N Sii£V» 106. (Posamezna številka 8 vinatjcv.) Izhaja v33k dan, tudi ob nedeljah Iti praznikih, ob 5 zjutraj. C J -i , >: Uli a t v. Fraaćiska Asišktga št 20, I. nadstr. — Vsi C : • poiiijjjo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne Sprtjfinajo in rokopisi se ne vračajo, kdjjatdj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij h sta „Fdir.oit". — Ti?k tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z cr.;e> n f ,iuiivora v Trstu, ulica Sv. Frančiška AfiSkega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 31 20 Za pol leta.................15-60 im tri mesece............... » 7 80 za nedeljsko izdajo za celo leto ••«••• , 6*20 /a pol leta............... • m 3*60 V Trstu, v torek, 17. aprila 1917 Letnik XL1F. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokostl ene kolone« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta...............• 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema i ns era t ni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška . Asiškega Št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. Avstrijsko uradno parotilo. DUNAJ. 16. (Kor.) Uradno se razglaša: 16. aprila 1917. ^ Vzhodno bojišče. — Nad Darma-nesci ie bilo dne 4. aprila sestreljeno eno sovražno letalo Nleuportovega srcema. Včeraj močnejše rusko topovsko delovanje v Voiiniji. Sicer nič novega. Italijansko bojišče. — lit i m sta Isk i fronti so zgodaj zjutraj naše n«;1 adue patrulje v ozemlju Cime di Boc-che prodrle v italijanske postojanke m ujele 7 oficirjev »n 124 mož. # jugovzhodno bojišče. — Neiz- piemcitlcno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. M I! emsKo uradna porotno. BEROl IN. 16. (Kot.) Veliki glavni stan, 16. aprila 1917. Zapadnobojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Na severnem bregu Scarpe je naš uničevalni ogenj zadrževal sovražne napade, da se niso mogli raz vi 11 Tudi severovzhodno Croisillesa je naš ogenj izgubonosno izjalovil močen napad Angležev. Severno ceste Arras— Canibrai je naš napad vrgel sovražnika iz Lagnicourta in Boursiesa. Med krvave izgube tamkaj se bojujočih Avstralcev je prištet: še 475 ujetnikov in 15 strojnih pušk. kakor tudi 22 lopov, ki so bili zavzeti in po razstrelit vi napravljeni za nesposobne. Pri St. Queotlnu je topovski boj zopet narastel. — Armada nemškega prestolonaslednika: Med Oiso in Alsoo so se izjalovili včerai po močnem ognju uvedeni napadi Francozov pri Vauxai|onu in Civresu. Od Soissensa do Reimsa in v zapadnem delu Šampanje se je nadaljeval topovski hoj in boj z minami. Po izjalov-Ijcnju sovražnih Izvidnih sunkov dne 15. aprila se je razvila danes zjutraj v širokih odsekih pehotna bitka. — Armada vojvode Albrechta Virtemberškega: V lotarin-ški nižini in ob burgundskih vratih so bile akcije irancoskih napadnih čet proti našim postojankam brez vsakega uspeha. Enoten napad sovražnih letalcev proti našim priveznlm balonom ob Aisnl }e bil brezuspešen. Nasprotnik ?e izgubil ined Soissonsoni in Verdunom včeraj U letal, katerih večina je bila najnovejšega Bau-artovega sistema. V zhodno bojišče. — V splošnem majhno bojno delovanje. Le ob železnici Kovel—Luck je izstrelila ruska artiljerija okoli 10.000 strelov proti našim postojankam. Napadajoči izvidni oddelki so bili odbiti. Macedonska fronta. — Nobenih posebnih dogodkov. Prvi generalni 'kvartlrmojster* pl. Ludendorff. VEČERNO POROČILO.___ BEROLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni sum. 16. aprila 1917», zvečer. Pri Arrasu neznatno bojno delovanje. Ob Aisni se je po desetdnevnem vseobčeni ognju pričel veliki francoski prodorni naval z dalekosežnim ciljem. Na 40 kilometrov široki napadni tronti se bije srditi boj za našo uajspredne.išo postojanko. — Na vzhodu nič bistvenega. O bojih na zapadu. BEROLIN, 15. (Kor.) Wolffov urad po-roča: Angleško arinadno pt>ročilo dne 14. t. m. poroča, da so zasedli Angleži razne \ j>»i v ozemlju Arrasa severno Scarpe. I u gre za vasi in dele ozemelj, ki so jih Nemci prostovoljno in brez izgub izpraznili ntopaženo že pred več dnevi. Omenjene vasi so naše patrulje prepustile An-gežem šele potem, ko so jim prizadejale občutne izgube. Naše patrulje so privedle celo še vrsto ujetnikov. Pri napadnem prodiranju so zašli Angleži v ogenj naše artiljerije, ki jiir. je priz^Jejala težke izgube. Angleško časopisje razširja porodila. ki govore o prebitju Hindenburgove črt«-'. T.xia prodorni poizkus je bil naperjen proti starim, že 1. 1915. zgrajenim postojankam in se ie, čeprav so imeli Angleži krajevne uspehe, popolnoma in kontno izjalovil. Kaj si predstavlja angleško PODLISTEK. Niliionar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavetie. Nehote je sedaj gospod le Badičre prijel za zapestnico, ki še je nahajala v njegovem žepu. Kar mu je povedal Colard, ga ni moglo dovesti na sled. ki ga je iskal. Poizkusil je torej na drug način. — Daj, — je pričel zopet, — zberi ves sv >j spomin in poizkusi se spomniti vsega. kar ie tvoj gospod rekel ali storil dan pred svojim odpotovanjem. — Saj sein vam povedal vse to že stoki at: bil ie ves *ian z doma. — K^m pa misliš, da je šel? — K vam. — To je res, toda pri mem je ostal samo eno uro. časopisje pod Hindenburgovo črto, je ne-, jasno, ker so vse črte Hindenburgove čr-l te. — Južno Scarpe so se naše hrabre čete uspešno vzdržale v težkih bojih včerajšnjega dne v vseh postojankah in so vrh tega v srditi borbi na eni točki še iztrgale sovražniku nekoliko ozemlja. Severno St. Ouentina smo bo boju prepustili sovražniku kraj Fayet, ki se nahaja pred našo fcojno črto. Plen iz bojev pri St. Ouei'tinu dne 13. t. m. se je zvišal za štiri strojnice in 18 mitraljez. Topovska bitka ob Aisni in v Šampanji je ponoči oslabela in zopet izbruhnila fcanes zjutraj. Sovražna pehota je ostala nedelavna. Naše napadne Čete so napravile uspešne sunke na raznih točkah. Bolgarsko uradno poročilo. SOFIJA, 15. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: V kolenu Čer-ne. v ozemlju Moglenice In na zapadnem bregu Dojranskega jezera živahen topovski ogenj. Na vsej fronti letalsko delovanje. Romunska fronta: Vzhodno Mato-mudije In zapadno isaceie le pičel topovski ogenj. ______ Turško uradno poročilo. CARIGRAD. 15. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Severno Dijale se je poizkus sovražnika dne 14. aprila, da bi obkolil naše desno krilo, ponesrečil. Do večera se je sovražniku le posrečilo, da ie pred našim levim krilom prispel malo bližje k našim postojankam. Potem ko se je našim četam posrečilo, da so pritegnile nase močnejše sile pred fronto, so se tekom noči v smislu ukaza in brez oviranja od strani sovražnika umaknile v novo, severovzhodno ležečo postojanko. Dogodki na moriti. BEROLIN, 16. (Kor.) Wolffov urad poroča; V Sredozemskem morju je bilo po novih poročilih potopljenih: 6 parnikov in 4 jadrnice skupno 46.782 ton. Med njimi: dne 6. aprila oboroženi parnik »Spithead« (4697 t) iz Aleksandrije na potu v Kolom-bo in francoska jadrnica »Cybelle« (154 t) iz Malage z železom na potu v Lizbono; dne 10. aprila neznan angleški oborožen prevozni parnik (8.000 t), močno otovorjen, na potu v Port Said in neka oborožena angleška pomožna križarka tipa Otway« okoli 12.000 t prdi Aleksan-drijo; dne 11. aprHa oboroženi angleški parnik »Imperial Transport« (464« t) iz Port Saida na potu v Malto; začetkom aprila po izpovedbi angleških vojnih ujetnikov dva parnika po 5.000 t z minami. Nač. adm. štaba mornarice. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 15. aprila. — Na trentinski fronti so novo zapadli sneg po gorah, v nižinah pa deževje in megla ovirali delovanje naših čet. Na Krasu je izvršil sovražnik v noči 14. t. m. nenaden napad na naše postojanke na točki 144. Naša pazljiva pehota je pognala sovražnika s puškami in strojnicami nazaj in ga razpršila. Srdito bombardiranje od strani sovražnika je bilo s takojšnjim in uspešnim nastopom naše artiljerije ustavljeno. Rusko poročilo. 14. aprila. — Zapadna fronta: Streljanje in poizvedovalne akcije. Sovražna težka artiljerija je obstreljevala kraj Brody. Par civilistov je bilo ubitih. Po raznih odsekih fronte so avstro-ogrske čete zapustile jarke in mahale z zastavami, pri čemer so imele v rokah zavoje papirja in skušale privabiti naše vojake, f^aša artiljerija je razpršila te l upine s šrapneli. Številni avstrijski begunci, oficirji in vojaki, pripovedujejo. da upajo Nemci in Avstrijci, da bo delo provizorične vlade izzvalo v deželi anarhijo in desorganiziralo rusko armado. _ BRAZILIJA PREKINILA ODNOŠA.IE Z NEMČIJO. BEROLIN, 16. (Kor.) Wolfiov urad poroča: Tukajšnji brazilijanski poslanik je izročil državnemu tajniku za vnanje — Morda je šel k notarju, — je dejal Colard zamišljeno. — In čemu, misliš, bi bil šel k notarju? Da bi bil napravil oporoko, kaj ne? Namesto da bi odgovoril, je Colard nezaupljivo pogledal sodnika. Zdelo sc je, kot da bi se vpraševal, kaj neki hoče s-ci-nik s temi vprašanji. Gospod de Ba-diere pa je takoj ugenil njegove misli. — O! — je dejal, — le ne postajaj nestrpen. dobri moj Colard. Vsa ta vprašanja so le v korist tvojemu gospodu. Torej, tebi se zdi, da je šel napravljat oporoko? — Ker je hotel na pot. — Ali si pa prepričan, da je res odpotoval? Zopet se je pojavil nezaupljivi pogled v Colardovem očesu. — Kje pa naj bi bil druga-če? — je rekel kratko. — Kaj vem Jaz? Morili je šel na kak nevaren sestanek, ali kaj podobnega. stvari noto, glasom katere so odnošaji z Nemčijo prekinjeni, in zahteval potne liste) za poslaništvo in konzulate. Kot vzrok* se ne vaja potopitev braziliianskega parnika »Parana« po nemških pdivodniških silah. Parnik »Parana« je bil pgtopljcn ob sledečih okoliščinah: Vozil je ob zmanjšani hitrosti in predpisani razsvetljavi, pod imenom Brazilija. Parnik ni bil ustavljen, ampak kratkomalo obstreljen in torpediran. Nemški podvodnik mu ni priskočil na pomoč. Za nemškega poslanika v Braziliji, ki so mu bili izročeni potni listi in za osobje poslaništva p« konzulatov bo dan na razpolago parnik -'»Rio de Janeiro «, ki odpluje proti Amsterdamu. Varstvo bra-zilijanskih interesov v Nemčiji je prevzela Švica. ______ Nova Rusija. Resolucije kongresa delavskih In vojaških zastopnikov. PET ROG RAD, 15. (Kor.) Splošni kongres svata delavskih m vojaških zastopnikov v Rusiji je danes zvečer zaključil posvetovanje o vprašanju glede stališča napram provizorični \iadi iu sprejel sledečo resolucijo: I.) Provizoričjia vlada, ki se je tekom revolucije konstituirala sporazumno s svetom delavskih in vojaških zastopnikov Petrograda, je objavila izjavo, ki jo označuje kot svoj program. Kongres konstatira, da vsebuje ta program v principu politične zahteve ruske demokracije, in priznava, da je provizorična vlada Posedaj zvesto izpolnjevala prevzete obveznosti. 2.) Kongres apelira na vso revohicijonarno demokracijo Rusije, da se strne krog sveta delavskih in vojaških zastopnikov, ki tvori središče organiziranih demokratičnih sii, ki zamore skupno z drugimi naprednimi strankami preprečiti vsak" poizkus proti-revoiucije in okrepiti pridobitve revolucije. 3.) Kongres priznava potrebo stalne politične kontrole in vplivanja na provi-zorično vlado v smisla, t-a se jo pridobi za najenergičneji boj proti antirevolucionarnim silam, kakor tudi potrebo vplivanja v smislu, da se jo obveže, da demokratizira vse rusko življenje in da pripravi skupni mir brez aneksij in brez voine odškodnine, ampak na podlagi svobodnega razvoja vseh narolJov. 4.) Kongres apelira na demokracijo, da naj, četudi odklanja vsako odgovornost za njeno delovanje, podpira provizorično vlado, toda le toliko časa, dokler bodelovala, za utrditev pridobitev revolucije in ne bo njena vna-nja politika temeljila na prizadevanjih po teritorijalni ekspanziji. 5.) Kongres apelira na revolucionarno rusko demokracijo, da naj bo zbrana krog sveta vojaških in delavskih zastopnikov, pripravljena, da krepko odbije vsak poizkus vlade, .'a se postavi v nasprotje z demokracijo ali da se odpove izvedbi prevzetih obveznosti. Resolucija je bila sprejeta soglasno ob splošnem odobravanju. Srednjeevropska zvezo držav. (Zvršetek.) Jedro zvezne (federativne) nove uredbe Srednje Evrope imate tvoriti nemška država in Avstro-Ogrska, tesno zvezani med seboj. Samostojnost obeh držav na političnem in kulturnem polju ostane nedotaknjena. To bi bilo prav. AH, ko smo prečitali naslednje točke, ki govore, do kakih skupnosti bi imela dovesti zveza, potem nam nastajajo bojazni in dvomi in se nam vsiljuje vprašanje: kako dolgo bi trajala, bi mogla trajati taka samostojnost na političnem i« kulturelnem polju? Poslušajmo, kar nam pripovedujejo ti »navodilni« pouki: Zveza meB obema državama naj bi dovedla do: 1. Enotnosti v milltarični izobrazbi (Vojaške konvencije! — Naši bi hodili tja črez, oni drugi sem črez!! Tu smo v zadregi radi besede, ki bi primerno označila posledice take medsebojnosti, kakor si jih mislimo mi kot neizogibne. Nu, poslužimo se vpraševalne oblike: kdo bi si — ako zna z razsodnostjo primerjati, re-cirrto. duševno konstitucijo in dispozicijo, Colard je ostro pogledal sodnika in obledel. — Zakaj si obledel? — jc vprašal sodnik, ki je opazil Colardovo razburjenje. — Ker me seda) že skoraj celo uro mučite s svojimi vprašanji, gospod de B^iere; ker sem prepričan, da nam prinašate nesrečo, ki bo zadela gospodično Pavlino in jo žalostila; ker slutim, da preti ubogemu otroku še kaj veliko straš-nejšega kot očetova smrt. Colard je zajokal. Pavlinino ime je tudi v gospodu de Badičru napravilo konec boja med sodnikovo strogostjo in njegovim starim prijateljstvom do Bricheta. Pomisel. da bi deklica, ki jo je poznal od njenega rojstva, odslej imela omadeževano ime, če bi on strogo izpolnil svojo dolžnost, ga je oglu&ila za glas njegove sodniške vesti. — Ti pač zek> ljubiš Pavlino? — ie vprašal. temperament, energijo m voljo na naši z ono na oni drugi strani — kdo bi si, vprašamo, upal trditi, da bi bil naš vpliv tfa črez vsai tolik, kolikršen bi bil oni sem črez, da bi se tako vzdrževalo ravnotežje?!! Naša stran tehtnice bi lezla, četudi počasi, kvišku, ker bi bila ona druga težja!!) 2. Enotnega gospodarskega območja. (Velja, kar ad 1. in bi le opozorili še so-sebno na poznano ekspan^ivnost nemške trgovine vsled izredne sposobnosti, vztrajnosti in žilavosti trgovskega stanu; na hiperprodukcijo fenomenalno razvite industrije; in slednjič tudi na hiperprodukcijo na ljudeh in strokovnem naobra-žeristvu med njimi ! Vsekakor mora stremljenje po enotnem gospodarskem območju vzbujati težke pomisleke v avstrijskih trgovskih in industrljalnih krogih.) 3. Enotnega trgovskega prava. — (Tudi v Avstriji imamo svoje trgovsko pravo. Mari za proponente to ne ekzistira več?!) 4. Enotnega denarstva. (Tu si dovoljujemo vprašanje: ali hočejo proponenti uvesti marke kot skupen denar?) 5. Enotnih določb za prometna sredstva! (Opozarjamo na to, kar smo rekli ad 2. glede temperamenta, volje m energije.) 6. Vsesplošnega pospeševanja kulturne skupnosti! (To je: izenačenje naukov na visokih šolah v obeh državah. — Velike tehtovitosti bi bilo vprašanje: kdo bi prihajal v večjem številu — ali mi k njim. ali oni drugi k nam?! Čitatelji bodo menda istega mnenja, kot smo mi.) Na takih podlagah bi želeli torej proponenti prihodnjo Srednje - evropsko zvezo držav, novo (federativno) uredbo Srednje Evrope, ki bi jej bila iedro zveza med Nemčijo in Avstro-Ogrsko in ki bi se jej mogle priključiti tudi druge države — > dobrovoljno, brez nasilja in v kateri-koli obliki!« — Oho! Torej le naši Avstriji ne priznavajo proponenti tako razsežne svobode in lastne volje v odločanju!! V drugem odJlelku označajo kot podlage njihove narodne svojstvenosti (»uti-serer«) in kulture, ki da jih treba braniti m zagotoviti: nravstveno podlago skupne državnosti; utrjenje rodbinskega življenja in čistost zakona; (Mi bi menili, da v to ni poklicana politika, marveč v prvi vrsti cerkev); zavest odgovornosti na javnem uveljavljanju (Mari v Nemčiji ni bilo doslej take zavesti? Pri nas v Avstriji — da!); zvestoba na vršenju dolžnosti (To je samo ob sebi umevno in se je pri nas vedno zahtevalo); možatost svobdinega državljana; (Na tem pa nam je v Avstriji že primanjkovalo ob znanem zistemu); trdno ukoreninjena ljubezen do ožje domovine kot varna podlaga za zvesto ljubezen do velike domovine. (V tem pogledu bi mogli tudi o naši Avstriji pisati veliko poglavje. Pravimo le: odpravijo naj se povodi in razlogi, ki silijo ljudi k izseljevanju): upoštevanje zgodovinskih izročil in opravičene avtoritete. (Vsak narod ima svoja zgodovinska izročila. Ali, če se jemlje to precentralistično v roko, izginja vsaka individuelna gibnost, vsako samostojno izročilo); ohranjevanje resničnosti in zdravja v umetnosti (To je pač stvar umetnikov); neomajno cenjenje duševnih dobrin. Vse odredbe zakonodaje in uprave naj se presojajo iu ocenjajo tem ciljem primerno! Tako so nam proponenti povedali, kako si oni mislijo organizacijo nove Srednjeevropske zveze držav, in so označili tuiii sadove, ki jih pričakujejo od take nove uredbe Srednje Evrope za — svoj nemški narod! Že tu gori smo s pripombami (v oklepajih) opozarjali, da imajo ti gospodje le nemško stališče pred očmi. ne da bi vpoštevali, da ima Avstrija misliti na svoje specijelne interese kot suverena država, kot država narodnosti, kot država z drugačno strukturo, z drugačnimi zgodovinskimi Izročili, drugačnimi potrebami sedanjosti ter nalogami, posebno pa še kot država, ki ima svojo posebno misijo, ki jej obrača nje pogled bolj na jug, nego pa na sever! Toliko za danes, ker hočemo še pose- bej izpregovoriti o stališču, na katero se moramo postaviti mi kot Avstrijci in Slovani napram po gornjih »navodilih« propagirani novi uredbi Srednje Evrope. — Da, njena mati mi je naročila na smrtni postelji, naj skrbim zanjo, — je odgovoril krepko, kar je bilo v čudnem nasprotju z njegovo dosedanjo slabostjo. — In ljubil si tudi Bricheta? — Da. — je odgovoril Colard, toda njegov pogluj je bil zopet nezaupen. — Dobro! V prid Pavlini in njenemu očetu ti poverim posel, za katerega mi moraš priseči, da boš večno molčal o t.jem. — Prisegam, — je dejal Colard. — Torej pojdi v ulico de la Bucherie in poišči tam hišo livarja. — Najdem jo. — Pojdi v to hišo, v tretje nadstropje, toda pazi, da te vidi kolikor mogoče nialo Ijiiii. Tainkaj potrkaj petkrat na vrata z majhno Iinico. — Petkrat, — je ponovil sluga začudeno. (Dalie.) Razne poiltilne vesti. Avstrija za — mir! Z največjim za-, doščenjem in globoko hvaležnostjo so državljani v manifestu, ki ga je sedanji cesar po svojem nastopu vlade naslovil na Svoje narode, pozdravili obljubo, '_a hoće vse storiti, da čimprej »zaustavi« strahote in žrtve vojne, da zopet pridobi težko pogrešani blagoslov miru Svojim narodom.« Z istotakitn zadoščenjem in hvaležnostjo so narodi monarhije dne 12. decembra pozdravili skupno noto centralnih vlasti, ki je vabila sovražnike na mirovn . pogajanja za dosego častnega in trajnega miru. Kakor cesarjev manitest in ta nota — poleg cele vrste izjav 'državnrkov centralnih vlasti istemu visokemu cilju v prilog, v parlamentih in po drugih poteh — je tudi ravnokar obelodanjena — v sporazumu z zavezniki, seveda — izjava naše vlade, s katero vabi rusko vlado na pot pogajanj, ki naj dovedejo do mirnega sporazuma in 'Jo sklepa miru, vlila balzam v duše, trpeče vsled na-dlog in strahot vojne, in oživela v njih blage nade. Ta poziv ima silno oporo v tem. da more, sklicevaje se na izjavo iste ruske provizorne vlade, konstatirati, da obe vladi stremite po istem cilju — po miru, častnem za obe strani — da bi bilo torej nadaljevanje boja brez razloga, brez smotra, naravnost nemoralično, brezčutno do milijonov trpečih in vrzdrhujočih. Z ga-notjem hvaležnosti blagoslavljajo nar • -i te monarhije, mora ves civilizirani svet blagoslavljati našega vladarja na tem dokazu najresničneje in najiskreneie volje, da pridobi narodom, kar jim je ob H u bil v prvem manifestu — blagoslove miru! Naj je tudi dosega tega cilja sedaj odvisna od odziva, od blage volje nasprotnikov, naj bo že uspeh tega koraka ugo)Jen ali neugoden: cesar Karel je obvezal narode v globoko hvaležnost. Dal je plemenito pobudo. Ce ne bo uspeha, bodo morali drugi nositi strašno odgovornost. — Toda. ta izjava naše vlade ima za narode te države še drug ogromen pomen: daje jim jamstvo, da smejo z zaupanjem zreti v svojo bodočnost pod žezloin in zaščito cesarja Karla. Kakor izpolnjuje svojo obljubo, da stori vse za vzpostavo miru, tako bi bilo grešno dvomiti na iskrenosti in resničnosti njegove druge obljube v istem manifestu, da bo »Svojim narodom pravičen vladar«, da bo »spoštoval ustavne svoboščine« ter »skrbno čuval enakopravnost za vse!« — Ponovni čin naše vlade v dosego častnega miru nam daje ob enem zagotovil-o, kia imamo v svojem vladarju zaščitnika, ki izpolnjuje svoje obljube, do katerega moremo stavljati vse svoje zaupanje — vladarja, ki nam je v jamstvo, da nam je narodna bodočnost v tej državi zagotovljena. Ogrska opozicija proti grofu Tiszi. Zadnji Ti s zov govor v klubu vladne stranke je v krogih opozicije izzval največje razburjenje in ogorčenje. Opozicija je trdno sklenila, da pretrga vse dosedanje cL'no-saje z ministrskim predsednikom. V soboto se je v ta namen vršila v palači grofa Julija Andrassyja konferenca, ki so se je udeležili tudi grof Albert Appouyi, grof Aladar Zichy in grof Mihael Karolyi. Konferenca je poslala grofu Tiszi pismo, v katerem odpovedujejo vse nadaljnje s<' c-lovanje pri podjetjih pod vodstvom grofa Tisze, tako pri deželnem invalidskem svetu in ustanovni seji pod predsedstvom kraljice Zite. Vzroke da pojasnijo kabinetni pisarni. Grof Apponyi je cOlo-žil predsedstvo blaginjskega odseka v deželni vojni preskrbni komisiji in grof An-drassv je izstopil iz odbora. Se tekom sobote so {M>tem voditelji opozicije po posredovanju grofa Aladarja Zichvja zaprosili za avdijenco pri cesarju. Potoni ministrskega predsedništva ie uro pozneje bil grof Zichy obveščen, Ua ga sprejme cesar v zasebni avdijenci ob poli 2 popoldne. Grof Zichy je odšel takoj v kraljevi dvorec, kamor je prišel četrt ure pred napovedanim časom. Cesar ga je tudi takoj sprejel, že ob V*2. Avdijenca je trajala nad pol ure. Grof Zichy je prosil cesarja v imenu opozicijskih voditeljev oproščenja, da ga je moral nadlegovati še preiJ njegovim odpotovanjem, toda napadi ministrskega predsednika so bili tako težki, da opozicija ni mogla molčati. Ta odgovor da je morala sporočiti kralju. Cesar je dovolil, da opozicija objavi svoj odgovor. Po avdijenci je opozicija objavila naslednjo izjavo: v Ogrski ministrski predsednik grof Tisza nas jc v svojem včerajšnjem govoru obdolžil, da smo svoje prejšnje avdijence pri vladarju Izrabiti na način, ki je bil cel sistem dobro informiranih šepetanj, skrivaj razglaševanih polulaži, ki so opletale te avdijence. Proti temu ugotavljamo po predidoči najavi pri Njegovem Veličanstvu kralju: O podrobnostih svojih avdijenc nismo sporočali ničesar. Tekom svojih avdijenc smo sporočili vladarju, da bi bila po našem vtisu m našem oreoričaniu umestna sestava k« " ✓ Stran II. ,EDINOST« štev. 106. V Trstu, dne 17. aprila 1917. CvTiir-c:V-c^n kabineta in s svoflm pre-prfčar»?2iTi v tej stvari se nismo nahajali \ r rotijo vja z n-zorem Njegovega Veličanstva, kar tudi digovarja resnici.« P J: so izjavo: grof Albert Aoponvi. vesti. Odlikovan je bil za izborno službovanje pred sovražnikom z železnim zaslužnim križcem na traku lirabrostne svetinje če- i Jiilj Audra grof Aladar Zichy m <■1 (.vodja Janko Fogorelec železnisko-? Mihac! Karofyi. Ta izjava je pobu- stražniške stotr.ije v Štanjelu. O-likova-uilcs seveda največje razburjenje. Opozi- nec je na£ barkovljanski rojak, sin znane c'ion: '-i kmui mnenja, da je cesar takoj ebčespoštevane rodbine Pogorel če ve. ik " .. I.ira! ministrskega predsednika m j ravnatelj > Hrvatske štedionice« v Trstu zat'1 ure grofa Tisze štete. Vseka-jjn predsednik pevskega društva v Bar-kor je poznejša av*iijenca ministrskega j kovlja'T, Pri istem oddeflu so biii odlikovani tudi četo vodja Anton Korošec in de- j '-edsedrika grofa Tisze pri vladarju ko-' k: - t :ko oslabfla vtis avdijencc grofa setnika hran Tomažič in Josip Jurič. Zichvjn In <•;- zicijske izjave. — Z ogrske ! Ctstiiamo našim junakom. — Tovariši. Pcklonstvena deputacija Iz Istre pred cesarjem in cesarico. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je razposlala vsem županstvom dežele sledečo okrožnico: Z okrožnico od dne 15. februvarja L 1. št. je deželna upravna komisija \ !ad:ie strani pa je naprošen c. kr. kores-r :;dtnčni i -a i za naslednjo objavo: Čisto ne slede na 10. da ne gre objavljati v zaupnih pori- čnih razgovorih izraženih nazorov Niegovega Veličanstva in da so gosiMe od opozicije zašli v nasprotje s fravi'' m ustavnim mišljenjem ter po- obvestila vsa županstva, da je bila dne 29. trebnim obzirom napram Njegovemu Ve- i januvarja 1917. sprejeta od Njiju Veličan-1 -<:vu. kr> so s;cer p ► predidoči naja- stcv CCsarja in kralja Karla in cesarice Zite vit v i pri Njegovem Veličanstva hoteli I v petieeatvw^epBtaciji Da olirani tra-(biaviti tr^o izjavo, se ugotavlja, da se ta!jCll Sp0!riin tega poklonstvenega čina. ki j/java re aotika izjave minerskega pred-j pr;,\d n /jvi zvestobi sinov Istre napram sodnika in je ne ovrgava. Nihče ni trd-il. ^ vlaii-aiočl hiši in o očeinjavski Ijtibczni d. ■ bila ov:ra uresničenja ideje končen- Njegovega Veličanstva cesarja napram truJNkega kabineta v nazoru Nje'firovega pokrajini, je daia podpisana upravna ča stva. Poleg obstoječih objektivnih komisija v luksurijozni formi izdelati in težav (>\ irajo to uresničenje okolnosti, da svečano besedo, naslov ljeno na c;- ćic icnalne stranke, Ki oznanjajo kori- njiju Veličanstvi, ter najvišji odgovor. En ceruraciio. ne streme po koncem raciji.1 o^tisek, okrašen z dostojnim okvirjem, izrabljati le v to. visi na častnem temveč hočejo to geslo ------------------------, da bi om rt vili večino, da bi izrinile neljube jim življe in ustavile tak položaj, dr bi vedstvo prišlo v roke niim. V kri-tiki ministrskega predsednika ni bilo govora o nazoru Njegovega Veličanstva. Ta kritika se nanaša na ono postopanje opo-zic>e. s katerim je s tendencioznim in \eCkiat nere-ničnim opisovanjem zuna-v' i avdiicnc. z napovedovanjem novih avdiienc in važnih političnih dogodkov v i oz: natančne poučenosti in drugimi takimi zvijačami skuš; !a za svoje strankarske koristi h sebična stremljenja po moči izk >r>čat? dcistvo, da je Njegovo Veli- mestu v dvorani za seje deželne upravne komisije, drugi pa je določen. da krasi (dvorano deželnega zbora. Vsakemu zm anstvu se dopošljc en izvod s pozivom, da ga okrasi z lepim okvirjem ter razobesi na dostojnem mestu v občinskem uradu, ua bo v izpričevalo svečanega čina. Predsednik: Lasciac. Si-Oni fižol. Mestni magistrat razglaša: Poljedelci, ki so se priglasili za sadni fižol pri svojih pristojnih okrajnih načelnikih tekom meseca januarja 1917, naj pridejo v dopoldanskih urah naravnost v ribjo tržnico, kjer pri tržnem komisarju, ki mu je poverjen ta posel, dobe fižol za seme. toda v skrčeni izmeri, ker množina čaustvo blagovolilo voditeljem opozicije ¥ ............ dati i rii ko za zaupno razložitev njihovih | ga daVe" obč^a^ na "raz^lago", rohtičnth nazorov. — Iako vladna iz-; kriva saino majhen del zaprošene mno-iava. Vendar se nam pa zdi. da se grot žjnc Tisza vkljub ^voji spretnosti ni kvHpgr! Dražba grobnih kamnav. v četrtek, Poliioma iz pasu k mu jo je ^ta^la, na pokopališču pri orodja, iii ** Sv. Ani dražba nagrobnih kamnov in dru- verjeten oni glas, k, pravi, da so njegove robni|l predmetov, odpravljenih s 11-- v ' , • ■ ° 3 1 ____ ure štete. Češka Zveza o položaju. Iz Prage se poroča 14. t. m.: Pre!:sedništvo parlamentarne kom sije Češke Zveze je iiuelo včeraj .n danes seje, v katerih se je sklenflo naslednje: Češka Zveza protestira, da je cenzura popolnoma zatrla sklep zadnje plenarne skupščine 17. marca t. 1. Češka Zveza je v obširni razpravi razpravljala skupni*: grobov iz leta 1905., in onih, katerih desetletna grobnica je zapabla. -Bo dneva pred dražbo morejo lastniki uveljaviti svoje pravice pri IX. oddelku mestnega magistrata, ul. Sanita št. 25. Poraba jajec. V državnem zakoniku je 14. t. m. izšla naredba urada za ljudsko prehrano, s katero se prepoveduje poraba jajee za izdelovanje alkoholnih pijač in o zunanjih stvareh, posebno o izbruhu ome]u]e .c^-daianje strmih in preprosto ruske revolucije ter zmagi novodobnih__:_______;u " in zmagi idej demokratizma in parmalentarizma v Rusiji in o vplivu teh dogodkov na druge evropske države, ter zahteva, t?a se tudi v avstrijski monarhiji ideja demokratizacije. parlamentarizma in revizije ustave v smislu samoodločevanja in potreb na-r< J v) v reš; kot najpomembnejše in najnujnejše vprašanje. Češka Zveza je prepričana. da država na podlagi teh navodil d< vU'e do narodne in socijalne pravičnosti. Za to je potrebno, da vlada že o!J za-ll !;a ni vezana na nobeno stranko, da je L:.rojno popi homa nepristranska in odločno za prokreenje poti do delovanja v parlamentu. Priznavajoč potrebo sporazuma med naroM, smo rripravljeni, storiti vse. kar je mogoče, na ustavnem poiu, ?n vidimo n.oboljše jamstvo za to v omogočen ju sodffc \ ania vseh narošmf pri \ e-liklii političnih in gosp: Jarskih vpraša-niih. ki čakajo državo. r^^^^^srsliske stvari. GOVEDINA IN JAGNJETINA. Jutri, v sredo. 18. t. m., se bo prodajala po • rija govedine in jag ijetine proti izkaz-i ci za živila, ki se preščipne v notranjem delu pod štev. 18. Na vsak odmerek izkaznice za živila se bo moglo dobiti '/g kg g< vedine al! pa V/«, jagnjetine. ali vrsega skupaj ne več kot 1 kg. Prodaja se prične ob 6 zjutraj. Cena govedine. Prednji deli s priklano po K 5'36 kg. zadnji deli s priklado po K 6'96 kg. Cena jagnietine. Prednji deli s priklado. po K 6*50 kg, zadnji deli s priklado po K 7*52, glava K 1*50. Govedina se bo dobivala v naslednjih mesnicah: Callin. Boroevićeva ulica 18: Bin. Ro- pripravljenih jajec v gostilniških m krčmarskih obratih samo. na čas od 12 do 2 pon. in od 7 do 9 zvečer. Za preprosto pripravljena veljajo trdo in mehko kuhana jajca, jajca v kozarcu in ocvrta jajca. V času pred 12 opoldne je oddajanje jedi, za katerih pripravo je treba jajec, sploh prepovedano v vseh gostilniških in krčmarskih obratih. Namen naredbe je, ha prepreči preveliko porabo jajec brez potrebe. Zakaj tako? Prei vojno je našim okoliškim posestnikom davčna administracija donsovala, oziroma jim donošiljala svoje form u i are v slovenskem jeziku. V času vojne pa se je razvila druga praksa. Sedaj dobivamo v kuvertah z nemško-laškim nadpisom nemško-italijanske tiskovine, ki jim je izpolnjen italijanski tekst. I)a pa ne more biti izgovora, češ. da je slučajev, ko so gospoda v dvomih glede narJinosti dotičnika, o tem priča moj slučaj. Naslov se namreč na kuverti, ki sem jo dobil te dni, glasi: Vekoslav K^aric S. M. M. iiiicriore! Niti priimek niti krstno ime ne dopuščata torej nika-kega dvoma, da sem Slovenec! Zakaj tako torej — o gospoda pri slavni davčni administraciji? Ali res govore dogodki in izkustva iz zaiJnjih časov za to, da je v interesu države in avstrijske uprave, da se na tak način ozlovolja državljane iz našega naroda, — naroda, oegar sinovi z junaštvom in svojo krvjo potrjajo svojo državljansko zvestobo?! Peče nas v dušo, da se nam v takih časih in spričo takih dogodkov odrekajo jezikovne pravice, ki jih naš narod ni le vreUen po svojih žrtvah za državo, marveč so mu tudi zajamčene v državnih temeljnih zakonih. Torej: zakaj tako, slavna gospoda pri davčni administraciji?! V. Kodrič. Tudi tu je nujno treba odpomoči. Te !.'ni so oblasti končno vendarle tudi dregnile v ono sršenie cnezdo. ki ga bi Michele r; Stanich, ul. S. Giusto 10: Pasquulini, ul. Marije Terezije 41; Simo-netta Lesni trg 4; Lenarduzzi. ul. Ama-lia 2.* Mornig, ul. Acquedotto 17: Pan-goni, ul. Oitilia 18; Cooperative Operaie, ul tSvttef« ntane : Pozzi. ul. Scrtefontane 1; Jene >, ul. lstituto4; Fer luga, ul. Media 46; Carniel. ul. deli" Istituto 22: Rizzian. ul. deli* Is;ria76: Rojco, ul. S. Marco 2; Cau. u!- S. Marco .>4; Gatznig. Skedenj 5o, G-»Jiiia, Skedenj l.^S; Sini^aglia. Barkov-Ije 41: Rocchel!?, P. Piccola 2 (za magistratom). Jagnfetino pa bodo prodajali: Dapretto, ul. Giovanni Boccaccio 6; Gatznig. ul. S. Spiridione 7; RrL'ella, ul. Pecchcrie 11; Nicchetto, ul. Torrente 39; Dejrace. ul. Barriera vecchia 26; Vatto-va^z, ul. Giulia 17. PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NASE UBOGE RANJENCE. — OODA NAJ SE V »NARODNI DOM«. sili zahtevale v Trstu že tako nesramno v isoke ccnc. da bi Človek moral biti skoraj naravnost milijonar, da bi mogel obuti sebe m svojo družino. Par moških Čevljev 80 ali 90 kron in celo tudi več, to je bilo že nekaj čisto navadnega. Da otroških čevljev za otroka 4 ali 5 let izpod 30 K skoraj ni dobiti, je splošno znano. Najne-sramnejše pri vsej tej stvari pa je bilo dejstvo, da so se po tako visokih cenah prodaiali čevlji Iz zakpg pred vojno, torej isti čevlji, ki so siaii pred vojno morda 16 ali kvečjemu 20 K in je imel torej prodajalec nič manj kot po 300 ali 400 odstotkov dobička. Oblasti so sedaj energično posegle vmes, in tako je sedaj ven-' ar dobiti v Trstu obuvalo po razmeroma. vsaj za sedanje čase, še precej krščanskih cenah. Tu bi bilo torej odpoma-gano. toda oderuštvo se je v sedanji vojni razvilo tako bujno, da si čfovek ne more nabaviti prav nobene stvari, da ne bi naletel na enake prikazni povsod. Isto, kar ic veljalo za obuvalo, velja d m 'ane> še prav posebno za — manufakturno blago. Znano ju, da sc je pred neke.j meseci razkrila v Trstu naravnost v nebo kričeča - v erižna trgovina« z mariiia'; tnr-n'm blagom. Kar po cele trgovine so pokupili, in blago je ddšlo iz Trsta. In vse to se je delalo tako lepo brezskrbno, kot da ne bi bilo nikjer nobene oblasti, ki bi imela pravico, da bi posegla vmes. Povemo iu kar naravnost, ua so oblasti same zamudile tu marsikaj, in da bi jim prodaje celih trgovin in odpravljanje blaga v v rednost? stotisočev pač ne bilo smelo ostati prikrito. Toda kar je bilo, je bik), in ta zamuda se ne da popraviti več. Popraviti se pa tia nekaj drugega, in tu so oblasti dolžne, da v najpolnejši meri in nemudoma store svojo dolžnost. V Trstu je še dovoli inanufakturnega blaga, blaga za obleke, periža itd., toda po kakšnih cenah se prodaja io blago? Blago, Id je stalo pred vojno 4, 5, 6 kron meter, se prodaja danes po 30. 40 K, ali tudi še dražje. In i o ni morda blago, ki je bilo narejeno tekom vojne, ki bi bilo tekom vofne prispelo v Trsi, ne, to je ono isto blago, Id je bilo že pred vojno v tržaških trgovinah in skladiščih, blago, ki & bilo tedaj manjvredno, nemoderno, ki je ležalo v skladiščih kot mrtev kapital. Sedaj je prišlo to blago na dan, a prodaja se po naln* sramneiših oderuških cenah. Prepričani sme, če bi oblastvene komisije stopile po tržaških manufakturnih trgovinah, da bi našle takega blaga velikanske množine. Našle fei tudi blago, ki jc ležalo že leta in leta v skladiščil!, a so ga dali seda? prebarvati, in so mu za to pre&arvanje na-s>avi!I cene, ki so po 409, 500 in še več odstotkov višje od prvotnih cen. — To in še marsikaj podobnega bi našle oblastvene komisije po tržaških manufakturnih trgovinah, kjer bi bilo treba edino le fakture primerjati s cenami blaga, da bi se pokazala utemeljenost teh naših trditev. V Nemčiji je pro?uaja obie-k, oziroma blaga za obleke že zdavnaj pod državno kontrolo, na Ogrskem uvajajo izkaznice za obleko, pri nas se pa prebivalstvo ravno glede teh poleg živil najvažnejših potrebščin nemoteno od^ra na tak način, da stvar postaja neznosna do skrajnosti. Tu je pač treba kar najnujnejše odpomoči! Kcdaj dobimo tobak? To je vprašanje, ki se danzadnem ponavlja z večjo nestrpnostjo, kar tudi ni čudno, saj je bilo ob zadnjem razdeljevanju mogoče dobiti komaj po eden ali dva zavojčka cigaret, dragih pač, a zato lahkih, da so zadostovale komaj za dva, tri dni. ali pa tudi ne. »Dames« in »kedive niso cigarete za ljudstvo, temveč za bogataše, kajti kako more človek, ki nima vsaj 20 K dohcLkov na dan, žrtvovati K 2*50 ali 3 K na dan za cigarete! Umljivo je pač, da tobafčna režija spravlja v denar izdelke, za katere se prej ljudstvo ni ravno trgalo; seveda, če ni drugega, vzame tudi revež ono, kar se sploh da dobiti, samolda je kaj. Seveda da bi se zahtevalo od tobačne režije tudi nekoliko socijalncga čuta. je pač ne! >iiko prev eč, dasiravno bi bilo nujno želeti, da bi tudi tu ne bil denar edina stvar. Za prihodnje razdeljevanje tobaka bi bilo ie želeti. Ua bi se tobačna režija ozirala nekoliko na življenjske razmere prebivalstva in mu dala na razpolago tobačne izdelke po takih cenah, ki so zmagljive. Naj velika gospoda kadi one drage cigarete, mi se prav radi zadovoljimo tudi z najcenejšimi. Pri zadnjem .razdeljevanju, na veliki petek, pa smo mi dobivali drage egiptovske cigarete, gospoda tupatam pa polovico cenejše vrste. Naj oni kade »da-mes<' in »kedive«, za nas so dobre »ogrske« ! — Kadilci-delavci. Smrtna kosa. V Rottenmannu, kjer se je nahajal v vojaški službi, je umrl dne 13. aprila gospoli Ivan Koželj, vodja zadružne tiskarne na Krškem. Županstvo Devin, okraj Tržič, naznanja svojim občinarjem. da se nahaja sedaj s svojim uradom v Sv. Križu pri Trstu h. št. 177. Maks pl. Miiienkovich, novi ravnatelj dvornega gledališča, ki se je ob nastopu te službe glasom poročila v »Edinosti« od 15. t. m., priznal za avstrijskega Nemca, ki nosi v srcu krščansko-germanski ideal lepote, je gotovo, kakor- ie domnevalo isto poročilo, hrvatskega graničarskega rodu o njegovem očetu Štefanu, ki se je kot nemški pisatelj posluževal psevdonima Stephan Milow, se čita v u v dim k zvezku št. 5005 Reklamove Mbliioteke, vsebujoče tri njegove novele, sledeče: »Stephan Milow se je rodil 9. 3. 1836. kot sin kordonskega poveljnika v Oršovi; dve leti pozneje je bil oče prestavljen v Slavonijo in kmalu potem kot polkovnik v Savski Brod. Ali vse. kar so učitelji v nekdanji vojaški granici mogli nuditi duševnih zakladov tako darovitemu dečku, ni zadostovalo njegovi želji po znanju. Zato so ga spravili v kadetno šolo v Olo-muc, odkoder je bil, vzgojen skezins-koz v nemškem duhu, po triletni izborni izobrazbi, komaj šestnajstleten, imenovan za poročnika k nekemu pešpolku na Dunaju. Do 1870. je živel tam. Kot stotnik je sto: pii v pokoj in se naselil z ženo in otroci v Ehrenhausenu pri Gradcu. Od 1880. do 1890. je bival v Gorici in se odtlej ustanovil v Modlingu pri Dunaju, vedno zvesto oskrbovan od soproge, rojene baronice Reichlin - Meldegg. Starejši sin Maks, znan v širokih krogih pod imenom Max Moro!d kot znamenit pesnik in kritik, je uradnik v naučnem ministrstvu.« — Štefan pl. Miiienkovich, ki ga omenjeni uvod v Reklamovem zvezku iz 1. 1908. Šteje še med žive, je umrl pred nedoJgim Časom. — Naj mi bo dovoljeno dodati nekoliko opazk tej litjeramozgoljovlnski črtici, ki je sicer kot taka za slovensko občinstvo brez pomena. Sedanjemu ravnatelju dvornega gledališča se gotovo ne more očitati nobeno renegatstvo. Iz tega, da se o vzgoji njegovega očeta v Olomucu po-v 'J a rja, da je bila skozinskoz nemška, se da sklepati, da je že oče prestal ono evolucijo, ki bi bila n. pr. tudi Petra Prera-Jovića skoro prelevila v nemškega pesnika. Rojen od očeta, nemškega literata in — dodajam takoj, avstrijskega častnika — in matere, nemške plemkinje, vzgojen brez dvoma v popolnoma nemškem vzdušju (očetova prijatelja sta bila Ferdinand pl. Saar in Ferdinand Kiirnberger), bi Maks pl. Miiienkovich zatajil svoje resnično bistvo, ko se ne bi priznaval za Nemca. 4 * in je ubila nekega otroka. Druge škode ni bi!o?u — Vsa povest je prepletena z mehkimi besedami tihe bolesti. Naša mladina jo bo brala rada. Slikar Gaspari je okrasil knjigo z enajstimi sličicami in naslovno sliko Doreta. Tisk je lep in nov; lice knjige zelo okusno. — M. Kmetova, ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v; Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev, 14, vhod v ulici Gicrgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba i rt slovenski jedilni listi. Pozdrav iz Prage pošiljajo: Josip Mastin iz Rocola, Ivan Vrša s Prošeka, AnUrej Leban iz Tolmina, Fran Pohar, Ivan Kumar iz Ljubljane. Josip Karira iz Trsta, Andrej Kavčič iz Tolmina, Josip Psčja, Ivan Jurjevič. Prosijo tudi slovenskih časopisov, ker nimajo nikakega čti-va. Naslov: Josip Mastin, k. u. k. Bez. SpitaJ No. 6, Zimmer 30 — Praga-Zižkov. Magdalenska podružnica CMD naznanja, da priredi v nedeljo, dne 22. aprila t. 1., ob 3 popoldne v prostorih otroškega vrtca svoj reiJni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Kdor še ni plačal za tekoče leto udnine, naj to stori omenjeni dan. Mestna zastavljalnica. Jutri, v sredo, 18. t. m., se bodo dii do 6 pop. prodajali na javni dražbi razni predmeti serije 139. Nemške predstave v gledališču »Eden«. Danes se ponovi Molnarjev Gardni častnik. Začetek ob 8 zvečer. Iz Sežane. Moška podružnica Ciril in Metodove šolske družbe v Sežani je na inicijativo g. okrajnega šolskega nadzornika M. Kante-ta nabrala pri svojih članih in pri dobrotnikih družbe za leto 1916. 176 K, kateri znesek je imenovani odposlal glavni družbi v Ljubljano. Imenik Članov oziroma darovateljev priobčimo posebej. Hvala, tisočera hvala vsem! »d as HALI OGLASI 1:: •e računajo po 4 »tot. bet«do. lAastao tiskane b«nedd računajo enkrat ved. — Najmanji« : pristojbina znala 40 atotink. . on □ □ □O Učiteljica I. D. nauči pisa»i in govoriti nemšrino v troh m sc.ih. Barriera štev. t 1< 'i zmožna slovenskega, it skega in deloma ne-n^j z'ka išče službo v kakšni pisarni. — Nas! Ins odd. Edinosti pod št. 1060. _ Gospodična Kuharica r dobi službo :ab'.»j. Pojasnila < In9. odd. Edinosti pod št. 80 •JO' (0 > vsaki wec v bivšo zlatarnico G. Zercow?iz & Fi^IIo. Velika fzbera srebrn?h In zk tli ur, uhanov, prstanov, verižic iid. Cene zmerne. Cene zmerne. <3 L Katal-Iarii „,„»,.„ Trs! - Bla Stadion 10 - Trs? Odpri ođ S12 zveče? naprs] Cena: l. miz K Z. II. urite K L DAROVI. Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke v Trstu je naklonila podružnici CMD pri Sv. Jakobu za vzdrževanje otroškega vrtca znesek K 30. V sedanjih za šentjakobsko podružnico CMD zelo težkih časih so darovi naših narodnnih denarnih zavodov sprejeti z največjo hvaležnostjo. 'ur- fm Dr. Ivan Lah: Dore. V Ljubljani 1917. Tiskala in založila tiskarna D. Hribarjeva. (Anton Pesek.) Cena vezani knjigi 2 K 50 vin., broširani K 1'60. — Te dni je izšia La-hova kn-jiga: Dore. — Skromna vsebina je: Doretov oče odide v vojno. Dore je sam, ker mu je bila mati umrla že preie. Hudo mu je za očetom. Pričakuje poro-čila o njem — a zaman. Dela pri sosedih; ra^/i ga imajo, smili se jim revež. A Dore hrepeni po očetu in slednjič se odpravi na pot v mesto, da ga poišče. Zima je: Dore omaga in napol zmrzlega v^emo vojaki na voz in ga pripeljejo v mesto v bolnišnico. — Dore se zave na Sveti večer. Sestra Sel-ma skrbi zanj in Dore jo ima rad z vso močjo malega srca. Ko okreva, pomaga v bolnišnici v kuhinji. Čaka in čaka očeta. Ni ga. In pomlad ga izvabi domov. Tu je pusto, vsa koča je zapuščena. Dore se vrne v bolnišnico — a sestre Selme ni več tam. Iš-če jo po mestu. Nagloma prileti zrakoplov, bomba zadene Doreta. V smrtnem boju vidi sestro Selmo in očeta, ki ga odvede v domačo vas. »Bilo je, kakor 'da raste visoka gora iz zemlje in vrh nje se dviga tiha koča proti nebesom, proti zvezdam, proti solncu.....« — »Čutil je, da je doma. Še enkrat je pogledal očeta fci sestro Selmo, — na to je izginilo vse.....« Listi pa poročajo suhoparno novico: »Včeraj je priplaval nad mesto sovražni zrakoplov in je vrgel nekaj bomb. Ena bomba se je razletela na ulici larmi k v ul. Posla v&cchie 12, vogal ulke dell» Pes a, Izdšraftje zebov bras s-: J Pl&m&IraftJe. : s UI4E VMi Trst, Via Csssa e2š RisparirJo 5 (Leseno poslopje) Krpital in rezerva K 8,n90.C00.— FILIJALKK: T: n j Tegithofstrasse 7 9, Dubrovnik, Koto., Ljubljana, Metković, Op itija Sp i , ŠIrenik, Žar a . VLOGE NA KNJIŽICE 10 — 2 0 = 3 od dneva vloge (lo dneva vzdiga. Rentni darek p':ačuje banka svojega. Obrestovan)« vlog na tekoče n in žiroračuuu po dogovoru - Akredeth i, čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržiSča. j | RUM'JE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rento, obligacije, zastavna pi^ma, prijoritete, delnice, srečke'itd. — VALUTE IN DEVIZE PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSIT9 PROMESE.--ProfV ja srečk razredna loto rije. Znvarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žreboX\ja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Borzn.i naroč-la. — Inkaso. MENJALNICA.---ESKOMT MENIC. Telefoni; 1463, 17f>3 in 2976. i I Uradne ure s od 9 ds 1 popolC.ie. Brzojavi: JADRANSKA. Pr©da v Ljubljani. Pojasnila daje Josip Smertnlk, nprovnl svetnik Delniške plooonrne o Laškem, Celje, Štajersko.