Posamezni izvod 1.30 lil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.b.h. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergassc 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Ceiovec-Klagcnfurt 2, Postfach 124. letnik XIV. Celovec, petek, 8. maj 1959 Štev. 19 (886) Zakaj bomo volili Socialistično stranko? Vzroki, da smo se z ozirom na volitve odločili za podporo socialistične stranke, nikakor niso narodnostni. Zato s to našo odločitvijo nikakor ni rečeno, da se morda strinjamo s stališčem socialistov do naših narodnostnih vprašanj in Priznavamo njihovo narodnostno politiko. Niti ne priznavamo s tem njihove nenačelne in nesocialistične politike v številnih drugih vPrašanjih. Vzroki za to našo odločitev so v spoznajo, da gre pri teh volitvah za vprašanje, Qli bo v bodoče OVP dosegla absolutno večino in bo s tem avstrijska politika kreola na poznano pot meščanske diktature, Qli pa bo ta razvoj preprečen z okrepitvijo s°cicilistične stranke. Kdor namreč vestno °Pazuje razvoj v zahodni Evropi, ne sme Dfezreti aktivizacije desničarskih elementov, k' vsepovsod kakor v Franciji, Italiji in Nemčiji stremijo po samovladi in izločitvi odvis-n'b delovnih množic od javnega življenja. Nič drugačen ni cilj desničarskih strank v Asiriji in — da sploh ne govorimo o FPO ~~ zlasti volilna propaganda OVP na Koškem jasno kaže ta njen odkriti cilj. V tem ''lenem stremljenju sega po parolah štiride-Se* let nazaj in ponovno poskuša z zlorabo ^cionalnih resentimentov zavesti tudi de-QVt'e množice proti nam koroškim Sloven-%, ki se nočemo odpovedati materini go-^ici jn izročilom svojih očetov. Prav v tem vidi vsa zlaganost OVP-jevske politike, ki po eni strani za ohranitev kmeta zago-varja potrebo zakoreninjenosti in zvestobe domačih izročil, na drugi strani pa hoče "cišemu človeku odvzeti ravno te vrednote 5 Podedovanim jezikom vred. Nič pa tudi ne dokazuje bolj povezanost manjšinskega ^Pfašanja z vprašanjem demokracije in loveka sploh, kakor ta zlagana diskrimi-l'acijska politika OVP proti koroškim Slo-Ver'cem in delovnemu človeku na sploh. borba proti tej nevarnosti je mogoča samo '' najtesnejši povezanosti s širokimi avstrij-sklnri delovnimi množicami in nič bi ne bilo ? tej borbi bolj nevarno kot pasivnost, to * neudeležba pri volitvah ali pa neveljav-volitev, kakor jo propagirajo nekateri in ^kršno bi pri nas radi videli prav nemški ^Cionalistl, kakor je to razvidno iz komen-rQ|,iev „Kleine Zeitung” in „Salzburger Nach-chten" k naši odločitvi, da podpremo so-ClQlhte. Tako pasivno zadržanje ne bi bilo •nnio v korist reakciji, iharveč bi nas ločilo od avstrijskih demokratičnih množic, ki * bi mogle razumeti naše pasivnosti v tako ‘‘točilni borbi. To odločitev našega giba- , !a od avstrijskih demokratičnih množic pa 11 *eleli nemški šovinisti, da bi še nadalje ko zlorabljali tudi delovnega človeka s ,Q*°mi o nevarnosti za „nedeljeno" Koro-'n za »slovenizacijo" južne Koroške itd. 1 nam. Danes pa naša domovina ni v nevarnosti zaradi nas in naših upravičenih zahtev, pač pa je v nezavidljivi situaciji zaradi ekstremne, nacionalistične OVP-polifike do vseh svojih nenemških sosedov. Danes namreč ne gre za spreminjanje meja, pač pa gre za njihovo zabrisanje, to je proti zabarikadiranju meja, kakor bi jih rada zabarikadirala za vse večne čase 'OVP. Danes svet lahko vidi, da nismo mi proti politiki mirnega sožitja z narodi-sosedl, pač pa Je to fcfVP, in nismo mi niti ni sosedna Jugoslavija za železno zaveso, pač pa je za njo — kakor je razvidno iz njenega značilnega plakata s kleščami — fcfVP, ki se dosledno bori proti sporazumu o maloobmejnem prometu in še celo proti njegovi razširitvi; Občni zbor Zveze koroških partizanov Tudi naša borba za krepitev demokratične Avstrije! Zveza koroških partizanov je imela 2. maja v Celovcu svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število njenih članov. Letošnji občni zbor je bil v znamenju odločne borbe koroških Slovencev za narodnostne pravice, ki jih jamči člen 7 državne pogodbe, in v znamenju borbe partizanskih invalidov za dosego istih ugodnosti, ki jih uživajo drugi vojni invalidi in zlasti protifašistični borci v naši državi. Znano namreč je, da partizanski invalidi še vedno nimajo priznanih invalidskih pravic, čeprav so bili prav partizani tisti, ki so se z orožjem v roki uprli proti nacizmu in se s tem aktivno borili za zopetno vzpostavitev demokratične Avstrije. Glavni referat na občnem zboru je imel predsednik ZKP Karl Prušnik - Gašper, ki je med drugim naglasil: „Ce ugotavljamo, da smo ohranili v naši zvezi načela protifašistične borbe, potem moramo od vsega po-četka poudariti, da je to pri nas na Koroškem tudi zgodovinska potreba. Če se borimo proti nacistični in fašistični ideologiji s tem, ko populariziramo protifašistično borbo koroškega ljudstva med vojno, s tem ko zbiramo zgodovinsko gradivo NOB, ko se borimo za dosego pravic, da bi postavili žrtvam nacističnega terorja na javnih prostorih spomenike in nagrobne kamne, ko odkrivamo spominske plošče na hišah, ki so dale krvne žrtve za zmago nad nemškim fašizmom, se obenem borimo tudi za ohranitev in okrepitev demokracije v Avstriji. V tem je naša borba, naše organizacijsko prizadevanje še tem večjega pomena in važno še toliko bolj, ker je demokracija pri nas produkt ogromnih človeških žrtev, katere so dali svobodoljubni narodi tekom vojne proti fašizmu in katerim smo stali koroški Slovenci zvesti ob strani ter dali razmeroma največ krvi za zmago nad nemškim fašizmom..." Govornik je tudi naglasil, da ZKP budno spremlja vse dogodke v zvezi z reševanjem člena 7 državne pogodbe ter poudaril, da koroški Slovenci nikdar ne bomo priznali zakonov, ki nam jih vsiljujejo in ki so v popolnem nasprotju z besedo in duhom člena 7 in sklenjeni brez upoštevanja želja manj- ■ ■ SPO zahteva zaščito in gospodarsko krepitev srednjega in malega kmeta zahteva enakopravnost in gospodarsko neodvisnost delavca zahteva neodvisnost uprave od zakonodaje in pravosodja zahteva šolanje in pospeševanje nadarjene mladine tudi ubožnlh slojev zahteva moderno družinsko politiko zahteva popolno enakopravnost žene doma, v družbi in poklicu zahteva gospodarsko varnost In neodvisnost, male obrti zahteva izboljšanje položaja upokojencev in rentnikov ^aše glasove bomo zato dali SPO! šine. Dejal je, da so pri reševanju manjšinskih vprašanj soodločale sile, ki so močno prežete z duhom pretekle dobe. "Prav koroški Slovenci", je govornik naglasil, »močno občutimo ta nacionalistični duh, ko nam jemljejo že priborjene pravice šolanja naše mladine v materinem jeziku. Tudi to je odraz stare vellkonemške miselnosti in nima z demokracijo nič skupnega, če jemlje veliki in močneišl malemu in šibkemu njegove osnovne človečanske pravice." ZKP si bo tudi v bodoče prizadevala, da bodo avstrijske oblasti končno priznale tudi partizanskim invalidom vse pravice, ki gre-jo protifašističnim borcem, borcem za demokracijo in obstoj Avstrije. V naši borbi pa moramo predvsem zaupati v naše lastno ljudstvo, to zaupanje nam je že v pretekli dobi vlivalo brezmejno zaupanje v lastne sile in lastno moč, to zaupanje mora tudi danes biti porok za zmago v naših prizadevanjih za narodnostne In socialne pravice. Glede bližnjih volitev je predsednik ZKP dejal, da bodo partizani volili demokratične sile v državi, ki so najbolj številno združene v socialistični stranki — SPO. Pri tem, je poudaril, da ne smemo imeti pred očmi zgolj zadnje dogodke, ki so nas Slovence globoko razočarali, pač pa moramo upoštevati dejstvo, da je treba podpreti demokratične sile v državi, ki stremijo k izboljšanju splošnega položaja delovnega človeka in zagovarjajo demokratični razvoj. Podobna stališča so zavzemali tudi številni diskutanti, ki so se oglasili, da bi širši publiki povedali svoje mnenje k perečim vprašanjem, ki tarejo koroške Slovence, ki se morajo še danes kljub ogromnim žrtvam še vedno boriti za pravice, zajamčene po mednarodni pogodbi. nismo mi za gospodarsko in vsesplošno zaostalost južne Koroške, pač pa so jo povzročile s svojo diskriminacijsko politiko šovinistične sile, ki jih od nekdaj zbirajo okoli sebe meščanske stranke In ni slučaj, da danes najdemo v OVP skoraj vse poznane nasprotnike koroških Slovencev od Stei-nacherja preko raznih krivcev izselitve do najnovejših hujskačev proti našim pravicam. Ob teh »krščanskih” možeh in takih »krščanskih” načelih nas tudi nobena resnično krščanska vest ne more obvezati, kaj šele prepričati, da bi morda iz verskih vidikov dali glas 'OVP. To so vzroki, zaradi katerih smo se odločili za stranko avstrijskega delovnega človeka in njeno podporo pri volitvah. Pri tem nikakor ne spregledamo številnih hib in slabosti, ki jih najdemo v programu SPO, pa tudi ne napak, ki jih je zlasti v našem vprašanju v zadnjem času napravilo njeno vodstvo, in v ničemer ne odstopamo od naših zakonitih pravic. Nasprotno pa smo prepričani, da gre v nedeljo ori odločitvi, ali bo zmagala združena reakcija ali pa bo prišlo do močne okrepitve demokratičnih sil in s tem demokracije, hkrati tudi za več ali manj demokratično reševanje kljub sprejetim zakonom še vedno nerešenega narodnostnega vprašanja. Preostane vprašanje, zakaj se nismo odločili za drugo napredno stranko. Nai bo jasno povedano: iz istih vzrokov, zaradi katerih se je sama oddaljila od avstrijskih delavskih množic, pri katerih je zapravila svo-ie zaupanje. Zaupanje — enkrat zaprav-lieno — pa je težko ponovno pridobiti! Brez dvoma ne zadostujejo le lepe besede, če jim ni moč dati tudi življenja! V ostalem pa se popolnoma strinjamo z njeno lastno ocenitvijo »Zveze demokratičnih socialistov”, o kateri piše: »Vsak glas za Truppeja je izgubljen, le-ta ni glas za opozicijo, marveč v resnici slabi opozicijo. Upravičeno se OVP veseli nesmiselne odločitve Truppeja, da bo sodeloval pri državnozborskih volitvah. Česar pa se veseli 'OVP, to gotovo ne more biti v interesu delavstva." Prav isto pa velja v danih avstrijskih razmerah tudi za KPO! Sovražnik je samo na desni in njemu mora veljati strnjena borba vseh naprednih sil! Zato bomo v nedeljo vsi koroški Slovenci glasovali za listo 2 — Socialistično stranko Avstrije! Proslave letošnjega 1. maja DRUGOD PO SVETU ... Za mednarodni praznik dela so bile tudi letos po vsem svetu številne prireditve, proslave, povorke in veselice, pri katerih so sodelovali nešteti milijoni delovnih ljudi ter manifestirali za bratstvo med narodi, za prijateljstvo med državami. Prvomajske prireditve azijskih in afriških narodov so dajale poudarka borbi za osvoboditev izpod tujega gospostva, kakor so bili isti cilji poudarjeni tudi v proglasih raznih voditeljev v tem delu sveta. V državah vzhodnega bloka so ob prvem maju priredili tradicionalne parade, na katerih so oborožene sile in delovni ljudje »družno manifestirali za mir”. Največja parada je bila na moskovskem Rdečem trgu, ki je potekala »v znaku zmag sovjetskih narodov pri graditvi komunizma". Britanski laburisti so se v svojem prvomajskem razglasu zavzemali predvsem za brez-atomsko cono v srednji Evropi ter za razorožitev v svetu. V Jugoslaviji so letošnje prvomajske proslave potekale v znamenju 40-letnice KPJ. Po vsej državi so imeli nešteto mitingov, slavnostnih akademij ter kulturnih in športnih prireditev. Sredi Beograda so ob tej priložnosti odprli razstavo fotografij o prosla- vah praznika dela v Jugoslaviji v zadnjih 40 letih. Kot posebnost so na Zahodu zabeležili dejstvo, da letošnje prvomajske proslave v Jugoslaviji niso bile povezane z vojaškimi paradami. Tržaški Slovenci, ki so se dopoldne udeležili prvomajske povorke, pa so popoldne priredili veselico, kjer je dr. Jože Dekleva v svojem govoru poudaril, da Italija še vedno ne izpolnjuje vseh obveznosti do slovenske manjšine, ki jih je prevzela z londonskim sporazumom. ...IN PRI NAS V AVSTRIJI Letošnji 1. maj pri nas v Avstriji je potekal popolnoma v znamenju bližnjih volitev. Transparenti, ki so jih nosili v povorkah, so se tokrat spremenili v volilna gesla in tudi govori na proslavah so bili v glavnem posvečeni borbi za volivce. Posebno veličastna je bila prvomajska prireditev SPO na Dunaju, na kateri sta po povorki govorila vicekancler Pittermann in dunajski župan Jonas. Oba sta poudarila nevarnost samovlade, po kateri stremi OVP, ki se v volilni borbi poslužuje vseh mogočih in nemogočih sredstev, samo da bi dosegla svoj cilj: absolutno večino. Vlcekanc-ler Pittermann je posebno obsodil poskuse (Nadal|cvan|e na 8. strani) Pri nedeljskih volitvah gre za važno odločitev Če bi koroški Slovenci presojali stranke na nedeljskih volitvah zgolj iz narodnostnih vidikov in po njihovem zadržanju pri reševanju člena 7 državne pogodbe, potem ne bi mogli dati nobeni stranki svojih glasov. V FPO in v OVP so največji hujskači proti nam in proti našim prizadevanjem za dosego naših najosnovnejših pravic, ki jih zagotavlja člen 7 državne pogodbe. SPO je v odločilnem času, ko je šlo za obstoj ali odpravo dvojezične šole ter za pravično rešitev manjšinskega vprašanja, odstopila od svojih demokratičnih načel ter je kapitulirala pred nepomirljivimi šovinističnimi hujskači. KPO je sicer na zadnjem zasedanju parlamenta govorila pozitivno o naših zahtevah, vendar njeno zadržanje v preteklosti ravno v našem vprašanju ni bilo vedno dosledno in je le prečesto zastopala zgolj sebične interese. Nedeljske volitve pa ne bodo toliko odločale o naših narodnostnih vprašanjih in zahtevah. Pri nedeljskih volitvah bo padla odločitev, ki je za delovno ljudstvo v državi, za delavca in kmeta, nameščenca in uradnika ter obrtnika vse večjega pomena, vseeno, ali je slovenske ali avstrijske narodnosti. Pri nedeljskih volitvah bo padla odločitev, ali bodo v vladi in v parlamentu še veljala načela: ■ svobode vesti in izpovedi ter demokratičnega odločanja; ■ zagotovitve dela, zaslužka in kruha vsakomur, ki hoče delati; ■ enakomerne razdelitve skupno ustvarjenih dobrin na vse delovne sloje prebivalstva; ■ izenačenje rent in socialne zaščite med samostojnimi in nesamostojnimi poklici delovnih ljudi; ■ omejevanja profitov kapitalno močnih poedincev v korist skupnosti in države. Za in proti tem načelom gre volilna borba in za in proti tem načelom se bomo morali v nedeljo odločati. Čim bolj se volilna borba zaostruje, tem bolj se kaže, da hočejo vodilni ljudje v OVP v novem parlamentu in v vladi odpraviti ta načela. OVP hoče večino v parlamentu, da bi v vladi lahko delala mimo parlamenta sama po svojih načelih, ki pa niso v korist širokih množic delovnih ljudi. Naraščanje nesreč v kmetijstvu Socialna zavarovalnica za kmetijstvo in gozdarstvo je objavila, da se je marca letos primerilo v Avstriji 4751 nesreč v kmetijskih obratih. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo skupno 14.317 nesreč, lani v istem času pa 13.109. To pomeni, da je bilo letos v prvem četrtletju za 9,2 °/o več nesreč. Temu nasproti pa pada število vloženih prošenj pri penzijski zavarovalnici za kmetijstvo in gozdarstvo. Medtem ko je bilo do konca marca leta 1958 vloženih še 3138 prošenj za rente, jih je bilti letos v istem obdobju vloženih 2780, kar pomeni nazadovanje za 11,4 odstotka. Marca je bilo v vsej Avstriji vloženih 926 prošenj za rento, in sicer 576 prošenj za priznanje invalidske rente, 170 za priznanje starostne rente, 100 za priznanje rente za vdove ter 80 za priznanje sirotinske rente. Nobenega glasu malim volilnim skupinam ker pomenijo v danih razmerah le slabitev demokratičnih sil ter s tem podporo združeni reakciji! Nikakor ni težko razumeti — in najpreprostejši človek bo pritrdil — da brez so-vladanja socialistov v Avstriji ne bi bilo stanja, do kakršnega smo se v zadnjih letih povzpeli bodisi kot mezdni delavci, bodisi kot samostojni kmetje in obrtniki. Podjetnost in pridnost ljudstva ter od socialistov v vladi in parlamentu vedno spet zahtevana in izbojevana načrtna produktivna razdelitev dobrin vseljudske proizvodnje ter soudeleženost ljudstva na vrednosti ustvarjenih dobrin v obliki mezde in socialne zaščite, garantirane cene in subvencij na kmetijske pridelke in potrebščine, otroške do- klade in starostne rente za kmeta in obrtnika so omogočile polno zaposlitev in blagostanje ljudstva. Preko teh dejstev doprinosa ljudstva in SPO h gospodarskemu in socialnemu napredku v državi ne more nobena bajka o „Kamitzevem šilingu', še manj pa krilatica, češ da je SPO sovražnik delovnega kmeta, da mu hoče vzeti gozd in ga sproletarizirati. šiling je bil v Avstriji plačilno sredstvo, preden smo o Kamitzu sploh kaj vedeli. In tega šilinga je med ljudstvom najbolj primanjkovalo ravno v času, ko so z bajoneti in puškami vladali Avstrijo ljudje, ki sedaj predstavljajo vrh OVP, ki so z Dollfussom razpustili parlament in vpeljali diktaturo. Za podobno diktaturo se poteguje OVP tudi danes. Ta diktatura od leta 1934 pa ni le zadrgnila vratu svobodi vesti in izpovedi ter demokratičnega odločanja, ta diktatura je prinesla tudi vedno večjo armado brezposelnih, kmetije so šle po vrsti na boben in v roke veleposestnikov, advokatov in bank in številni obrtniki so izgubili zadnje ostanke svoje eksistence. Na nedeljskih volitvah hoče OVP doseči pravico do samovlade, kar bi prej ali slej privedlo do vzpostavitve diktature. S tem pa bi bilo v Avstriji pometeno z vsemi zgoraj navedenimi pridobitvami in odprla bi se pot revščini, kakor smo jo doživljali po letu 1934. Ta namen OVP je treba v nedeljo preprečiti. Preprečili pa ga bomo s tem, da bomo vsi, tako delavci in nameščenci kakor tudi kmetje in obrtniki, oddali svoj glas Socialistični stranki Avstrije. S tem bomo zagotovili nadaljnjo polno zaposlitev, zaslužek in kruh, brez katerih bi imeli tudi v naši narodnostni borbi šibkejše osnove, kakor jih imamo sedaj. Socialisti hočejo: zaščito in gospodarsko krepitev srednjega in malega kmeta socialno varnost kmeta modernizacijo kmečkega dela Zato bomo glasovali za SPO! Slovenski koroški duhovnik o politiki celovškega ordinariata Dobro se še spominjam, bilo je nekaj lel po plebiscitu. Takratni škof Hefter nas je poklical k sebi in nam je dolgo govoril. Vsega se ne morem spomniti, ampak besedi ..sacrificium iniellectus' sta mi ostali dobro v spominu. Dejal nam je namreč, da Bog zahteva od nas „sacrificium iniellectus", »razumsko žrtev" glede slovenstva na Koroškem. Dejal je, da je germanizacija izraz naravnega razvoja in da je ta razvoj od Boga hotena stvar. Duhovniki naj tega razvoja sicer ne pospešujejo, ampak tudi zavirajo naj ga ne. Glejte: Hefter je bil Nemec, njegov naslednik je bil Nemec in tudi sedanji škof je Nemec. Ali je potem čudno, da je tako, kakor jel Cerkev ni nekaj izoliranega, prav tako je podvržena nacionalnemu in političnemu vzdušju kot vse drugo. Razumljivo je, da je gospod generalni vikar pred nekaj tedni radevolje sprejel delegacijo »Siidmarke", ki je protestirala proti župniku v Bistrici, češ da slovensko pridiga. Razumljivo je, da mi je škof strogo zabičal, naj se oziram na želje faranov glede nemškega pridigovanja in da od nemških duhovnikov, ki župnikujejo v slovenskih krajih, še nikdar ni zahteval, naj slovensko pridigajo. Razumljivo je, da nam novi šolski zakon na zahtevo ordinariata nalaga, naj tudi slovenske otroke učimo nemškega veronauka. To je mnenje enega izmed slovenskih duhovnikov, ki župnikuje na nekdaj popolnoma slovenski fari, to so besede župnika, ki se mu na stara leta ne ljubi v kako severno faro, zato je prosil, da njegovo ime ne pride v časopis. Skoraj pol milijona rentnikov v Avstriji Zastopniki penzijske zavarovalnice za delavce v Grazu so v Celovcu priredili za koroški tisk tiskovno konferenco, na kateri so poročali o dejavnosti te velikanske ustanove, ki trenutno oskrbuje 458.000 rentnikov v vsej Avstriji. Število rentnikov je v zadnjih letih močno naraslo. Za primerjavo je bilo navedeno, da je bilo leta 1947 šele 197.000 rentnikov. Letni izdatki za rente so se zvišali od 750 milijonov šilingov, kolikor so izplačali leta 1947, na 3.200,000.000 šilingov leta 1958. Samo na Koroškem prejema nad 20.000 ljudi starostne ali invalidske rente, za katere potrebujejo mesečno 10 milijonov šilingov. Trenutno je na Koroškem zavarovanih 58.000 oseb pri penzijski zavarovalnici za delavce — in sicer 42.000 moških in 16.000 žensk. Od 20.179 oseb na Koroškem, ki prejemajo rente, jih 10.540 prejema starostno in invalidsko rento, 5930 rento za vdove, 605 pa jih prejema starostno skrbstveno rento. Na tiskovni konferenci je bilo predvsem poudarjeno, da je 4. novela k splošnemu zakonu o socialnem zavarovanju (ASVG) znatno zvišala rentno osnovo na 630 šilingov. Povprečna višina starostne rente znaša sedaj 730, invalidne rente 660 in starost- ne skrbstvene rente 710 šilingov mesečno; povprečna višina rente za vdove znaša 380 šilingov. Penzijska zavarovalnica za delavce oskrbuje sedaj 1,300.000 zavarovancev v vsej Avstriji. Poslovanje zavarovalnice je kljub ogromnemu številu oseb, ki jih je treba zadovoljiti, razmeroma zelo hitro in tako je bilo mogoče že s 1. aprilom letos izplačati zvišane rente. Računajo, da bodo v letošnjem letu samo za izravnavo rent izplačali 360 milijonov šilingov, dočim so leta 1956 v to svrho porabili samo 68 milijonov šilingov. Zavarovalnica stremi za tem, da se olajšajo formalnosti, ki jih je treba izpolniti, preden rentnik dobi izplačano svojo prvo rento. Ustvarjeni bodo tudi pogoji, da bodo nekateri stari ljudje, ki živijo v bedi in so doslej še izključeni od možnosti, da dosežejo rento, to tudi dosegli. Tozadevno so v teku pogajanja. Ugotovljeno je bilo, da so pogosti vzroki prezgodnje invalidnosti srčne bolezni 65 % vseh primerov invalidnosti in bolezni ožilja. Da se prepreči prezgodnja invalidnost delavcev, je zavarovalnica zgradila več zdravilišč, v katerih se zdravijo delavci ter se tako ohranijo sposobni za produkcijo. V načrtu imajo še gradnje številnih zdravilišč za najrazličnejše bolnike. Ste? SVETU KOPENHAGEN. — Generalni sekretar Organizacije združenih narodov je izjavil, da se bo udeležil ofvo* ritvene konference zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije in Francije ter Sovjetske zveze, ki se bo začelo 11. maja v Ženevi. To odločitev Hammarskjdlda povsod ocenili kot prizadevanje, da bi dobila ta kon-ferenca Siril mednarodni pomen in značaj. Hammarsk-jtild je ob priliki, ko Je sporočil to svojo odločitev« izrazil prepričanje, da bi lahko postali Združeni narodi tribuna, kjer bi se lahko vodila končna mednarodna pogajanja. To po njegovem velja tudi za sestanek predstavnikov Vzhoda In Zahoda. RIM. — Generalni sekretar italijanske socialnodemo* kratske stranke Saragat bo v začetku poletja obiskal Sovjetsko zvezo. Povabilo za obisk v SZ je Saragatu Izročil, kakor pile rimsko časopisje, sovjetski velepO' slanik v Rimu Kozirev. Saragata bo na obisku spremljal njegov sodelavec Paolo Rossi. KAIRO. — Minister za javna dela Združene arabske republike Musa Arafa je dejal, da bodo začeli z gradnjo Asuanskega jezu čez Nil že letos, kot je bila prvotno v načrtu. Arafa je poudaril, da so pri začetnih delih sodelovali sovjetski strokovnjaki. Za začetek gradnje je dala Sovjetska zveza na razpolago tudi posojilo. Musa Arafa bo odpotoval v Moskvo s skupino strokovnjakov, da bi ondi izdelali podroben načrt začetek gradnje. Prihodn|i mesec pa bodo ustanovili melano komisijo, ki bo nadzorovala gradbena dela* Njen predsednik bo iženir ZAR, podpredsednik pa sovjetski inženir. Končne načrte za zgraditev jezu bo proučila skupina strokovnjakov ZDA, Francije in Zahodne Nemčije. PARIZ. — Na kongresu francoske avtonomne socialistične stranke so soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva, naj se konča vojna v Alžiru in prizna alžirskemu ljudstvu pravica do neodvisnosti. Udeleženci kongresa so tudi zahtevali, naj Francija začne pogajanja z zastopniki alžirskih upornikov, ne da bi jim prej postavila kakrlnekoli pogoje. V resoluciji so zahtevali tudi sprejetje LR Kitajske v Združene narode in prepoved Jedrskih poskusov v vseh državah. Avtonomno socialistično stranko v Franciji so ustanovili lani. PANAMA. — Skupina okrog 80 ljudi, ki so se pred 14 dnevi izkrcali na atlantski obali Paname, je v ponedeljek odložila orožje. Posredoval je predstavnik organizacije ameriških držav. Zarotniki se bodo zagovarjali pred sodiSčem v Panami. SAN MARINO. — V San Marinu, ki je najmanjSa I*1 najstarejSa republika na svetu, bodo imele ženske od prihodnjega leta volilno pravico. San Marino ima 14.000 prebivalcev. 3000 žensk bi moralo voliti že letos, vendar je veliki svet, parlament te republike, iz tehničnih vzrokov odložil uveljavljenje tega sklepa do p'i* hodnfcga leta. DŽAKARTA. — V vojaškem pristanišču Džakarte Tan* dong Prioku so ob prihodu Šestih novih rušilcev, »grajenih v Jugoslaviji, priredili svečanost, ki so ji Pri' sostvovali najviSji predstavniki Indonezije in zastopniki Jugoslavije. Jugoslovanske ruSilce so svečano IzroČlH indonezijski vojaSkl mornarici. LONDON. — Britanski feldmarSal Montgomery se j« prejfnii teden vrnil s svojega obiska v SZ v London- V Moskvi se je sestal s HruSčevom, ki mu je Izročil osebno poslanico za ministrskega predsednika MacmiH0' na. Na sestanku z novinarji |e Montgomery poudaril, dfl je bil njegov obisk zasebnega značaja. V Moskvi *® ni pogovarjal o sestanku vodilnih državnikov; o take01 sestanku tudi ne more nič reči, ker ni politik. NEW DELHI. — Indijski ministrski predsednik Neh^ je Izjavil, da bi bilo za Indijo in Kitajsko najbolje, ** bi se dala) lama, ki se trenutno zadržuje v Indiji, v/ nazaj v Tibet. Po njegovem mnenju se položaj ne * nič spremenil, če bi dalaj lama iz Indije odpotoval v Nepal In se tam začasno nastanil. CAPETOWN. — Predstavniki opozicijske Združb6 stranke so v parlamentu ponovno napadli vladni *0 kon, po katerem bo rasno izločevanje tudi na unlyef zah v Južnoafriški uniji. Ko so v parlamentu tretji proučevali ta zakon, so predstavniki opozicije l*ifl vili, da pomeni politični vandalizem in vsiljevanje ^u ševnega suženjstva. Minister za prosveto Serfonfein P6 je izjavil, da bo vlada še nadalje odločno uveljavil0 la politiko rasnega izločevanja. HANNOVER. — Pretekli teden je v Hannovru zač«*d z delom konferenca predstavnikov Zahodne Nemčije ifl večjega števila afriških držav. Na konferenci proučuj® jo možnosti za • razširitev trgovinskih odnosov med P° sameznimi državami. Na konferenci sodelujejo pred«*°y niki Gane, Liberije, Konga, Madagaskarja, Nigef^e' Tunisa, Maroka, Sudana, Etiopije, Gvineje in Ju!00 afriške unije. PEKING. — Nacionalni odbor politične posvetov0!*1* konference je obsodil oboroženi upor v Tibetu, ki sta * ..bivša vlada v Tibetu in višji sloj dvignila v dogoy0f z imperialisti in tujimi intervencionistl." Obsodili so ,l* di nekatere indijske kroge, ker so „kot nasledniki ^ perialističnih agresorjev podprli reakcionarno fibet* sko kliko in zahtevali tako imenovano tibetansko odvisnost.” Končno so izrazili, da je zadušitev up0^ utrdila nacionalno enotnost in solidarnost ter za0° vila nemoten napredek za regionalno nacionalno 0V nomijo in socialno reformo v tibetanskem področju* RIM. — Zastopnik italijanskega zunanjega mini**'*1* je komentiral sovjetsko noto rimski vladi, ki prot«* zaradi sklepa o gradnji oporišča za raketne i*,*,0^)|f na italijanskem ozemlju. Omenjeni zastopnik je i*j0 da se italijanska vlada nikakor ne namerava odr«č* ^ izdelanim načrtom za gradnjo teh oporišč in d0 program v celoti Izpeljala. LONDON. — Osem poslancev laburistične l«vicC ^ predložilo britanskemu spodnjemu domu predlo®' ostro obsoja nekatere ameriške generale zaradi v° jj hujskaških izjav. Predlog navaja, da britanski *P0^O. dom obsoja provokaforske osebe in se ne čuti vornega za izjave, ki so jih v minulih tednih i*re 0. kateri ameriški vojaški funkcionarji, ki zavzem0!0^^ membne položaje v atlantskem paktu. Predlog n° ,flo naj britanska vlada izkoristi svoj vpliv, da *c vojna ne bi niti okrepila niti podal|lala * V°^rOnj0 skaškimi izjavami In incidenti, katerih cilj J« ,ab° jyCtu* današnjih prizadevanj za zmanjšanje napetosti v i »jgg&CtOfe- Zimsko sezono smo uspešno zaključili Po občnem zboru Slovenske prosvetne zveze 4. decembra m. I. je prosvetna dejavnost med koroškimi Slovenci, predvsem Pa med mladino po včlanjenih prosvetnih društvih močno zaživela. Številne prireditve v minuli zimi in napolnjene dvorane hvaležnega občinstva so temu ravno tako priča kakor pa rast števila društev, ki so bila pri tem delu soudeležena in število enih, ki so se v tej zimi pomladila in poživila. Najboljši dokaz volje do prosvetne-9a udejstvovanja in istočasne pripravljenosti za abrambo pred potujčevanjem pa kaže v minuli zimi porast števila pevskih zbo- kulturne drobtine ^ Amsterdamski balet se bo imenovala nova baletna lupina, v katero se nameravala vključiti Nizozemski balet ter balet nizozemske opere. Nova skupina bo šle- *a 55 plesalk in plesalcev. %Haydnova opera „11 Mondo della luna" je bila do-s,ei znana samo v dveh dejanjih, pred kratkim pa je rQziskovalec Haydna Robbin Landon odkril še tretji del. Celotno opero bodo v italijanskem originalu prvič upri-2°r* * 1 • pri holandskem festivalu dne 24. junija, v nemščini pri slavnostnih igrah v Salzburgu dne 29. julija. Letošnji mednarodni filmski festival v Zahodnem Ber-'nu bo v času od 26. junija do 7. julija. Za to prireditev je doslej prijavilo 17 držav, med njimi Amerika, Angliji Francija, Italija in Japonska. Zanimivo je, da bo na Vlivalu sodelovala z lastnim filmom tudi Organizacija zdfuženih narodov. % Popladanski festival v Pragi, ki se bo začel v po-nedo|je|t ;n bo trajal do 4. junija, je letos prvič uradno ^r,zna!a tudi evropska družba za glasbene festivale v Ženevi. Delo avstrijskega pisatelja Johannesa Maria Simmla -dolski prijatelj" jo doživelo krslno predstavo v mann-e'ni5kem Narodnem gledališču. ^ Tudi v Moskvi bodo letos priredili mednaroden film- festival, in sicer v času od 22. septembra do 7. oktobra. % Na letošnjem edinburškem festivalu (Aglija), ki se bo ^r'^Ql koncem avgusta, bodo poleg drugih prireditev °Fri*orili tudi osem odrskih del iz 16. do 20. stoletja. % Mozartove prireditve v Nemčiji bodo letos v času Ž6. junija do 5. julija na gradu Ludwigsburg pri Stutt-Hkrati bodo ob tej priložnosti proslavili tudi Haydna . ^ndla ter v spored vključili poleg Mozartovih del tudi ^ teh dveh. s, ^ ^žmitr»j šošfakovič, eden vodilnih sodobnih ruskih i, foteljev, je sporočil, da bo letos potoval v Ameriko, ^r bo koncem leta nastopil na klavirskih večerih z finimi deli. % Maria Meneghini-Callas, trenutno najbolj sloveča ^Perna pevka, bo sodelovala na letošnjem holandskem ^ *f*valu in bo dno 11. julija v Amsterdamu pela arije iz Rossinija, Verdija in Bellinija. Operni festival v Munchenu, ki bo trajal od 9. avgu-36 sePfemfjra» b° po dosedanjih računih obsegal ^ 9 ledal išk i h prireditev, 2 orkestralna koncerta, 2 sere-v'd n° Ve^era 'n fr' pevske večere. Med drugimi so pred-enQ uprizoritve oper Straussa, Mozarta, Handla, Glucka 'n ^agnerja. p°letne slavnostne igre v Stockholmu bodo od 31. ma-^0^° ^ iun'ia- Za otvoritev je predvidena krstna pred-^ Vq Švedske opere „Aniara", ki jo imenujejo prvo vse-Mo; 0 opero. Vsebina tega dela obravnava namreč pu-v °v*^ine vsemirske ladje, ki se na poti na Mars zgubi v*®mirju. Mednarodno zasedanje za ofroiki film bodo v času d° 29' maia P,iredili v okviru letoSnjega 7. ledna Va. U,ne9a in dokumentarnega filma v Mannheimu. Pred-bodo izključno le filme, namenjene otrokom in rov Slovenskih prosvetnih društev ter pevk in pevcev v njih. Te ugotovitve povzemamo iz pregleda razvoja dela Slovenskih prosvetnih društev in Slovenske prosvetne zveze v minuli zimi. Število prireditev se je močno povečalo Podrobneje je iz pregleda prosvetnega dela v tej zimi razvidno, da so včlanjena društva in Slovenska prosvetna zveza od občnega zbora do konca aprila imela skupno 47 kulturnih prireditev na koroških tleh ter 3 pevske koncerte ob priložnosti turneje združenih podjunskih pevskih zborov v Savinjsko dolino. Poleg tega je SPZ omogočila še 3 šesttedenske gospodinjske tečaje in 1 štirinajstdnevni dramatski tečaj za režiserski naraščaj včlanjenih društev. Med prireditvami zavzemajo prvo mesto prireditve SPZ in njenega potujočega kino-podjetja. Poleg koncertov združenih domačih pevskih zborov spadajo med prireditve SPZ predvsem še gostovanje svetovno znanega Slovenskega okteta s tremi nastopi in gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta s 5 predstavami. Zaradi nerazumljive prepovedi oblasti pa je odpadla 1 predstava SNG Trst in 6 literarnih večerov slovenskih književnikov. Včlanjena društva so v tem času posredovala našemu ljudstvu 17 prireditev, pri čemer so prevladovale izrecne odrske prireditve. Na področju petja pa so pevski zbori vadili nov program za veliko turnejo v Maribor, Ljutomer in Mursko Soboto, na katero so vabljeni od Sklada Prežihovega Vo-ranca v Mariboru. Pripomniti je tudi treba, da nekatera društva svoje odrske prireditve še pripravljajo, ravno tako pa se je precejšnje število društev marljivo uveljavljalo na knjižničarskem in tamburaškem področju. Petje je vedno bolj srčna zadeva vsega našega ljudstva Kakor je vsega priznanja vredno splošno zanimanje za prosvetno dejavnost, tako je posebno razveseljiva živahnost na pevskem področju. Po jesenskih koncertih širom Žile, Roža, Gur in Podjune je ljubezen do slo- venske pesmi in petja močno narasla. K 9 društvenim pevskim zborom so se tekom zime pridružili 3 novi, znova sta pričela z delom tudi prej znana pevska zbora v Ško-tičah in v Hodišah. V Železni Kapli in v St. Vidu v Podjuni pa sta poleg moških pričela nastopati zelo številna mešana pevska zbora. Sploh so se nekateri stari zbori močno pomladili. Pevski zbor SPD »Edinost” v Pliberku n. pr. šteje 35 pevcev, še vedno pa prihajajo fantje, ki bi radi stopili v zbor. Skupno združujejo pevski zbori Slovenskih prosvetnih društev okoli 250 pevk in pevcev. Vso skrb obnovi prosvetne dejavnosti Za nadaljnjo poživitev prosvetnega dela in prehoda na njegove sodobne oblike je SPZ v minuli zimi posvetila veliko pozornost pomladitvi društev in njihovi organizacijski utrditvi. Društva so svoje članstvo znatno povečala, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so prav mladi fantje in dekleta z veseljem izpolnjevali pristopne izjave kot člani SPD. Dočim je v letu 1958 imelo le 7 društev svoje občne zbore, zabeležimo od januarja naprej občne zbore pri 13 nadaljnih društvih. Nekatera društva pa so predvidela svoje občne zbore za poletni čas. V zvezi z obnovo našega prosvetnega življenja je bilo v minuli zimi tudi mnogo sej, prosvetnih sestankov in vaj. Na sedežu SPZ je bilo od občnega zbora naprej 7 sej in sestankov, po prosvetnih društvih pa 36 takih, kjer so bili navzoči tudi predstavniki SPZ. Svoje zimsko delo zaključujejo SPZ in včlanjena društva poleg številnih vaj z 90 različnimi prireditvami v službi prosvetlje-vanja in izobraževanja našega človeka. Ta marljivost bo pokazala svoje sadove tudi še v prihodnjih tednih in mesecih, ko številna društva obetajo svoje igre, pevske koncerte in druge prireditve. Opravljeno delo pa zavezuje vse prosvetaše z odgovorno nalogo, da tekom poletja utrdijo, kar je bilo čez zimo ustvarjenega in pripravijo vse potrebno za delo v prihodnji zimi. Veliko je namreč med nami še možnih oblik prosvetnega dela, ki smo jih doslej zanemarjali ali pa premalo poznali, da bi jih udomačili po naših prosvetnih društvih. OVP-Jordan — glavni kolovodja Heimatdiensta OVP-deželni poslanec Mayrhofer — glavni pobudnik šolskih štrajkov OVP-deželni poslanec Einspieler — poglavnik vindišarjev OVP-državni poslanec VVeissmann — glavni hujskač proti koroškim Slovencem v parlamentu OVP-minister Graf — duša protislovenske gonje v vladi in javnosti __ . » Zato OVP ne bomo volili! Državna realna gimnazija za Slovence v Celovcu OBJAVA Ravnateljstvo Državne realne gimnazije za Slovence sporoča, da bodo sprejemni izpiti v ponedeljek, dne 13. julija 1959, to je prvi dan velikih počitnic. Za prvi razred lahko prijavite fante in dekleta, ki so uspešno dokončali prva štiri leta šolske obveznosti. Prijava je možna pismeno na naslov: Direktion des Bundes-realgymnasiums tur Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22 ali pa ustno v pisarni šole, drugo nadstropje, soba 65. Pismeno prijavo je treba kolkovati s kolekom 6.— šilingov. Tej prijavi je treba dodati rojstni list otroka in dokaz o avstrijskem državljanstvu. Vodstvo dosedanje šole pa naprosite, da pošlje popis učenca direktno na ravnateljstvo Državne realne gimnazije za Slovence. Vprašanje vstopa v višji razred pa je možno rešiti le ustno v pisarni. Dne 13. julija mora vsak učenec pred izpitom oddati svoje zadnje spričevalo, katero bo dobil 11. julija 1959. Prijave naj bodo izvršene do 1. julija 1959. Ravnateljstvo Umrl je Damir Feigel Prejšnji teden je v osemdesetem lefu starosti umrl slovenski pisatelj Damir Feigel, ki ga prištevajo med najbolj pomembne slovenske humoriste. Like za svoja dela je iskal v vsakdanjem življenju in je tudi pri resnih ter žalostnih stvareh našel veselo plast. Pisateljska pot pa ga je iz realnega sveta vodila tudi v nadrealni svet, ki ga je bralcu risal v raznih pustolovskih povestih. Doma je bil Feigel na Goriškem in je njegovo prosvetno in slovstveno delo močno odjeknilo v kulturnem življenju primorskih Slovencev. Pa tudi širom vsega slovenskega naroda radi segajo po njegovih umotvorih, „iz katerih se oglaša trdna vera v napredek, v življenje brez sovraštva in mržnje, v bodočnost, ki je zgrajena na človekoljubju, dobroti in plemenitosti," kakor je ob njegovem pogrebu poudaril pisatelj France Bevk. Načrti dunajskega Burgtheatra Dunajski Burgtheater se ukvarja z velikimi načrti za prihodnja leta. Tako namerava pripraviti kraljevske drame Shakespeara, nadalje bo uprizoril vrsto del Raimundovih, ki so bila v zadnjem času le malo igrana, na spored pa bodo prišle tudi antične drame zlasti Sofokleja, Evripida in Eshila. Za Schillerjevo leto bo gledališče uprizorilo Wallensteinovo trilogijo in je za 10. november — obletnico Schillerjevega rojstva — predvidena posebna predstava, h kateri bodo povabili mladino iz cele Avstrije. Poleg tega bo Burgtheater posvečal več pažnje tudi delom Ibsena, Strindberga, Hauptmanna in VVedekinda. MIRT ZVVITTER Tirolska—-manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu) Ako govorimo o gospodarski pomoči «*** Avstrije in Nemčije Južnim Tirolcem, v fn°rarno zavedati, da spada med njo *0d' VrS^n° PocJp'ranie, ki manjšini nudi 8 ii, mc^er'aJne koristi ali pa ji prihrani iz-Vse 6 iasnem Pa s' moramo bifi predrt 'L1' °bse90 te pomoči, ki je morda Pod odločilna, niti zdaleka ni mogoče k „ r°bno in natančno ugotavljati niti ne Sevati neštetih njenih oblik in poti. Zado- naj navedba samo nekaterih značil-Primerov in oblik izrazitih podpornih Se H Si! Ijjj l> vsa velikanska gmotna pomoč v ob-bo " sPJ°^ne gospodarske izmenjave pa naj °menjena samo s ponovitvijo načelne rr, Porr|be, ki smo jo že zgoraj na drugem ,|hs u201) navajali: Južni Tirolci Imajo v svo-g0 dobršen del vseh zaslužkov redne $lt||,)0^a,*ke Izmenjave med Italijo ter Av-i*n *er dodatne gospodarske n*ave obmejnih pokrajin v okviru duce°rt*ina z ^ne maia 1949 kot pro-0|j '• izvozniki, uvozniki, posredovalci te * °Pniki. Pri zelo pomembnem obsegu rn6r)i v drzavne gospodarske izmenjave po-e to samo na sebi močno gospodar- , p r . S 'n i d ° rn b a : Glej zgoraj, nadaljevanje if. 14, '®9Q ilankal sko oporo za obstoj in razvoj manjšine. Treba je le upoštevati, da je štela Južna Tirolska po statističnih podatkih štetja leta 1951 kar 614 podjetij veletrgovine20'-) z okrog 5.500 zaposlenimi ter da gre nad 60 °/o vsega sadja, ki ga producira dežela letno povprečno 25.000 vagonov, v Avstrijo in Nemčijo in celo 90 % vse povprečne letne proizvodnje 350.000 hi vina v nemško Švico, Nemčijo in Avstrijo! Nič manjšega pomena za Južno Tirolsko ni tujski promet Iz Avstrije in Nemčije, če upoštevamo, da ima dežela točas nad 1.900 gostinskih obratov z nad 5.700 zaposlenimi in nad 32.000 posteljami poleg okroglo 15.000 privatnih postelj. Število nemških gostov je že davno preseglo višino pred drugo svetovno vojno, 203) vendar se je močno spremenilo trajanje bivanje obiskovalcev iz severa. Posledica avtomobila je, da je postala Južna Tirolska izrazita dežela kratkega prehodnega bivanja Nemcev in Avstrijcev na poti na italijanski jug ali pa na pov- 202 Pripomba : Od teh je bilo 189 fvrdk sadne, 185 lesne in 86 vinske sfrokel 203) Pripomba: Leta 1955 je štela Južna Tirolska 569.000 tujih obiskovalcev, med njimi 188.000 Nemcev, ki so dosegli 681.000 nočitev! ratku od tam. Zato velja delo načrtne nemške propagande v Avstriji in Nemčiji baš problemu podaljšanja bivanja nemških gostov na ozemlju manjšine. V ta namen delujejo v Nemčiji posebni turistični uradi »Sudfirol Reisedienst" 204) in „lhr Sudtiroler Reisebiiro" ter najširša časopisna reklama in propaganda. Celo vlaki nemških katoliških romarjev v Rim se redno ustavljajo vsaj za eno prenočevanje na ozemlju Južne Tirolske, navadno v Brixenu. Vsestranska, široka in izdatna pa je še dodatna gmotna pomoč Nemcev Avstrije in Nemčije v obliki neposrednih podpornih akcij. Samo nekaj primerov naj bo tu navedenih: Ze omenjena organizacija „Berg-Isel-Bund" z glavnim sedežem v Innsbrucku vodi po vsej Avstriji stalno podporno akcijo v pomoč južnotirolskim Nemcem pod naslovom „Cfsterrelch hilft SOdtirol" 205) za njem darovalcev in prispevkov v časopisju. Tako na primer samo ena objava 508) darovalcev objavlja prispevek 2,366.500 lir (to je okroglo 100.000 šilingov!), največ iz Nemčije in Avstrije, s podnaslovom: „Spende ist Dienst an Volk und Heimat!” 207) Redno zbira za podpiranje južnotirolskih vojnih invalidov, pripadnikov nemške vojske v drugi svetovni vojni, tudi „Avsfrijska zveza vojnih tovarišev".203) Za božič 1956 je zbrala in izročila predsedniku SVP dr. S. AAagnagu 50.000 šilingov za poškodovance, ki od Italije ne sprejemajo podpor, kakor na primer bivši pripadniki SS. Sklenila je nadaljevanje zbirke. Široko podporno akcijo so Nemci Avstrije in Nemčije organizirali tudi v pomoč ob-sojencem^ in svojcem po dne 16. septembra izrečepi obsodbi Nemcev zaradi umora v Pfundersu. Poleg pomembnih vsot denarne podpiranje raznih nacionalnih in kulturnih pomoči pa je bil očitni namen te akcije še ustanov manjšine, predvsem še za gradnje dijaških in vajeniških domov »Ustanove kanonika Michaela Gamperja" v južinotirolskih mestih. Uspehi splošne in temeljite nabiralne akcije za to ustanovo io izredni ter jih stopnjujejo še s spretnim stalnim objavlja- dvig morale in zavesti med pripadniki manjšine: Za vsakim Nemcem stojijo vsi Nemci! (Se nadaljuje) 206) Pripomba: Primerjaj »Dolomiten* šf. 52 z 204) Pripomba: »Južnotirolska potovalna služba' in „Vaš južnofirolski potovalni urad' z glavnim sedežem obeh v Munchenu. 205) Pripomba : »Avstrija pomaga Južni Tirolski!" dne 4. marca 1958! 207) Pripomba : domovini I" »Prispevek je služba narodu in 208) Pripomba : »Dsterreichischer Kameradschafts- bund" z glavnim sedežem na Dunaju in delovanjem na ozemlju Avstrije. e novani gostilni, kjer so se počutili prC,V dobro ob zvokih godbe, dobri postrežb1' petju in drugih v kraju že od nekdaj ud° mačenih običajih. Novoporočencema iskreno čestitamo! Petek, 8. maj: Mihael Sobota, 9. maj: Gregor Nedelja, 10. maj: Antonin Ponedeljek, 11. maj: Frančišek Torek, 12. maj: Pankracij Sreda, 13. maj: Servacij Četrtek, 14. maj: Bonifacij Pesiro in zanimivo Qukmi NEKOČ IN DANES V Jukonu, deželi na Daljnem severu, na Remiju, ki je nekajkraf večje od Francije, ie živelo pred desetimi ali dvanajstimi leti ^omaj dobrih 9.000 ljudi, zdaj pa povezu-iejo te pokrajine med seboj in z drugimi Ooieriškimi deželami sodobne vozne poti in fedne letalske proge. Navzlic sorazmerno 'oatkemu poletju so se razvila tod manjša kmetijska naselja in pa rudarski tabori, ki So skoraj povsem izpodrinili nekdanje ^znarske postaje na stikališčih lovskih sfe-Za in poti. Ko je zajela Združene države tako ime-n°vana zlata mrzlica, se je zagnalo na zla-,a Polja okoli Jukona na tisoče ljudi; le ma-jih je bilo, ki jim je na prelomu stol. uspe-,0 najti zlate rudne žile, še manj pa je bilo ^akih, ki bi pomislili na širjenje civilizacije v tem odročnem severnem svetu. Povečini 50 si želeli le napolniti žepe z zlatom iz Klondika in se čimprej vrniti, od koder so Phšli, Nazadnje se je le našlo nekaj podanih ljudi, ki jih ni premagala zlata mrzli-Ca in so se naselili v Jukonu kot trgovci. Postavili so si šotore ter prodajali Indijan-Cern in belcem najrazličnejše blago. Plačilno Sredsfvo je bilo čisto zlato. V časih zlate mrzlice je bilo največ te-s prevozom zlata, ki ga je bilo treba sPraviti na varno še pred nastopom zim-skih viharjev. Kakšna je visoko na severu z'ma, nam bo morda povedalo tudi to, da bile poti pomladi kar posejane z razpa-^ajočo konjsko mrhovino. Prvi zlatokopi, ki *° se vračali iz Klondika leta 1897, so pri-P°vedovali, da so našli toliko zlata, da ga sPloh niso mogli pripeljati s seboj, marveč ga pustili v Dawsonu. Kolikšno je bilo ,°9astvo Klondika, naj nam ponazori nekaj 'ievilk. Znano je, da zmore polarni pes ^ kg lovora, pred sanmi, ki so prevažale l'Qto, pa je bilo vpreženih po 20 psov. Na Mih saneh je bilo surovega zlata v vred-nH 160.000 zlatih dolarjev. V zadnjih treh Deželni muzej spet odprt Od srede preteklega tedna dalje je de-*®1ni muzej v Celovcu spet odprt za letoš-ni0 sezono. Muzej so odprli z dvema polnima razstavama. V razstavnih prosto-jij* Prvega nadstropja je prikazanih 50 gra-H umetnikov dunajskega Hagebunda, v dfugem pa „Abesinija - narodoslovna razstava« muzeja dvorni svetnik dr. Ru-p... otvoritvi dejal, da bo uvodnim ^ZS*aVam s1ec1'1a vrs*a prikazov. V načrtu Različne manjše razstave, ki bodo trajale , tri tedne in večje z daljšo razstavno le Posebno pozornost bodo posvečali ..M da publiki omogočijo vsestranski * z upodabljajočo umetnostjo. Ravnatelj M ie nri letih prejšnjega stoletja so ga odpeljali iz Klondika za 10 milijonov zlatih dolarjev. Pozimi pa ni bilo mogoče premagati te poti, zato se je nastanilo v Whitehorsu na tisoče ljudi, ki so čakali pomladi, medtem pa so gradili železnico od Skagwaya do Whitehorsa. Nova železniška proga naj bi merila 176 km, pobočja, čez katera naj bi se vila, pa so bila tako strma, da so se gradbeni delavci držali za vrvi, ko so med skalovjem utirali pot železnemu konju. Progo so izročili prometu na prelomu stoletja, vendar je bilo še pozneje mnogo ljudi, ki so, okuženi z zlato mrzlico, tvegali življenje, ko so se s čolni spuščali po nevarnih 'brzicah in slapovih reke Jukon. Bro- Elektronsko oko vidi tudi v temi Ameriška radijska družba je v svojih laboratorijih izdelala super občutljivo elektronsko .oko", ki se sedaj v več primerih uporablja že v praktični tehniki. To oko je stvarno elektronska cev, podobna tisti, ki se uporablja v televizijski kameri za snemanje. Znanstveniki so dosegli tolikšno občutljivost te cevi, da je le-ta stokrat večja od sedaj najbolj občutljivega filma. Tako je za delovanje te cevi potrebna najminimal-nejša množina svetlobe, kar pomeni za človeško oko praktično popolno temo. Za razliko od običajnih cevi pa se svetlobni impulzi, ki dosežejo sprejemno površino cevi, ne emitirajo takoj, pač pa se preko specialnih ojačevalcev povečajo in okrepe. Na ta način okrepljeni impulzi se spreminjajo v električne signale, ki se pozneje spremeni v sliko. Vsaki Elektron, ki udari na občutljivo zunanjo površino cevi, se prevede pri normalnih ceveh do amplifikatorja, ki ga spremeni direktno v električni signal. Pri novi cevi pa vsak elektron, ki prihaja od zunaj, ojači v cevi dvajset novih elektronov, si čimer se rešuje problem šibke luči. Kadar se v eni cevi uporabita dva ojačevalca, dobimo močno okrepitev števila elek- tronov, v tem primeru do 300 novih elektronov na vsak od zunaj sprejeti elektron. Prvo praktično uporabo je novo elektronsko oko, imenovano .Ortikon", dobilo v astronomiji. Svetlobni valovi, ki so do sedaj prihajali v objektiv teleskopa od zelo oddaljenih nebesnih teles, so se doslej lovili samo z dolgotrajno ekspozicijo občutljivih fotografskih plošč. Toda tudi«za najobčutljivejše fotoemulzi-je so bili mnogi deli neba temni in prazni. Ko pa so pred nedavnim na nekem teleskopu observatorija na Mont Wilsonu montirali elektronsko oko „Orfikon", se je pred začudenimi očmi učenjakov pokazala slika neba, ki je doslej niso poznali. Na nekdaj temnem oboku neba so se sedaj pojavile podobe nebeških teles, ki jih do danes nismo videli. Temni deli vesoljstva so bili gosto zasedeni z zvezdami. Elektronsko oko je pripomoglo človeku, da globlje pogleda v neraziskane prostore širnega vesoljstva. Pričakujejo še nadaljnjo izpopolnitev te iznajdbe in astronomi upajo, da jim bo to oko pomagalo pri rešitvi vprašanja, če obstaja življenje tudi na drugih planetih našega sončnega sistema. Mesec relejna radijska postaja Dasiravno raketa "Pionir" ni uspela priti na Mesec, je prirodni satelit naše Zemlje vendar koristno služil kot relejna postaja za radio valove. Znanstvenikom je uspelo z radio valovi visoke frekvence poslati z nekega mesta v Arizoni poročilo na drugo mesto v ameriški državi New Medco. Pot, ki jo je napravilo to poročilo, je dolga 600.000 km, ker so bili radio valovi najprej poslani na Mesec, na katerem so se odbili od njegove površine in napravili prav tako dolgo pot nazaj na Zemljo — sprejel jih je namreč radijski sprejemnik v New Medico, ki je bil oddaljen vsega skupaj 500 km od emisijske postaje. Medtem bi mogli sprejeti to poročilo na celi površini našega planeta, s katere je bil tisti trenutek Mesec viden. Vso to velikansko pot 600.000 km je radio poročilo preletelo v 2 sekundah. Z nadaljnjimi poskusi so ugotovili, da je mogoče pošiljati cele radio emisije, poslužujoč se pri tem Meseca kot releja. Sprejem teh emisij je bil zelo jasen in boljši od emisij, ki niso bile poslane preko Meseca. Ionizirani sloj zemeljske atmosfere ni dosti škodil razširjanju teh valov skozi prostor vesoljstva. Emisijska postaja, ki je delovala na ameriški raketi „Pionir", izstreljeni na Mesec, je potrdila te poskuse, ker je bil sprejem teh poročil na Zemlji zelo jasen, dasiravno je bila oddajna, postaja razmeroma šibka. To pomeni, da bi bili prvi ljudje, ki bi prispeli na Mesec, v zelo dobri radio zvezi z našo Zemljo. Ti bi celo lahko gledali televizijske programe, poslane z Zemlje, medtem ko bi bil sam Mesec idealen relej za televizijske valove. Televizijska relejska postaja na Mesecu bi s svojo emisijo zajemala skoro polovico naše zemeljske krogle. darji — med njimi je bil tudi Jack London — so zaslužili v poletnem obdobju pri vožnji zlatokopov čez slapove tudi po dva tisoč funtov. Ker mnogi kopalci zlata niso zmogli visoke voznine, so sami poskušali priti čez slapove, kjer jih je na stotine utonilo. Ko je v Klondiku zmanjkalo zlata, je zaspalo tudi naselje Whitehorse, ki je štelo v najbujnejšem razmahu zlata mrzlice 30.000 prebivalcev. Prva leta druge svetovne vojne pa je to naselje znova oživelo, ker je postalo središče za gradnjo ceste na Aljasko in ker so v bližini zgradili veliko letališče, od koder so Američani vozili Sovjetom vojaški material. Po vojni se je število prebivalstva spet nekoliko znižalo, vendar je Whitehors še vedno središče, saj vodijo skozenj številne prometne poti na Aljasko. C tem in onem Največji .tandem" — kolo, ki se na njem lahko pelje več ljudi hkrati — so naredili 1898. leta v ameriški tovarni Waltham. Ta večsed je bil dolg okoli 8 (!) metrov, tehtal je približno 150 kilogrampv, vzdržal pa je kar eno tono težel Na njem je bilo sedežev in pedalov za deset ljudi. Imenovali so ga .Oritan". Najgloblje mehanično vrtanje v led doslej je opravila 1950. leta neka francoska polarna odprava. Vrtali so 160 metrov globoko. Strokovnjaki so ugotovili, da je led na Antarktiki debel ponekod celo nad 3700 metrov. Za izumitelja motocikla smatrajo Nemca Gotflieba Daimlerja (1885.), čeprav je Francoz Parraux že 1868. leta naredil bicikel na — parni pogon! Daimlerjev motocikel je imel bencinski motor z enim cilindrom. Najmogočnejša .zareza" na naši Zemlji (seveda na kopnem) je Veliki kanjon v Koloradu (ZDA). Ta kanjon je dolg približno 500 kilometrov, širok 8 do 24 kilometrov, globok pa ponekod celo 1,5 kilometra! Z raznimi meritvami so ugotovili, da so nekatere vrste kamenin v njem stare do 160 milijonov let! Prvi boksarski boj z rokavicami za naslov svetovnega prvaka težke kategorije je bil 7. avgusta 1892. leta med Johnom L. Sulli-vanom in Jamesom J. Corbettom. To je bilo v New Orleansu in kolo je prvikrat trajalo vsega tri minute. (Zmagal je Corbett). Prvo tovarno motociklov so postavili 1893. leta v Munchenu in je bila last Hildebranda in V/olfmullerja. V njej so že prvo leto naredili okoli 1.000 motornih koles. Najgloblja podzemeljska jama, kar so jih doslej odkrili na svetu, je v Puits Bergeru pri Grenoblu (Francija). 1956. leta je francoska odprava prodrla do njenega dna, kjer so izmerili globino — 1001 meter! ||: - MPHP1!i Kje ste, Lamutovi? j/ Anton Ingolič ::::::: okoli naju so bile tako redke, da P! Se lam s hriba videla oba dimnika; kar Prej sfa bmtiala črne saje, ki pa niso do naju. v«, '9'Ha je čez čas odstavila ustnice in me (A^šala smeje: „Me imaš tako rad, da bi Sil kolo?" *(SVeda, kupim ti ga, najlepšega!" sem j^ano odgovoril. C^i dežni plašč, takšen, kot jih zdaj S|jo?" 'Sj plašč! Vse, kar hočeš!" ktj* ^aš toliko denarja, da bi mi kupil, hočem!" $0^ asl*JŽil ga bom! Ko boš moja žena," ^ rn°ško zatrdil, „boš imela vsega!" ^Potegnil se ji je obraz. ;Tvoja žena?, 0jlVeda. niar ne boš moja žena?" dSala je. UniS, *ena ne bom." '•Zaka' S6m '° 'Z rok’ >T.akaJ ne?” „N .v®ndar tujec, priseljenec." ui in?" „Nič, in!" Govorila je ljubeznivo, celo smehljala se je. .Veš, da se ne bom poročila s tujcem, pa še z rudarjem. Rudarja sploh ne maram. Vzela bom trgovca s trgovino. Zakaj se pa učim za trgovsko pomočnico?" Še vedno nisem čutil pod nogami trdnih tal. .Poljubov se nisi branila ..." .Prijatelji se lahko poljubljajo, ampak poroka, ljubezen, to je nekaj drugega." .Res, to je nekaj drugega," sem rekel, ne da bi razumel, kaj se pravzaprav dogaja z menoj. .Kolo mi boš vseeno kupil, ne?" .Tebi, vsem štirim ga bom kupil." .Saj sem rekla, da si sijajen fant, čeprav si rudar in doma nekje z Balkana." Ne vem, kaj sva še govorila, tudi ne vem, ali so se ji prsi še nadalje tako izzivalno dvigale, vem le to, da sem hodil ob njej kot tujec, rudar in tujec z Balkana. Ko sva se poslovila, sem šel naravnost proti tisti hiši, kjer je iz veže vabila rdeča lučka. Stal sem že v veži. Toda rezgetajoči smeh, pravi kobilji smeh, ki je prihajal nekje od zgoraj, me je spodil nazaj na ulico. Vso noč sem taval po koloniji in po gozdovih naokoli. Od povsod sem videl oba črna dimnika, ki sta neprestano bruhala saje, slišal stroje, ki so vso noč zamolklo brneli, videl premikajoče se kolo na dvižnem stolpu, srečaval rudarje, ki so prihajali iz jame znojni, utrujeni, nekateri pa so se vračali iz gostiln, ti so bili utrujeni še bolj. Videl sem tudi avtomobile, v katerih se je vračala gospoda z veselic in z daljših izletov, iz Strasbourga, Metza, morda celo iz Pariza. To so bili uradniki, inženirji, direktorji, trgovci, kavarnarji, vsi od kraja Francozi. Le kaj sem mislil, tepec neumni! Ali nisem videl, da je dekletom samo zato, da jih vodim po lokalih, morda so z menoj tudi izzivale druge fante, tiste, ki bi jih rade vlovile. Toda ljubezen, poroka? Kaj vendar mislim! One so domačinke, Francozinje. Tudi Gaspard je domačin, je Francoz, vendar v meni ne vidi tujca, tovariš sem mu, prijatelj. Toda, kolikor sem doslej videl, je Gaspardov malo v tej deželi, kakor je bilo na Avstrijskem malo Zeplov. Za večino sem tujec, rudar nekje z Balkana! Ko sem ob zori pritaval do šahta, so prvi rudarji že prihajali na delo. .Marko!" Bil je oče. .Včeraj popoldne in zvečer sem te iskal. Ali veš, kaj je novega?" Iz njegovega obraza sem bral dobro novico. .Včeraj so se pripeljali Lesjakovi iz Razdrtega. Lesjačka je povedala, da se je mati le odločila. Vložila je prošnjo za potni list. Čez mesec bodo tu, čez mesec bomo po dolgem času spet vsi skupaj." Položil mi je roko na ramena. .Marko, ti si fant, ti si mož!" Jaz pa sem bil tako majhen, tako nebogljen, ko sem stopil v dvigalo in se z drugimi rudarji pogreznil v jamo. Na Jurjevo so končno prišli. Oče si je vzel dopust in se jim odpeljal naproti do Strasbourga. Zadnje tedne, kar je vedel, da bodo zares prišli, ni nikjer dolgo zdržal. Največ je bil v stanovanju, ki mu ga je dalo ravnateljstvo, ko je prinesel potrdilo, da bo prišla družina. Stanovanje je bilo v bližini njegovega prejšnjega stanovanja, hiše, dvostanovanjske, so stale samo na gornji strani ulice. Naša hiša, da jo tako imenujem, je stala prav na koncu ulice, ki se je zložno vzpenjala po hribu navzgor do grebena, ki je bil obrasel z grmovjem in drevjem. Tu je tekla meja med Francijo in Nemčijo. Drevje je bilo še golo, le kak zgodnji grm je že ozelenel ali vsaj poganjal. Zaradi stanovanja je bilo precej tekanja, preden sva ga uredila. Vanj sva prenesla pohištvo iz očetove dotedanje sobe, poleg tega je oče kupil na obroke nekaj novega pohištva in posode. Lotila sva se tudi prekapanja vrta, ki se je vlekel za hišo skoraj do meje. V drugi polovici hiše so stanovali Poljaki. Mudronj, tako se je pisal naš sosed, je bil kako leto mlajši kot oče, a silikoza ga je tako zdelala, da je bil že na kraju svojih moči. V jamo ni hodil že dobro leto dni, opravljal je lažja zunanja dela. Doma je posedal ure in ure na vrtu in pokašljeval. Kakevosž fermc /e v voJkaLh pridelovalcev Od vsega, karkoli lahko vpliva na proizvodnjo živine, je najpomembnejša kakovost krme. In vendar še mnogi kmetovalci po večini skrbijo samo za to, da preskrbijo živini zadostne količine krme, ne gledajo pa dovolj tudi na njeno hranilno vrednost. To se najpogosteje pojavlja pri senu, ki je osnovna krma za vse prežvekovalce in konje. Ker je od osnovne krme odvisna višina živalske proizvodnje, moramo poskrbeti, da bo krma čim bolj hranilna. Trava, ki jo kosimo za zimsko krmo, je sposobna, da izloči iz tal za živino potrebne hranilne snovi, če jih seveda zemlja ima. Namen pridelovanja in pridobivanja krme s travnikov je, da izkoristimo sposobnost trav za nabiranje hranilnih snovi, da jih pokosimo takrat, ko so teh snovi že dovolj nabrale in v takšnem odnosu, kakršen je za proizvodnjo živine najprimernejši, ter da te snovi pri kon-serviranju (sušenju ali siliranju) v čim višjem odstotku v rastlini tudi ohranimo. Na negnojenih in slabo oskrbovanih travnikih ne moremo pridelati niti mnogo krme niti krme dobre kakovosti. Na splošno primanjkuje našemu senu fosfora, katerega trave ne morejo v zadovoljni meri načrpati, če tega v zemlji primanjkuje. Redno oskrbovanje in gnojenje travnikov s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili nam zagotavlja velike pridelke krme, ki bo tudi polna vsebine, če bomo travo ob pravem ča- su kosili in krmo sušili tako, da bo izgubila čim manj hranilnih sestavin. Na splošno se kosi pri nas za zimsko krmo prestara trava. Pridelovalci računajo pri tem na večje pridelke, ne ozirajo se pa na hranilnost krme. Travnike moramo kositi takrat, kadar ima ruša največjo hranilno vrednost, oziroma, ko vsebuje največji odstotek beljakovin. Beljakovine so namreč v krmnem obroku za žival najvažnejše in nenadomestljive. Od časa, ko delajo trave kolenca, ob cvetenju in po cvetenju pa se odstotek beljakovin in druga osnovna sestava travniških rastlin temeljito spremeni. Največ beljakovin in dobrih hranilnih snovi je v mladi krmi. Taka krma je tudi bolje prebavljiva. Če se košnja zakasni, se zniža odstotek beljakovin, zniža se pa tudi prebavljivost sena. Najprikladnejši čas za košnjo v pogledu pridelka hranilnih snovi in tečnosti sena je torej takrat, ko trave, ki jih je v travni ruši največ, poženo v klas in pred cvetenjem trav. Tretje sredstvo, ki nam pripomore k boljši kakovosti osnovne krme, je njeno konser-viranje (sušenje ali siliranje). Tako se izgubi pri običajnem (dvodnevnem) sušenju sena na tleh, celo pri najugodnejšem vremenu, približno petina hranilnih snovi, ki jih je vsebovala trava, pri dobro napravljeni silaži pa le desetina. Če ob sušenju seno moči dež, se tudi izgubi polovica hranilnih snovi. S sušenjem sena na ostrveh, na žici, s hladnim zrakom ali podobnimi pripomočki, ali če krmo siliramo, pa znižamo izgube na najmanjšo mero. V sodobni živinoreji želimo z učinkovito krmo doseči visoko in kvalitetno proizvodnjo živali. Zato se bomo morali poslužiti vseh mogočih pripomočkov, s katerimi bomo pripravili vsebinsko bogato krmo. Kmetijstvo po svetu Pomirjevalna sredstva — za rastline Nemški učenjaki so odkrili kemično spojino, ki močno deluje na številne vrste rastlin. To je nekakšno poživilo ali pomirjevalno sredstvo. Raziskovalci življenja rastlin trdijo, da rastline trpijo podobno kakor druga živa bitja. Zelo jih izčrpa suša, ko dalj časa stradajo. Pozneje si le počasi opomorejo, če jim posebej ne pomagamo. Izčrpanim rastlinam je treba nuditi okrepčilo, p°' mirjevalno sredstvo, ki deluje tako, da so potem kmalu spet sveže in da se ne pokaže nobena bolezen zaradi izčrpanosti. Rastline, zlasti sadno drevje, ki so trpele zaradi pozebe ali suše, se več ali manj sušijo ali hirajo tudi pozneje, ko imajo dovolj vlage in ni več mraza. Če pa jim nudimo okrepčilo, se ne posuši nobena veja in se tudi ne zmanjša pridelek sadnega drevja. To odkritje je velikega pomena zlasti za sadjarstvo, pa tudi za gojitelje rastlin na drugih področjih. Misli oh poročilu o razvoju molznosti v živinorejshili zadrugah Že kmetovalec preteklih stoletij je med svojo govejo čredo odbiral in puščal za pleme le teleta dobrih krav in bikov, ki jih je posebno dobro negoval in krmil. Vendar so bile tej poti odbire za boljšo produktivnost postavljene meje. Čim manjši je bila njegova čreda, tem manjše so bile v preteklosti kmetovalčeve možnosti odbire in dosege boljše molznosti in hitrejšega prirast- Kmetijsha posojila po znižam obrestni meri V okviru splošnih ukrepov za dvig produktivnosti avstrijskega kmetijstva zavzemajo kmetijski krediti kot agrarno-pospe-ševalni činitelj brez dvoma pomembno mesto. Posebno poživitev naj bi v tem letu predstavljal tako imenovani agrarni investicijski kredit (Agrar-Investitions-Kredit), ki je kmetom dostopen po 3 % obrestni meri na odplačilno razdobje 10 let. Agrarni investicijski kredit ni namenjen le za učvrstitev gorskih in ravninskih kmetij, povečanje kmetijske posesti v smislu ureditve življenjsko sposobnih družinskih kmetij in za kmetijsko naseljevanje, temveč tudi za splošne pospeševalne ukrepe v kmetijstvu in gozdarstvu. Sem spadajo predvsem gradnja stanovanj za kmetijske delavce, nakup gotovih kmetijskih strojev, gradnja silosov in gnojničnih jam, ukrepi za izboljšanje pašnikov in planin, ureditev sadovnjakov, zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, nakup tbc in bangove bolezni proste živine, ureditev voznih poti in žičnic ter pogozdovanje. Višina posojila znaša najmanj 30.000 šil., a največ dve tretjini celotnih investicijskih stroškov. Izključeni so vsi kmetijski obrati, k’ presegajo enotno vrednost 500.000 šil. ali 200 ha gozdne površine. Posojila v znesku do 50.000 šil. so dosegljiva na osnovi poroštva, za večje vsote pa se zahteva zagotovitev z vpisom v zemljiško knjigo. Poleg opisanega kreditnega fonda obstojajo v dosedanji obliki še ERP-krediti, ki so določeni za posebne namene, kot so: obrtne strojne postaje, traktorski priključki, skupne hladilnice, vozna pota, tujski promet, pogozdovanje in oskrba gozdov. Obrestna mera se pri tej vrsti kreditov giba med 3 do 5 %. Nadalje se kmetom nudi pod istimi pogoji kot doslej (obrestna mera 6,5 %, odplačilna doba 4 leta) „Agrarsonderkredit\ ki je namenjen za vse ukrepe, ki imajo za cilj racionalizacijo kmetijske proizvodnje. Interesenti za kmetijske kredite dobijo podrobne informacije pri pristojnih okrajnih kmetijskih zbornicah. ka. Trgovanje s plemensko živino v soseščini je sicer možnosti vzreje k boljši storilnosti nekoliko povečalo, vendar se je tudi tu kakor v zasebni odbiri kmalu pojavila zla posledica križanja ali parjenja v sorodstvu. Šele kmetijsko zadružništvo je omogočilo v vzreji goveje živine vzpon na storilnost oz. molznost in letni prirastek mlade živine, ki ga srečamo in vidimo sedaj v svetu. Živinorejske zadruge in njihove zveze so pod vodstvom kmetijskih znanstvenikov in živinorejskih strokovnjakov v zadnjih 50 letih povezale tisoče malih govejih čred iste pasme v veliko čredo, med katero se redno kontrolira molznost in odbirajo telice in bikci za pleme. Razvoj tehničnega napredka in stopnjujoči se pomen denarja v kmetijskem obratu pa terjata od kmetovalca — predvsem v alpskem predelu, kjer je govedoreja glavna tržnoproizvodna panoga — da posveča opazovanju razvoja odbire in storilnosti v govedoreji enako pozornost, kakor pa pridelovanju kvalitetne krme in smotrnemu krmljenju. Iz tega spoznanja hočemo v naslednjem ogledati razvoj storilnosti oz. molznosti koroških govejih pasem v zadnjih petih letih in to na podlagi letnih poročil, ki jih o svojem delu in ugotovitvah dajejo živinorejske zadruge in njihova kontrolna zveza. V preteklem letu je ta zveza vršila kontrolo nad molznostjo pri 16.651 kravah na 2.357 kmetijah in imela s tem pod kontrolo dobrih 20 % krav v deželi. Računano na te krave je lani znašala povprečna letna molznost na kravo 2.942 kg mleka s 116 kg maščobe, kar odgovarja 3,94 °/o maščobe v mleku. Od leta 1953 se je povprečna molznost kontroliranih krav povečala za 237 kg mleka in za 10 kg maščobe na leto. Denarno gledano se je edino vsled sistema-lične odbire in vzreje rentabilnost mlečne proizvodnje povečala za okroglo 475 šil' na kravo. Med koroškimi pasmami zaznamujemo pr' kontroliranih kravah v zadnjih petih lelil1 največji porast molznosti pri krevah pinc-getvske pasme in sicer za 350 kg mleka i® za 15 kg maščobe v njem. Pri tem je treba seveda upoštevati, da je od te pasme pod kontrolo 5.832 krav. Druga v deželi številčno najmočnejša pasma, to je marijadvorsko pasma zaznamuje pri 6.203 kontroliranih kravah v zadnjih petih letih le porast za 101 kg mleka in 4 kg maščobe na kravo-Kontrolirane krave te pasme dajejo med pasmami v območju našega jezikovno mešanega ozemlja tudi najmanj mleka. LetnO povprečna molznost kontroliranih krav *e pasme je z 2.811 kg mleka za 145 kq nižjo od molznosti krav pinegavske in za 299 kS nižja od krav simodolske ter za 368 kg nižja od krav sivorjave pasme. Najvišjo molznost izkazujeta že skozi Ista na Koroškem številčno najšibkejši pasm' sivorjavega in simodolskega goveda. Do-čim v zadnjih petih letih pri sivorjavem govedu ni mogoče zaznamovati vidnega p°' rasla v molznosti, je le-ta očividen pri modolskem govedu. Leta 1953 je bilo od *® pasme pod kontrolo le 861 krav, lani pa ji^1 je bilo že 2.343. Molznost kontroliranih krd'/ je narasla za 273 kg na 3.110 kg rtilek® s 121 kg maščobe v njem. S to molznos*i® že sedaj ta pasma očividno dominira n®0 vsemi deželnimi pasmami. Ta odlična mol2' nost v kombinaciji s hitro rastnostjo tel® obeta tej pasmi predvsem v območju m°' rijadvorskega goveda še veliko bodočno5 in absolutno prednost pred drugimi pai' mami. (bl| Njegova žena, srednje velika ženska, pa je kar kipela od zdravja in življenja. »Vidi se, da ta njiva nima orača," me je oče opozoril nanjo. Morda mi je s to pripombo hotel dati na znanje, da me ima za odraslega, morda mu je le ušlo, kar mu je ob srečanju z njo najprej prišlo v zavest. Imela sta dva fanta, ki sta že hodila na delo, mlajši v separacijo, starejši v jamo. Čeprav je bilo sosedovo že prekopano, si je Mudronjka vselej, kadar sva z očetom delala na vrtu, našla tam na oni strani kako delo in navadno prva začela razgovor. Največ se je obračala name, ki sem ves čas, kar je bila na vrtu ali dvorišču, pasel no njej lačne oči. V tistem času sem obvisel z željnimi pogledi na vsakem dekletcu, ki je že imelo kaj prsi, in na vsaki ženski, ki ji obraz še ni bil naguban, lasje pa ne popolnoma sivi. Tega dne, na Jurjevo, sem torej čakal pred postajo z ročnim vozičkom, ki sem si go bil izposodil pri sosedovih. »O, naš mladi sosedi" se je razveselila Mudronjka, ko sem stopil v kuhinjo, kjer je dišalo po okusnem in obilnem kosilu. Mudronjka je bila razgreta, polna lica so se ji svetila, kot bi bila namazana z lojem. Zunaj na vrtu se mi je zdela prikupnejša. .Hitim," je dejala, »malo sem se zamudila, fanta bosta vsak čas doma, Mudronj pa je šele odšel na delo. Je družina že tu?" Povedal sem, da naši pridejo s popol- danskim vlakom, in poprosil za voziček, ki sem ga videl na dvorišču. »Prosim, prosim, vzemite ga! Če vam lahko postrežem še s čim, samo izvolite! Sosedje smo." Ženska! Ženska! Ali pa sem bil jaz tedaj tekšen, da sem videl samo oble prsi, okrogle boke, vabljiv smeh in oči, ki so gorele v čudnem ognju. Kako bi tudi naj bilo drugače? Bilo mi je devetnajst let in bil sem zdrav, čeprav suhljat dolgin, vendar močan. Tiste štiri domačinke so me že lep čas dražile, do kraja pci me je razdražil Gaspardov naslednik v sobi. Gaspard se je namreč konec marca oženil in se preselil s svojo mlado ženo v kolonijo, njegovo posteljo pa je dobil majhen, črnolas in črnopolt Italijan Rebuffo. Menda je šele pred kratkim prišel s Sicilije, kajti znal ni drugega kot italijanski. Bil je kakih pet let starejši od mene in imel je žgoče oči in poželjive ustnice. Ne vem, ali se je meni poznalo ali ne, da sem gladoven na ženske, Rebuffu se je videlo na prvi pogled. Ko sem šel prvič z njim na pivo, je na račun vsake ženske, ki sva jo srečala, delal opolzke pripombe. Vseh besed seveda nisem razumel, dobro pa sem razumel smisel njegovih namigovanj. Še dvakrat sva šla skupaj, potem nisem maral več z njim. V nedeljo, ko sem se zaradi slabega vremena že sredi popoldneva vrnil s pohajkovanja po koloniji, sem našel Re- buffa z žensko v postelji. Ženska je ob mojem vstopu prestrašena vzkliknila in si pokrila obraz z dlanjo, Rebuffo pa mi je samo zamahnil z roko in zaklical: »Fuori! Via!" Slika, ki sem jo videl, mi ni hotela iz spomina. Vse do večera sem jo nosil s seboj in še legel z njo. Rebuffa ni bilo, ko sem prišel, pustil je le razkopano posteljo. Roc-co pa je tam v kotu že vlekel dreto. Njega Robuffova postelja ni vznemirjala, imel je doma pet otrok, jaz pa sem dotlej komajda zaslutil, kaj ženska lahko nudi moškemu. Nisem in nisem mogel zaspati. Ko je Rebuffo prikolovrafil, se je smejal na vsa usta in blaženo ponavljal: »Dulce, dulce!" Sredi tedna pa je na večer prišel z žensko. Ne da bi se menila za naju, Rocco je seveda spet trdno spal (ta možak sploh ni delal drugega, kot vihtel kramp in spal), jaz pa sem se delal, kot da spim, sta se slekla in zlezla v posteljo. Čudno, da sta ugasila luč, toda bilo je še vedno tako svetlo, da sem videl, da zajetna, mesnata ženska ni več mlada. Rebuffo je tu in tam zašepetal kako besedo, ženska pa ves čas ni spregovorila niti besedice. Njuna postelja ni bila oddaljena od moje niti pol metra, lahko bi jo bil dosegel z roko in potegnil odejo z njiju. Kmalu me je oblil pot, kot da spodaj v jami zasajam kramp v najtršo premogovo plast. Že sem mislil, da se bo ženska pobrala, toda ne, začela sta znova. Poželenje, ki me je prevzemalo, se je me- šalo z gnusom in jezo. Kako dolgo naj *® gledam in poslušam njuno početje? Res <*"' šiita, da spim ali da mi je vseeno? Rad b' bil na Rebuffovem mestu, samo s tole žensko ne, s tole nikakor! Če bi imel Brigi**® v postelji! Tepec, kupil bi ji bil kolo, kup' ga še sebi, ni je stvari, ki je rudar ne do*3, na obroke, pa bi se odpeljala kam da*® med gozdove, kaj bi ji tam pomagalo, ®® bi se še tako branila? Morda bi bila vo*i nejša Flora, morda Henrietta, pravijo, d° so tihe in mirne bolj vroče, ko se ogrejej® morda se tudi prej vdajo? Takoj jutri p° čakam eno od njih in jo povabim v ki®0 Ampak, Rebuffo, nehaj vendar! Hočeš, vaju vržem ven, ali pa da samo tebe P ženem skozi vrata pa planem na žensk0^ naj že bo kakršna koli! Ne bi mogel p°vej dati, kaj vse mi je tisto uro ali tisti dve bledlo po glavi in kako mi je vrelo p° lah. Končno se je ženščina le odpra^* Komaj je zaprla vrata za seboj, sem s . čil iz postelje, pograbil Rebuffa, ki je ^ kot zaklan, in ga potegnil na tla. V vS jezikih, ki sem jih in jih nisem znal, mu rekel, da je prašeč, največji, kar s jih kdaj videl. Precej časa sva se rV^0 nazadnje sem ga pahnil na hodnik, v ^ po zaklenil. Toda tako dolgo je razbij0 ^ njih, da sem moral odpreti. V soboto P^ noči se je ponovilo isto, samo da je P druga ženska, mlajša in lepša. (Se nadaljnje) 9. MAJ — PRAZNIK ZMAGE IVAN JAN: a*m V A T E J BOR: SVOBODA Še vedno nas budi naš klic: Zberimo zatirane! se z vseh vetrov svetal Kdaj zemlja, koder danes krvavimo, bo naša spet) Ko boš povsod doma! Ko nam ne bo več rezala gospoda ne kruha ne meja ne naših glav! Ko ti črepinje več ne bo razklal nihče, če boš zašepetal: Svoboda. Vemo, svoboda je prečuden sad, ki ti ne pade v roke sam z drevesa. V vrhove strme, ki vihar jih stresa, nam moraš ponj, če rad ali nerad. Samo po cestah, ki jim tlak je kri iz naših žil, dosežemo svoj cilj. Svoboda žito je, ki zazori '* ene same njive — Iz gomil. Pred slabim letom so komandanta Ratla zajeli. Ne bi ga, a ko se je zbudil, je bil že zvezan. Tudi kurirja so ujeli in ga kar tam ubili. Njega pa so osuvali in ga zaradi njegove poveljniške značke odvlekli pred visokega gestapovca. Tudi tedaj je bila zima. Dva dni so ga že vodili pred visokoraslega zasliševalca, ki je imel predrzen in vrtajoč pogled. Ko ni nič zaleglo, je spet padlo po njem. Njegov poveljniški rdeči znak na levem rokavu je na zasliševalce deloval kot magnet in kot rdeča, hudega bika razdražujoča plahta. On pa nič! „Ali veste, kaj vas čaka?” Gestapovec ga je prebodel s pogledom, a Rafel dolgo ni odgovoril. Kot zamišljen je kar naprej ogledoval lepo izglajen ka-menit podstavek na pisalni mizi, kamor je Nemec segal po pero. „Vprašanje je odveč, ker je odgovor obema jasenl" Rafel se ni bal smrti. Le tistega pred njo. Vendar mu je bilo žal, da bo kmalu vsega konec ... Toda tisti kameniti podstavek ... Gestapovec mu je zdaj nalil konjaka. Zaigral je na drugo struno in odslovil celo stražarje. Velel ga je razvezati in ostala sta 'sama. „Smrt?! .. . Motite se. Vi niste eden tistih tepcev. Premislite... Kljub naši moči ali pa prav zaradi nje vam ponujam življenje. Samo ..." Nemec je nagnil čašo. Tudi Rafel je srknil ponudeno pijačo in pričakujoče pogledal zapeljivca. „Samo ... Pokažite nam vaše skrivališče, vaše ljudi!" Ratel je molčal, gestapovec z belo mrtvaško glavo in tremi zvezdicami pod vratom se je na pol obrnil in spet dotočil čaši. Sama sta bila v prostoru, ki je bil v prvem nadstropju. Zunaj je bilo do kolena snega in še je padal. Sredi mize pa tisti gladki, na sredi zarezani kamen. Še enkrat ga je pogledal, se stegnil in ... Tisti hip je gestapovca obšlo, ko da bi vanj spustil silen električni tok. Pred očmi so mu zaplesali sivi kolobarji in sesedel se je v naslanjač ter se začel potapljati v temno globočino. Prvi udarec je bil dovolj močan, da je Nemca omamil, drugi pa je bil dovolj za vselej, kajti kamen je bil težak. „Na, tu imaš skrivališče!” je siknil Rafel in z levico ulovil steklenico, da ni zaropotala po tleh. Svinčeno težko telo gestapovca je naslonil na pisalno mizo, da je bilo, kot bi si podpiral glavo in spal. Potem je Rafel še dvakrat dvignil gladki podstavek. Zaropotalo ni niti toliko, kakor če bi strl oreh. „Zdaj pa brž!” Skočil je k omari, vzel papirje, jih zma-šil v žep, v drugega mimogrede potisnil pištolo, potem pa snel brzostrelko. Po prstih je stopil do vrat in jih zapahnil. „Hifro k oknu in veni” Bled, a odločen se je spomnil, da bo varnejši, če obleče gestapovsko bluzo, ki je visela v omari. Hitro je dal še kapo na glavo in, ko je zakoračil mimo ogledala, se je sam sebe ustrašil. Ustavil se je ob oknu, a tudi v njem je videl svojo spremenjeno podobo, okrašeno z belimi mrtvaškimi glavami. Ko je odpiral veliko okno, je rahlo zacvililo, a njemu je zavpilo, kot bi piskala lokomotiva. Ozrl se je v vrata za hrbtom. Nič! Naprej! Objel ga je mrzel, osvežujoč zimski zrak. Skok. Zaprašil se je v sneg, in ko se je pobral, ni bilo videti nikogar blizu. Vsi so Tov«riši OB PROGI . Kurir je prinesel pismo. Medtem ko ga je r°cal komandirju, je pripovedoval, da je 110 Prehodu čez progo padel v zasedo. , "^e zopet,” je rekel komandir, ne da bi v'9nil pogled od branja. „Najbrže so te Vže'i na muho," se je pošalil. ^ »Cel rafal mi je spustil v hrbet,” je rekel JJr'r Tone in začel zlagati prestreljeno po-0 na travo. .Samo pošta me je rešila." v tvoje noge,” je dejal komandir Sa-' Vsi smo se smejali in tudi Tone se je meial z nami. »Sedaj pa zares,” je rekel komandir. »Pri-0 ie pismo od štaba bataljona, naj prosla-.^rrio prvj maj. Pišejo nam, naj na ta dan ^Vršimo borbene akcije, zakurimo kresove, 9aniziromo proslave, mitinge in še cela . va te drugih predlogov. Pismo se konji 16 z mislijo, da bomo tako najlepše pro-Clvili največji delavski praznik." Y "^rem še k drugim četam,” je rekel kurir d°ue' "P°hiteti moram, da se bodo tudi one U br° pripravile. Povem jim, kaj vse boste ,Qr®dili 2a fa dan. Vem, da bodo hoteli blt' boljši." "be povej," je rekel komandir. „Nič ne K-is.iš si lahko, kar hočeš." ie b|. uv ie izginil Tone med drevjem, ki „0° že v zelenju. ke| l pr°ge nam ne bo težko priti," je reje 2e| rnQndir in pokazal proti gozdu. „Vse 6n°. Ne bodo nas opazili. Prvi vod bo šel na progo, drugi pa bo zakuril kresove po vrhovih.” Četa se je razšla. Do večera je prvi vod čistil orožje. Drugi pa je takoj odšel na pot. Zvečer sta v prvem vodu drug za drugim korakala Gorazd in Jaro. Sence gozda so vedno bolj tonile v temi. Od daleč se je slišalo piskanje lokomotive, v vasi pa je Bil je oklopni vlak. Tega niso pričakovali na tem delu proge. Komandir je skočil k mitraljezcu. Nekaj časa je oprezoval, potem pa je videl, od kod prihaja ogenj. „Tja," je pokazal z roko. Začeli so se križati rafali. »Pregnati jih moramo," je rekel komandir. »Breg se prestrmo dviga. Sami bi jim zlezli pred cevi." zalajal pes, potem dva in potem vsi vaški psi. »Kmalu bomo ob progi,” je rekel Gorazd Jaru. „Da,” mu je odvrnil prijatelj. Potem sta drug ob drugem ležala ob progi in čakala na vlak, ki je moral priti. V daljavi pa je po nebu tipal reflektor in se križal s snopom drugega, ki se je prižgal takoj za njim. „Če bi bil doma, bi šel na izlet," je šepnil Jaro. Gorazd je prisluhnil njegovemu glasu. »Jaz tudi,” je odvrnil. Potem se je Jaro splazil k progi in prisluhnil na tračnici. Zdelo se mu je, da v daljavi tolčejo kolesa. Še bolj je prisluhnil. »Nekaj se nam bliža,” je poročal komandirju, ko se je vrnil. Ni bilo treba dolgo čakati. Ropotanje koles je prihajalo vedno bliže, vedno bliže, da je borcem od tega že šumelo v ušesih. Komandir je zamahnil z roko, Gorazd je zavrtel stikalo. Poblisnilo je, pok, vzbuh, lomljenje, vpitje. Tišina. Zrak je smrdel po dinamitu, nato streljanje. Splazil se je h Gorazdu in Jaru. »Vzemita mitraljez in se jim splazita za hrbet.” Šla sta. Kmalu so zabrneli onstran kratki rafali. Tone je vstal in vrgel nekaj bomb. Vojaki so stopnjevali ogenj. Potem so utihnili. Komandir je mislil, da so se potuhnili. »Glej,” je rekel mitraljezec. Tone se je obrnil. Visoko gori so zagoreli trije kresovi. »Vsem je vroče, nam in onim tam gori,” je šepnil komandir. Vzletela je raketa. Razsvetlila je progo in njeno okolico. Tone je videl, kako so bežali vojaki, tam na oni strani proge pa je zagledal samo za trenutek Jara, ki je na hrbtu nosil Gorazda. Pognal se je tja. Odvzel mu je mitraljez. »Najbrže ni hudo,” je menil Jaro. Hitro so se umaknili na krit prostor. Tam je Jaro previl Gorazda. Dvignili so ga in kolona je šla v noč. Visoko gori so goreli kresovi. »Vroč, ognjen in krvav maj,” je rekel sam za sebe komandir Tone in nekje v srcu si je želel tihega, veselega, mirnega in sončnega maja. V. N. bili pri kosilu. Pod okni ni bilo nikogar, le pred garažo sta stala dva prazna avtomobila. A tam zadaj je bila živa meja, breg, potok in potem gozd. Rešitev. Rad bi stekel, a si je zapovedal hladno kri in mirnost, čeprav ga je pod nogami žgalo, da bi skočil kot vzmet. Še tri, štiri korake — in prešel bo tisti nevarni del poti pod okni. Na čelo so mu stopile rahle potne kapljice. Tisti metri so most, most med življenjem in smrtjo, metri pod okni, do ogla velike gestapovske hiše in do garaže. Srce tolče, divje razburkano, on pa z brzostrelko na rami stopa naprej. Samo naprej! Tam zadaj pozna vsako stopinjo... Vogal hiše je za njim, prav taka okna, za katerimi ne ve, kaj se godi. Življenje mu je ponudilo obe roki. Pospešil je korak, skoraj stekel je proti garaži... Tedaj — ali je mogoče? Pod noge se mu je zakadil velik, renčeč pes. Hitreje se je pognal in skočil z gazi. A pes je bil urnejših nog. Rafel je z vajenim gibom snel orožje in se v feku obrnil in sprožil v režečo pasjo zver. Zdrdrala sfa dva rafala. Besna žival je zatulila in se zvalila v sneg. »Rafael, zdaj pa feci, kot še nisi nikoli!" si je poveljeval in se poganjal po snegu, da je za seboj dvigal bele oblake pršiča. Iz oken za njim so zarezgetale brzostrelke. Po zraku ga je lovila smrt, a on se je spuščal že proti živi meji. Rešen! »Hudič!" V levici ga je speklo. Skočil je v potok, nekaj časa motovilil po njem navzgor in se s skale pognal na zvoženo pot. Potem ga je požrl gozd, sled pa je brisal sneg, ki je padal, kot bi stresal ogromne vreče drobnega gosjega puha. Rano si je izlizal v samotni hiši, skrit v luknji, narejeni pod podom v kuhinjskem kotu. Tam mu je pomagala Lenka, brhko dekle z zapeljivimi jamicami v licih . . . PETER LEVEC: Csvobojen/e (V Ljubljani $. maja 19 4 5) Od vzhoda-zapada, od vzhoda-zapada odmevajo pesmi naših armad ... Vso noč se je jug zaletaval ob šipe, se dvigal razgret in trkal na vhode. Vstanite! Vstanite! Že tukaj smo mi — predhodnica naše velike svobode! Mi prvi! Ml prvi! Tovariš, povzpni se na sleme po vrvi, nad mestom nam prapor triumfa razvij! Pregnali smo tčmo, podrli pregrade. Prešinil nam srca je radosten sij, glej, v soncu korakajo naše armade! O, kaj je po ulicah danes ljudi! Med njimi dekleta in matere v nadi, da srečajo v uri te včlike zmage predrage, ki prišli so z daljnih poti. In lica junakov preplai je smehljaj, pretesna so njihova srca sedaj, da mogla bi toliko čustev dojeti... da mogli ves svet bi v tem hipu objeti. In v izbi zaznal zmagoslavja utripe nekdo je, ki Ičžal je dolgo bolan: sedaj se je dvignil, prislonil obraz je na šipe, vzdrhtel je — dočakal današnji je dan. FRANCE KOSMAČ : Pomlad v svobodi Težko smo že pomlad pričakovali, a glej, cvetovi prvi so pognali. Prek polj, gozdov in zelenečih trat darove svoje sipa nam pomlad! Gozdovi v vetru so zavalovali, na poljih kmetje spet so zaorali. V poletju klas blestel bo kot zlato, saj naša srčna kri poji zemljo!- S pomladjo se začenja spet življenje, pomlad nam je prinesla odrešenje. Cvetoča mlada Vesna prek gora s Svobodo je objeta k nam prišla! Proslave letošnjega 1. maja Stran 8 Celovec, petek, 8. maj t959 Štev. 19 (886) ■ w r—r~, '“V 't; Izgledi za Ženevo niso slabi Ameriški prezident Eisenhower je na svoji zadnji tiskovni konferenci zahteval še tesnejšo povezavo med zahodnimi državami. Ta njegova izjava tik pred pričetkom vzhod-no-zahodne konference zunanjih ministrov da slutiti, da na Zahodu nikakor še niso uspeli doseči popolnega soglasja v vseh vprašanjih, o katerih bodo razgovarjali v Ženevi. Še bolj potrjuje to domnevo dejstvo, da biva ta teden na obisku v Ameriki bivši predsednik angleške vlade Churchill, kar v političnih krogih komentirajo s tem, da bo pri Eisenhovverju skušal doseči več razumevanja za angleško stališče v vprašanju pogajanj s Sovjetsko zvezo. Na zadnjem sestanku predstavnikov zahodnih držav v Parizu so sicer trdili, da je Zahod pred ženevsko konferenco bolj enoten kot kdaj koli, vendar pa ravno Eisen-howerjeva izjava ter Churchillovo poslanstvo najbolj zgovorno pričata, da je ta enotnost zgrajena na precej nezanesljivih temeljih. To nehote priznava tudi nekdanji ameriški prezident Truman, ko zahodne države roti, naj bodo pri pogajanjih s Sovjetsko zvezo dovolj odločne. Toda trenutni položaj na Zahodu kaže, da polagoma le prevladuje spoznanje, da s krčevitim vztrajanjem na enostranskem stališču ne bo mogoče doseči sporazumov z Vzhodom, marveč bo to mogoče le z medsebojnim popuščanjem. Zato tudi o pariških sklepih pravijo, da pomenijo »zmago prožnosti*, kar pomeni, da zahodne države ne bodo prišle v Ženevo s tesno omejenimi direktivami, marveč bodo svoja stališča skušale prilagoditi trenutnim potrebam. Podojo-no stališče je napovedal tudi predsednik sovjetske vlade Hruščev, ki je le za primer, da Zahod nikakor ne bi hotel upoštevati nasprotnih mnenj, napovedal dosledno uresničitev sovjetskih načrtov glede Nemčije. Šele potem, če zahodne države ne bi hotele skleniti mirovne pogodbe s celotno Nemčijo, je dejal Hruščev, bi bila Sovjetska zveza prisiljena, da vprašanje enostransko uredi z Vzhodno Nemčijo. (Nadaljevanje s 1. strani) 'CfVP, da bi s pomočjo cerkve odvrnila volivce od glasovanja za socialiste, toda nobena sila kapitalizma — je zaključil svoj govor — nas ne more odvrniti od tega, da se ne bi borili proti reakciji in samovladi ene stranke. Borimo se za ohranitev demokracije, borimo se, da bi avstrijsko ljudstvo moglo živeti v blaginji, svobodi in miru! Na socialistični proslavi 1. maja v Celovcu je govoril deželni glavar Wedenig, ki je ostro zavrnil trditve OVP-jevskih propagandistov, ki trdijo, da so vsi uspehi, ki jih je Avstrija dosegla v povojnih letih, izključna zasluga OVP odnosno Raaba in Kamitza. Ta uspešni razvoj ni zasluga ene ali druge stranke, to je uspeh sodelovanja, to je plod prizadevanj in truda vsega avstrijskega ljudstva. Govornik je zavzel stališče tudi do OVP-jevske parole o »Rennerjevi poti" in poudaril, da je za predhodnico današnje OVP dejansko Drava pomenila mejo, zato je ozemlje južno Drave načrtno zapostavljala In ga gospodarsko zanemarjala. Velike prvomajske proslave so imeli koroški socialisti tudi v Beljaku in Št. Vidu, manjše prireditve pa so bile po vsej deželi. Številne proslave za 1. maj je priredila tudi KPO in je Erwin Scharf kot govornik na prireditvi v Celovcu odločno zavzel stališče do izjave OVP-jevskega ministra Grafa, ki je dejal: Zakaj bi delavci danes še R. ADTO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program : — 6.00. 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Sobota, 9. maj: I. program: 8.00 Lepo obnašanje in popevke — 8.45 Sirni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 14.00 Pozdrav nate — 15.10 Pridite peti — 16.20 Mladinska oddaja — 17.10 Tako sem se smejal — 17.20 Se vedno poje Avguštin — 18.15 Malo srce, velika ljubezen — 20.30 Za dobro voljo. II. program: 8.20 Pisan spored glasbe — 9.20 Zabavna glasba — 11.00 Tako zveni pri nas doma — 14.15 Godba na pihala — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Mladinski koncert — 16.00 V vseh tonovskih načinih — 17.10 Lepa pesem — 18.10 Muzikalični vtisi s potovanja — 19.45 Operni koncert — 20.15 Usodno vprašanje Azija — 21.00 Operetni koncert. Nedelja, 10. maji I. program: 6.10 Veseli zvoki — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) —- 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Zveneča voščila za materinski dan — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 .Čebelica Maya", igra za otroke — 17.05 Voščila — 18.30 Zabavni koncert — 19.05 Zabavna glasba — 20.05 Zabavna glasba. II. program: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 11.00 Orkestralni koncert — 15.00 Operetni koncert — 15.45 Wiechert: Mati — 16.00 Plesna glasba — 16.30 Popevke — 18.00 Melodični sprehod — 18.30 Zabavni koncert — 20.05 Zabavna glasba. Ponedeljek, 11. maj: I. program: 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Glasba in zanimivosti od vsepovsod (slov.) — 14.45 Prav za vas — 16.00 Muzikalične pravljične slike — 17.10 Glasbena slikanica — 17.55 Za ženo in družino (slov.) — 20.15 Fatty Georges s svojimi solisti — 21.00 Glasba za zabavo — 22.10 Vsaka stvar ima dva konca. — 16.00 Oddaja za ženo — 16.30 Avstrijska zabavna glasba — 17.15 Brali smo za vas — 17.55 Popevke — 18.25 Mladina muzicira — 20.00 Bavarsko — 21.00 Štirje proti štirim. Sreda, 13. maj: I. program: 8.00 Mi pojemo in pripovedujemo o deželi Drave — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. 5 minut za čebelarje — Kar želite, zaigramo (slov.) — 14.45 Glasba za mladino — 17.10 Glasba, ki se nam dopade — 18.10 Govori so o tem — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 življenje polno glasbe: Gerhard Winkler — 21.00 Lahko se govori o tem. II. program: 8.20 Zabavna glasba — 9.35 Znamenita dela velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelje oper — 14.15 Avstrijski komponisti — 15.30 Zabavna glasba — 16.30 Za vesel popoldan — 17.15 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 17.55 Glasba za delopust — 19.25 ..Santa Cruz", slušna igra — 21.00 Zaupno melodije. četrtek, 14. maj: I. program: 8.00 Zveneče platno — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objavo. Kulturni koledar (slov.) — 15.30 Koroški avtorji — 16.00 Mali zabavni koncert — 17.10 Popoldanski koncert — 18.00 Ko mosec tako lepo sije — 18.15 Oddaja delavske zbornice — 18.30 Mladinska odda|q — 20.15 Lovskq ura — 21.00 Zveneča alpska dežela. II- program: 6.10 Glasba na tekočem traku —• 9.35 Dela velikih mojstrov — 15.30 Dela avstrijskih komponistov — 16.00 Oddaja za žone — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.55 Zabavni koncert — 21.00 Operni koncert. Petek, 15. maj: I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 14.00 Poročila, objave. Zgodovina odkrivanja sveta: Vikingi Južnega morja (slov.) — 14.45 Komorna glasba — 17.10 Marionetne igre — 18.10 Prosti čas jo dragocen — 20.15 „Gyges in njegov prstan". II. program: 8.20 Zabavna glasba — 9.35 Poznana dela velikih mojstrov — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Popevke — 16.00 Otroška ura — 16.30 Orkester akordeonov igra — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Francoski slikovni lok — 19.30 Ljudska glasba — 19.45 Za ljubitelje gora — 20.00 Pozdrav z Dunaja. Televizijski program: Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaja Cas v sliki je tudi vsak dan po končani zadnji oddaji televizijskega programa. Sobota, 9. J.: 19.30 Čuda živalskega sveta — 20.20 Dobra sedmorica — prenos iz Nemčije — 21.30 Športna oddaja. Nedelja, 10. 5.: 17.00 »Trnjulčica" — 19.30 Družina Loit-ner — 20.15 Poročilo z glavne volilne oblasti. F P O trdi, da ima največ zaslug za odpravo dvojezične šolske odredbe F P O p r a v i, da dajeta nova zakona koroškim Slovencem preveč pravic F P O grozi, da bo zato borbo nadaljevala do »popolne zmage” Zato bo za FPO glasoval le tisti ki hoče še dalje hujskati proti koroškim Slovencem in njihovim pravicam! II. program: 8.20 Zabavni spored — 9.35 Poznana dela velikih mojstrov — 15.30 Za prijatelje popevk — 16.15 Aktualna reportaža — 16.30 Qostje iz Saarbruckna — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Vesel delopust — 19.20 Štajersko spominsko leto — 19.30 Orkestralni koncert. Torek, 12. maj: I. program: 8.00 Ljudstvo muzicira — 8.45 Domači zdravnik — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež (slov.) — 14.45 Solistična ura — 16.00 Za prijatelje popevk — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 En mesec deželne politike — 19.45 Štajersko spominsko leto 1959. II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.35 Poznana dela velikih mojstrov — 13.30 Poznani orkestri Ponedeljek, 11. J.: 19.30 Televizija iz ZDA — 20.15 Aktualni šport — 20.35 Obisk pri Too Lingenu — 21.00 Skrivnosti življenja. Sreda, 13. 5.: 17.00 Kasperlnove dogodivščine — 17.40 M Velik i Divo", film — 20.30 »Poročni zvonovi", — ljubezenska drama. četrtek, 14. 5.: 19.30 »Vaš nastop, prosim* — 20.00 Prenos iz vajeniškega doma Franca Domesa »Vožnja neveste v Petrogradu". Petek, 15. 5.: 19.30 Enaindvajset, kdo ve več — 20.15 »Pesem o izdaji" — kriminalna drama — za maldino ni primerno. demonstrirali, saj jim je Raab dal že vse, kar potrebujejo. Največjo prireditev so tud' komunisti imeli na Dunaju, kjer je govoril predsednik stranke Koplenig, povorka P° je trajala skoraj dve uri. Pa celo OVP, ki prej nikdar ni pokazalo dovolj razumevanja za delovnega človeko in je tudi delavske prireditve smatrala zo predrzno izzivanje, je tokrat našla dopa* denje na proslavi praznika dela. Govornik na dunajski OVP-prireditvi minister Bock se je v svojem prazničnem razpoloženju povspel celo do trditve, da so OVP-jevci dejanski in edini zastopniki avstrijskih delojemalcev. Kako delovni ljudje Avstrije res mislijo o Bockovi trditvi, pa bodo povedali pri volit' vah 10. maja, ko bodo dali glasove tisti stranki, ki dejansko zastopa njihove interese — Socialistični stranki Avstrije! RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00. 7.00, 13.00. 15 00, 17 00, 22.00. Sobota, 9. maj: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Mladina poje — 9.30 Majhen koncert — 10.10 Množično pesmi — 10.25 Panorama zabavnih melodij — 11.00 Odlomki iz znanih simfonij in koncertov — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Havajski napevi — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 14.30 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.15 Iz zakladnice romantično glasbo — 17.10 Pred kongresom ZKS — 17.40 Godba na pihala — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Vedre melodije — 18.45 Okno v svet — 20.00 Plesna glasba — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino. Nedelja, 10. maj: 6.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Pisani zvoki — 8.00 »Šipkov grm", mladinska igra — 8.55 Zabavna matineja — 10.00 Se pomnilo tovariši — 10.30 Iz domače skrinje — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.25 Stare melodije v novih oblekah — 16.30 Zbori in samospevi — 17.00 Igrajo veliki zabavni orkestri — 17.30 »Veliki val", radijska igra — 20.00 Novosti iz našega arhiva plošč — 21.00 »Marina". Ponedeljek, 11, maj: 5.00 Pisan spored zabavno glasbe — 8.05 Lahka glasba — 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja — 9.20 Pojo moški zbor Jože Moškric — 9.40 Igra Ljubljanski jazz ansambel — 10.10 Matineja orkestra Radia Ljubljana — 12.00 Pet pevcev — pet popevk — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Narodne pesmi — 12.45 Zabava vas Tom Erich s svojim orkestrom — 15.40 Listi iz domače književnosti — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.00 Značilnost povojnega jugoslovanskega gospodarstva — 18.15 Mali koncert Slovenskoga okteta — 20.00 Revija popevk in zabavnih melodij. Torek, 12. maj: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Ljudski pevci pred mikrofonom — 8.40 Potopisi in spomini — 9.30 Liki naših solistov v znanih operah — 10.10 Popovke in melodije — 10.45 Za dom in žene — 11.30 Oddaja za otroko — 12.00 Od kvarteta do okteta — 12.15 Kmetijski nasveti — 14.00 Koktajl zabavnih melodij — 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.30 Voščila — 16.00 Za glasbeno ljubitelje — 18.40 Iz zbornika spominov — 20.30 »Hiša pod žgočim soncem" — igra. Sreda, 13. maj: 5.00 Jutranji glasbeni spored — 8.05 Glasbeno popotovanje — 9.00 Jozikovni pogovori — 9.15 Iz albuma zabavnih zvokov — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.10 Plesi in napevi z narodno motiviko — 10.30 Jugoslovanska komorna glasba — 11.00 S popevkami po Evropi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Arije iz francoskih oper — 13.30 Poje pevski zbor »Ivan Rob" — 15.40 Iz krvi rdeče ... — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob potih — 18.00 Kulturna kronjka — 20.00 Prerijske melodije v izvedbi orkestra Ray Mariin. Četrtek, 14. maj: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Poje Ljubljanski komorni zbor — 8.20 Melodije, ki jih radi poslušate — 8.40 Potopisi in spomini — 9.40 Pojo znani pevci zabavno glasbe — 10.35 Zabavna ruleta — 11.00 Odlomki iz oper Masseneta — 12.00 Z Vaškim kvintetom — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Od popevke do popevke — 13.55 Slovenske narodne pesmi — 14.15 Turistična oddaja — 14.30 Voščila — 16.00 Izbrali smo za vas —- 17.10 Glasbena križanka — 18.15 Zaplešimo Charleston — 18.30 Zabavni potpourri — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.50 Sodobni poljski liriki. Petek, 15. maj: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Solistična glasba — 8.40 Zabavna glasba — 10.40 Francoske popevke — 11.00 Za dom in žene — 11.10 Štirje fantje vam igrajo — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Narodne pesmi v novi obleki — 12.40 Iz filmov in glasbenih revij — 13.30 Venček narodnih — 13.45 Popevke — 15.40 Iz svetovno književnosti — 16.00 Petkovo glasbeno popoldne — 17.10 Za mlade ljubitelje glasbe — 17.25 Od tu in tam — 18.10 Umetne in narodne poje mešani zbor »Ljubljanski zvon" — 20.30 Mojstrska dela koncertne literature. Intervju s predsednikom ZS0 v jugoslovanskem tisku V zadnjih dneh je jugoslovanski tisk objavil obširen intervju s predsednikom Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, k' je v razgovoru z dopisnikom Tanjuga na Dunaju zavzel stališče do nastalega položaja v zvezi s sprejetjem zakona o urediti šolstva na Koroškem in zakona o uradnen1 jeziku pred sodišči na našem ozemlju. Ponovno je bilo jasno poudarjeno, da koroški Slovenci odločno zavračamo zakona, ki s*0 bila sklenjena mimo nas in brez upoštevanja naših želja ter se ne skladata z duhof” in besedilom člena 7 državne pogodbe. Darila za birmo pri urarskem mojstru Gottfried ANRATHER Celovec - Klagenfurt, Paulitschgasse 9 Nakit ure reparature Jabolčna in hruševa drevesca ter . vinske trte oddaja drevesnica ing. / Marko P o I z e r na Vazah, posta \ Št. Vid v P. — St. Veit i. J. Kdor si želi poznanstvo v Kanadi, Združenih državah Amerike, Južni Ameriki ali Avstraliji z namenom ženifovanja In poroke, naj se s polnim zaupanjem obrne po informacije na naslov: „ E V A " AGENCIJA 10253-95 St., Edmonton, Alberta, Canada. Pismu priložite 20 šilingov in sliko! fotografiranje c e n e j s e i Velika kopije 7x7, 7x10, 9x9 1.20 žil. - 9x15 1.30 Sil- FOTO-ECKE OTMAR SCHARK Klagenfurt - Celovec, Obstplatz 5, Tel. 44 - 61 in Foto Schark Bahnhofstrasse 12 Veliki popusti pri nakupu premoga in koksa za zimsko vskladiščenje pri HOLZ - KOHLE - FUHRBETRIEB Erwin Munch 5$ KLAGENFURT - CELOVEC Villacher StraBe 187 Tel. 53-05