,45
1,84	0,06	1,90	—	—	—	770-20	—		—	0,80	0,05	0,85
0,89	0,01	0,90	0,43	0,01	0,44	770-30	—	—	—	0,86	0,05	0,91
—	—	—	1,08	0,01	1,09	811-10	—	—	—	0,45	0,01	0,46
1,78	0,02	1,80	—	—	—	811-30	—	—	—	0,31	0,01	0,32
1,42	0,03	1,45	—	—	— -	812-10	—	—	—	0,51	0,01	0,52
1,02	0,03	1,05	—	—	—	812-40	1,59	0,01	1,60	0,69	0,01	0,70
—	—	—	0,25	0,03	0,28	812-70	—	—	—	0,88	0,01	0,89
—	—	—	0,27	0,01	0,28	911-10	0,66	0,01 „	0,67	0,38	0,01	0,39
1,65	0,13-	1,78	—	—	—	911-46	—	—	—	0,12	0,01	0,13
—	—	—	0,27	0,01	0,28	911-50	—	—	—	0,24	0,01	0,25
—	—	—	0,43	0,02	0,45	911-60	—	—	—	0,41	0,01	0,42
—		—	0,29	0,02	0,31	912-50	—	—	—	0,22	0,01	0,23
1,39	0,06	1,47	0,99	0,08	1,07	913-31	—	—	—	0,07	0,01	0,08
1,09	0,08	1,17	—	—	—	913-32	—	—	—	0,07	0,01	0,08
—	—	—	0,51	0,08	0,59	913-40	—	—	—	0,32	0,01	0,33
1,74	0,02	1,76	—	—	—	914-20	—	—	—	0,45	0,01	0,46
1,28	0,05	1,33	0,66	0,04	0,70	915-10	0,78	0,01	0,79	0,17	0,01	0,18
—	—	—	0,29	0,04	0,33	915-20	1,10	0,01	1,11		—	—
*—	—	—	0,33	0,02	0,35	915-30	—	—	—	X	0,16	0,01	0,17
0,31	0,02	0,33	—	—	—	915-60	—	—	—	0,41	0,01	0,42
1,35	0,02	1,37	0,87	0,02	0,89	916-10	—	—	—	1,18	0,01	1,19
—	—	—	0,44	0,03	0,47	916-30	—	—	—	0,41	0,01	0,42
—	—	—	0,14	0,01	0,15	916-40	1,16	0,01	1.17	—	—	—
0,84	0,06	0,90	0,14	0,01	0,15	916-50	—	—	—	0,14	0,01	0,15
—	—	—	0,66	0,01	0,67	916-80	—	—	—	0,55	0,01	0,56
—	—	—	0,17	0,01	0,18	917-10	—	—	—	0,12	0,01	0,13
—	—	—	0,30	0,01	0,31	011-10	—	—	—	0,06	0,01	0,07
1,42	0,06	1,48	—	—	—	011-20	—	/	—	0,13	0,01	0,14
—	—	—	0,41	0,01	0,42	013-11		—	—	0,37	0,01	0,38
1,06	0,06	1,12	0,47	0,01	0,48	013-14	—	—	—	0,37	0,01	0,38
—	—	—	0,22	0,01	0,23	014-24	—	—	—	0,67	0,01	0,68
1,27	0,06	1,33	0,27	0,01	0,28	015-11	1,07	0,01	1,08	0,12	0,01	0,13
—	—	—	0,51	0,01	0,52	015-12	—	—	—	*	0,24	0,01 _	0,25
—	—	—	1,02	0,01	1,03	015-16	0,58	0,01	0,59	—	—	—
1,05	0,06	1,11	0,44	0,01	0,45	015-20	—	—	—	0,53	0,01	0,54
	—	—	0,58	0,06	0,64	016-00	—	—	—	0,16	0,01	0,17

s
■/
Delovnim organizacijam, ki sodelujejo pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja za dobo prvih 30 koledarskih dni in zaposlujejo več kot 3 % invalidskih oseb, ter delovnim organizacijam, ki imajo po predpisih o invalidskem zavarovanju status invalidskih delavnic, odstopa komunalna skupnost v okviru odstopljenega dela prispevka še dodatna sredstva v naslednjih bruto odstotkih.
Ta sklep velja od dneva, ko ga sprejme skupščina komunalne skupnosti, uporablja pa se v poslovnem letu 1964.
Odstotek zaposlenih invalidskih oseb
3.01—	4,00
4.01—	5,00
5.01—	6,00
6.01—	7,00
7.01—	8,00
8.01—	9,00
9.01—	10,00 nad 10,01
Bruto odstotek dodatnih odstopljenih sredstev 0,02 0,06 0,12 0,20 0,30 0,42 0,56 0,72
St.: 190-6/64.
Datum: 13. maja 1964.
Predsednik skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja: Jože Einšpiler 1. r.
VSEBINA
Za invalidne osebe se smatrajo osebe, ki jim je invalidska komisija socialnega zavarovanja priznala I., II. ali III. kategorijo invalidnosti.
Odstotek zaposlenih invalidnih oseb se ugotavlja po povprečnem številu delovni organizaciji zaposlenih invalidskih oseb v letu 1963.
Pravico do priznanja dodatnih odstopljenih sredstev za izvajanje zdravstvenega zavarovanja pridobi delovna organizacija, ki bo do 30. julija 1964 predložila komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje pismeni zahtevek in potrebna dokazila o zaposlitvi invalidnih oseb.
O pravici do priznanja dodatnih odstopljenih sredstev za izvajanje zdravstvenega zavarovanja odloča komunalni zavod za socialno zavarovanje.
411	Statut občine Ljubljana Moste-Polje
412	Popravek odloka o gradbenih delih, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev občine Ljubljana Moste-Po-IJe
413	Odlok občine Logatec o ustanovitvi krajevnega urada 2irl In določitev delovnega področja
414	Sklep o določitvi stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v letu 1964 skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja občin Ljubljana Moste-Polje in Litija
415	Sklep o določitvi panog in višini dodatnega prispevka, ki ga plačujejo delovne organizacije za zdravstveno zavarovanje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja občin Ljubljana Moste-Polje in Litija
416	Sklep o delu prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga odstopa komunalna skupnost delovnim organizaci-zam za sodelovanje pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja v letu 1964 skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja občin Ljubljana Moste-Polje in Litija.
nizaoij
Zaključni račun LEKARNE, Domžale
AKTIVA	BILANCA na dan		31. decembra	1962	PASIVA
Zup št	i ostavk«	Znesek e ooo din	Za p št	Postavka	Znesek v 060 din
l.Osnovna sredstva
osnov-
I. Sedanja vrednost nih sredstev
I. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe
II. Druge oblike sredstev S Banka in blagajna i Kupci In druge terjatve 3 Zaloge 1. Drugo aktiva
STOTPAJ
1,961
3,901
2,404
3,281
2,156
13,703
l. Viri stalnih sredstev L Poslovni sklad t Sklad skupne porabe
sklad In drugi
I. Rezervni skladi
11. Druge oblike virov sredstev
4. Krediti pri banki
Dobavitelji In veznostt
druge ob-
6 Druga pasiva
SKUPAJ
3,958
140
2,802
2,804
3,131
13,703
Vodja ručunovoosiv«*. Olga Detela
Predsednik UO Majda Križnar
Direktor: ph. T. Milič
Zaključni račun ZAVODA ZA GOSPODARSKO PROPAGANDO,
Domžale
A KTf\ a	BILANCA na dan 31 decembra 1962	PAST
AKTIVA
Zaključni račun LEKARNE, Trebnje
BILANCA na dan 31. decembra 1963
PASIVA
Zup	_ st	Postavka	Znesek v 000 din	Zap §t	Postavka	Znesek v ooo din
l.Osnovna sredstva		1. Viri stalnih sredstev	
l. Sedanja vrednost osnov-		l. Poslovni sklad	5,836
nih sredstev	4,314		
		2 Sklad skupne porabe	1,158
2. Sedanja vrednost sredstev			
skupne porabe		3. Rezervni skald ln drugi	
		skladi	214
11. Druge oblike sredstev		II. Druge oblike virov	
3. Banka- ln blagajna	1,323	z	sredstev	
4 Kupci ln druge terjatve	961	4. Krediti pri banki	4,160
5. Zaloge	1,950	5. Dobavitelji in druge ob-	
		vez.nostl	81
6. Druga aktiva			
	1,427	8. Druga pasiva	1.528
SKUPAJ	12,975	SKUPAJ	12,975

Vodja računovodstva: Pepca B vaj er
Predsednik UO: Polonca Pavšič
Direktor:
Mr. Jana HilLmayv
"

Zaključni račun MIZARSTVA, Domžale

AKTIVA	BILANCA na dan		31. decembra	1962	pasiva
Zap št	Postavka	Znesek v ooo din	Zap. št	Postavka	Znesek v ooo dtn
LOsnovoa sredstva
L Sedanja vrednost osnovnih sredstev
S. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe
IL Druge oblike sredstev
1. Banka tn blagajna 1 Kupci in druge terjatve 8. Zaloge 6. Druga aktiva
SKUPAJ
4,384
3,891
8,355
8,053
5,339
30,022
L Viri stalnih sredstev
L Poslovni sklad
2.	Sklad skupne porabe
3.	Rezervni sklad in drugi
skladi
EL Druge oblike virov sredstev
Krediti pri banki
in druge ob-
Dobavltelji
veznosti
6. Druga pasiva
SKUPAJ

11,766
106

2,51$

8,15»
5,861
30,012
I
				,
orga-	Vodja računovodstva:	Predsednik UO:	Direktor:	
	Olga Bergant	Jože Burja	Marjan Smodnikar	
	Zaključni račun	KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA, Mengeš		
BILANCA na dan 31. decembra 1862
Za p
Postavka
Znesek v ono din
l.Osnovna sredstva
L Sedanja vrednost osnovnih sredstev
S. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe
IL Druge oblike sredsty
5.	Banka In blagajna
• Kupe! In druge terjatve t 1. Zaloge
6.	Druga aktiva
SKUPAJ
7,758
5,684
8,486
5,233
12,817
40,098
Za p St
Postavka
PASIVA
.....—
L Viri stalnih sredstev l. Poslovni sklad I. Sklad skupne porabe
ekald ln drugi
Rezervni
skladi
IL Druge oblike virov sredstev
Krediti pri bank!
Dobavitelji In druge obveznosti
4 Druga pasiva
SKUPAJ
Znesek v 000 din
18,814
438
'
1,143

6,759
14,044
40,998
Vodja računovodstva: Košak Kristina
Predsednik UO Lojze Sedej
Direktor: Franc Lužar
'
Zaključni račun GOSTINSKEGA PODJETJA, Domžale
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1962
PASIVA
-
Z-: L	Znesek				Znesek		
Postavk*	v ono din	.	Postavka	v noo din	<t	Postavko	v ono dir	St	Postav ku	v ooo din
l.Osnovna sredstva		L Viri ,talnih sredstev		l.Osnovna sredstva		L Viri stalnih sredstev	
L Sedanja vrednost osnov-		L Poslovni sklad	3,268	L Sedanja vrednost osnov-		t. Poslovni sklad	20,521
nih sredstev	1,641	1. Sklad skupne porabe		nih sredstev	29,108		
						2 Sklad skupne porabe	
		1. Rezervni sklad In drugi skladi		L Sedanja vrednost sredstev			
■kupne porabe	—		-i	1	ekupne porabe	—	t Rezervni ekald In drugi skladi	
D Druge oblike »reditev		IL Druge oblike virov		11 Druge oblike sredstev		IL Druge oblike virov	
2. Banka In blagajna	3,806	sredstev		g. Banka ln blagajna	2,206	sredstev	
1 Kupci In druge terjatve	2,043	t. Krediti pri banki	—	« Kupci In druge terjatve	2,577	4. Krediti pri banki	4,592
8. Zaloge 8. Druga aktiva	117 1,651	S, Dobavitelji ln druge obveznosti «. Druga pasiva	3,330 2.650	8. Zaloge 8. Druga aktive	3,539 8,148	S. Dobavltelll In druge obveznosti	10,4«
						8 Druga pasiva	1,041
SKUPAJ	8,257	SKUPAJ	0,157	SKUPAJ	36,578	SKUPAJ	36.574

Vodja računovodstva! Helmut Mretar
Predsednik UOi Stane Roaman
Direktor: Andrej Cvetko
Vodja računovodstva! I. Teran
Predsednik UO A. VolClni
Direktor: M. GruJlClC