GEOLOGIJA 40, 65-101 (1997), Ljubljana 1998
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih
plasti Slovenije
Turrids (Neogastropoda) from Middle Miocene Badenian beds of Slovenia
Vasja Mikuž
Katedra za geologijo in paleontologijo,
Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Ključne besede: Turridae, Neogastropoda, srednji miocen, badenij, Slovenija
Key words: Turrids, Neogastropoda, Middle Miocene, Badenian, Slovenia
Kratka vsebina
Z raziskavami miocenskih predstavnikov družine Turridae smo v naših nahajali-
ščih ugotovili 23 različnih vrst in podvrst, ki pripadajo štirim različnim poddruži-
nam T^rrinae, Crj^toconinae, Clavatulinae in Mangeliinae. Najbogatejša nahajali-
šča turid v Sloveniji so v bližnji okolici Šentjerneja na Dolenjskem. Laporji in pe-
ščeni laporji s turidami in drugo makro- in mikrofavno so badenijske starosti.
Abstract
With investigations of Miocene representatives of the Turridae family in Sloveni-
an localities 23 distinct species and subspecies were established. They belong to fo-
ur different subfamilies Turrinae, Cryptoconinae, Clavatulinae and Mangeliinae.
The richest localities of turrids in Slovenia are in narrower surroundings of Šentjer-
nej in Lower Camiola. The marls and sandy marls with turrids and other macro-
and microfauna are of Badenian age.
Uvod
V	nekaterih nahajališčih miocenske makrofavne v Sloveniji lahko najdemo števil-
ne in razmeroma dobro ohranjene hišice predstavnikov družine Turridae. Večino ra-
ziskovanega materiala smo našli v letih 1980-1983 v laporjih v bližnji okolici Šen-
tjerneja (Dolenja Brezovica, Golobinjenk, Gorenje Vrhpolje, Gorenja Stara vas, Ivanji
dol, Dolenja Stara vas, Gorenje Mokro polje in Dolenje Mokro polje).
V	raziskave smo vključili tudi primerke turid iz paleontološke zbirke Katedre za
geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani. Tudi v naši šolski zbirki je največ
primerkov iz okolice Šentjerneja, nekaj iz okolice Šmarjete, Kamnika, Zbur pri Kle-
ve vžu in Medije pri Izlakah (sl.l).
66
Vas j a Mikuž
SI. 1. Položajna skica nahajališč miocenskih turid v Sloveniji
Fig. 1. Location map of Miocene Turrids in Slovenia
Dosedanji podatki o miocenskih turidah v Sloveniji
Med prvimi raziskovalci, ki v svojih delih omenjajo turidne vrste iz naših krajev je
Stäche (1858). Navaja vrsti Pleurotoma asperulata Lamarck in P. borsoni Basterot
iz Stare vasi ter nedoločeno vrsto P. sp. iz Ivanjega dola.
Turide so našli tudi v okolici Kamnika. Hilber(1881) omenja iz miocenskih pla-
sti vrsto Pleurotoma aff. doderleini M. Hoemes.
Naslednje leto 1882 je R o b i č zapisal, da je blizu Vrhovja našel veliko ceritijev,
med katerimi je naletel tudi na vrsto Pleurotoma dodaleinii. Najverjetneje gre za po-
moto in je imel v mislih vrsto P. doderleini.
B i 11 n e r (1884) omenja iz miocenske sivomodre gline nad Kamnikom in Motni-
kom vrsto z oznako Pleurotoma plur. spec., iz okolice Zagorja pa P 2 spec, indet.
V neogenskih skladih med Dolenjim in Gorenjim Vrhpoljem so našli vrste Clavatu-
la asperulata Lamarck, C. n. sp. aff. excavata Bellardi, C. n. sp., C. jouannetti Desma-
rest in vrsto C. schreibersi M. Hoemes, ki pa je bila najdena tudi v Ivanjem dolu pri
Stari vasi (K i n k e 1 i n, 1891).
IzHilberjeve (1893) tabele lahko razberemo, da je bilo v okolici Šentjerneja
najdenih 13 različnih turidnih vrst in nekaj primerkov, ki najverjetneje pripadajo no-
vim vrstam. Navedene so vrste Pleurotoma (Drillia) pustulata Brocchi, P. (Clavatula)
semimarginata Lamarck, P. (C.) schreibersi. M. Hoemes, P. (C.) aff. calcarata Gratelo-
up, P. (C.) styriaca Auinger, P. (C.) asperulata Lamarck, P. (C.) clarae R. Hoemes &
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije_ 67
Auinger, P. (C.) äff. excavata Bellardi, P. (C.) descendens Hilber, P. (C.) jouannetti De-
smarest, P. (Raphitoma) aff. plicatella Jan, P (R.) aff. duboisi Boettger in P (R.) aff.
columnae Scacchi. Leta 1909 piše S a j o v i c, da so v sarmatijskih plasteh v okolici
Tunjic našli turidno vrsto Pleurotoma doderleini M. Hoemes.
Iz miocenskih plasti Komendiških Tunjic jeRakovec(1932) opisal tri turidne
oblike, Pleurotoma (Clavatula) dorothae R. Hoemes, P (C.) brigittae R. Hoemes in P
(C.) sp.
K Ü h n e 1 (1933) je pri Zduši blizu Kamnika v badenijskih skladih odkril vrsto
Pleurotoma (Clavatula) n. sp. ex. aff. nataliae Hoemes & Auinger.
Na starem odvalu zgornjeoligocenske talne gline južnozahodno od jaška na Rešta-
nju, je M u n d a (1939) našel skupaj s številnimi turitelami dva turidna primerka vr-
ste Pleurotoma (Clavatula) mariae Hörn, et Auing, cf. var. persculpta Schaffer.
Kochansky-Devidé (1970) je zapisala, da se v Ivanjem dolu pri Šentjeme-
ju najdejo številni miocenski polži, med katerimi je tudi vrsta Clavatula aspemlata.
Ramovš (1974) piše, da je turidni rod Pleurotoma v badenijskih plasteh iz okoli-
ce Šentjemeja zastopan s precej vrstami, omenja pa samo dve vrsti Clavatula asperu-
lata iz Ivanjega dola in C. styriaca iz Dolenje Stare vasi.
Pri Šmarjeti je P r e m r u našel badenijske polže, ki jih je kasneje tudi določeval.
Med njimi je ugotovil tudi turidno vrsto Pleurotoma (Clavostula) calcarata (cf. P 1 e -
ničar & Premru, 1977). Pri poimenovanju podrodu gre najverjetneje za tiskarsko
napako, saj takšnega podrodovnega imena ne poznamo, pravilno ime je Clavatula.
P a v š i č (1995) je opisal tudi nekaj makrofavne iz srednjemiocenskih plasti Kr-
škega polja, med katero navaja vrsto Clavatula asperulata iz okolice Šentjemeja.
Skoraj vse starejše navedbe turidnih vrst iz naših krajev so nezanesljive ali vpra-
šljive, saj večinoma niso zadostno dokumentirane.
Paleontološki del
Sistematika po Thieleju, 1963 in Wenzu, 1938
Classis Gastropoda Cuvier, 1797
Subclassis Prosobranchia Milne Edwards, 1848
Ordo Neogastropoda Wenz, 1938
Superfamilia Conacea Rafinesque, 1815
Familia Turridae Swainson, 1840
Subfamilia Turrinae Powell, 1942
Genus Drillia Gray, 1838
Drillia pustulata (Brocchi, 1814)
Tab. 1, si. 1
1856 Pleurotoma pustulata Brocc. - Homes M. 369, Taf. 39, Fig. 21.
1891 Pleurotoma (Drillia) pustulata Btocc. var.-Ko ernes R. & A u i n g e r,
319, Taf. 40, Fig. 6, 12.
1904 Drillia (Crassispira) pustulata (Br.) var. Sacco -Sacco, Parte 30, Tav. 12,
Fig. 20, 21.
1911-28 Drillia pustulata Brocc. - F r i e d b e r g, 215, Tabi. 13, fig. 17.
1932 Drillia pustulata Brocc. - P e y r o t, 154, T. 83, Pl. 7, Fig. 92-95.
68_Vas j a Mikuž
1937 Drillia ?? (Crassispira) pustulata Br. - M o n t a n a r o, 153, Tav. 7 (10), fig.
19-20.
1951-57 Turris (Crassispira) pustulata (Brocchi 1814) - Rosi Ronchetti, 324,
Fig. 174.
1960 Drillia pustulata (Brocchi 1814) - Kojumdžieva & Strašimirov,
202, Tabi. 48, fig. 10.
1966 Clavus pustulatu^ (Brocchi) 1814 - Bohnné-Havas, 1065, Tab. 6, Fig. 6.
1970 Clavus (Crassispira) pustulatus (Brocchi) - B a 1 u k. Pl. 13, Fig. 10.
1985 Drillia (Crassispira) pustulata (Brocchi, 1814) - Atanacković, 170, Tab. 37,
fig. 16, 17.
Nahajališče: Gorenja Stara vas južnozahodno od Šentjerneja.
Material: Trije dobro ohranjeni primerki z nekoliko poškodovanim ustjem (tek.
št. 1357).
Opis: Hišice so brez protokonha in s poškodovanim ustjem. Razmeroma majhne
vretenaste hišice sestoje iz 8 do 9 zavojev. Teleokonh sestoji iz nizkih in rahlo konve-
ksnih zavojev z izrazito aksialno in manj poudarjeno spiralno ornamentacijo. Ena-
komerno do nazadujočo aksialno ornamentacijo predstavlja 11 nizkih in širokih gre-
benov, ki so v spodnjih delih zavojev in zavzemajo 2/3 zavoja. Pri aksialni ornamen-
taci j i opazimo tudi neizrazite prirastnice. Enakomerno spiralno ornamentacijo
predstavljajo odebeljen greben z vozliči v zgornjem delu zavojev in zelo tanke spi-
ralne črte.
Zadnji zavoj, na katerem aksialna omamentacija precej oslabi, zavzema skoraj polo-
vico hišice. Kolumela je gladka, ustje režasto, ki se konča s kratkim sifonalnim kanalom.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsto Drillia pustu-
lata so našli v spodnjemiocenskih skladih Italije in Francije, v srednjemiocenskih
skladih Avstrije, Madžarske, Bolgarije, Romunije, Poljske, Italije in Francije ter v pli-
ocenskih plasteh Italije. Najdena je tudi v srednjemiocenskih (badenijskih) plasteh
Zaprešid brijega na Hrvaškem, Hrvačanih v Bosni in v jedru vrtine iz okolice Aran-
dželovca v Srbiji.
Subfamilia Cryptoconinae Cossmann, 1896
Genus Genota Adams H. et Adams A., 1853
Genota ramosa elisae (Hoernes R. & Auinger, 1891)
Tab. 1, sl. 2
1856 Pleurotoma ramosa Bast. - H ö r n e s M., 335, Taf. 36, Fig. 12, 14.
1877 Genota ramosa (Basterot) -Bellardi, Parte 2, Tav. 3, Fig. 2, 3.
1891 Pleurotoma (Genota) Elisaexioh. -'Hoernes R. & Auinger, 310.
1911-28 Genota ramosa Bast, var Elisae R. Hoern. i Auing. - Friedberg, 213,
Tabi. 13, fig. 13, 14.
1932 Genota ramosa var evanescens Peyr - P e y r o t, 53, T. 83, Pi. 1, Fig. 33.
1960 Genota ramosa var elisae (Hoernes und Auinger 1891) - Kojumdžieva
& Strašimirov, 196, Tabi. 47, fig. 3.
1970 Genota ramosa (Basterot) - B a 1 u k, Pl. 13, Fig. 9.
1982 Genota ramosa elisae (R. Hoemes et M. Auinger, 1891) - Švagrovsky,
410, Taf. 10, Fig. 2.
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije_ 5
Nahajališče: Medija pri Izlakah.
M a t e r i a 1: En primerek s poškodovanim ustjem (tek. št. 1359).
Opis: Protokonh majhne in vretenaste hišice sestoji iz dveh okroglih in konveksnih
zavojev z neizrazito aksialno ornamentacijo. Teleokonh hišice sestoji iz osmih oglatih
in konveksnih zavojev z izrazito aksialno in šibko spiralno ornamentacijo. Enakomerno
aksialno ornamentacijo tvorijo poševni grebeni, ki so v srednjem delu zavoja najmo-
čnejši in podaljšani v nekakšne vozle. Proti zadnjemu delu zavoja ti grebeni oslabe.
Vzdolž vsega zavoja potekajo številne vijugaste prirastnice. Napredujoča adapikalna
spiralna omamentacija je izrazita šele pri zadnjih dveh zavojih in sestoji iz tankih črt.
Zadnji zavoj zavzema nekaj več kot polovico hišice. Ustje je dolgo oziroma visoko
in režasto, ki se konča s kratko sifonalno cevjo. Kolumela je gladka.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Podvrsta Genota ra-
mosa elisae je ugotovljena v srednjemiocenskih skladih Avstrije, Poljske, Bolgarije,
Češke in Slovaške. Vrsto Genota ramosa pa so našli v spodnjemiocenskih skladih Ita-
lije in Francije ter v srednjemiocenskih skladih Madžarske in Romunije.
Subfamilia Clavatulinae Adams H. & Adams A., 1853
Genus Clavatula Lamarck, 1801
Subgenus Clavatula s.s.
Clavatula (Clavatula) amaliae (Hoemes R. & Auinger, 1891)
Tab. 1, sl. 3, 4
1891 Pleurotoma (Clavatula) Amaliae nov. form. - Hoernes R. & Auinger,
346, Taf. 44, Fig. 1, 2.
1960 Clavatula (Clavatula) laevigata var amaliae (Hoemes und Auinger 1891) - K o j u-
mdž ieva & Strašimirov, 198, Tabi. 47, fig. 9.
1960 Clavatula amaliae (Hoem. & Auing.) juv. - B á 1 d i, 81, Taf. 3, Fig. 3.
Nahajališči: Dolenja Brezovica in Ivanji dol pri Šentjemeju.
Material: Dva primerka brez protokonha in z delno ohranjenim ustjem (vzorca
A-1 in A-2).
Opis: Srednje velika vretenasta hišica sestoji iz 7 do 8 konkavnih zavojev. Zavoji
so nizki, široki in ločeni s plitvimi šivi ter okrašeni z aksialno in spiralno ornamenta-
cijo. Omamentaciji sta progresivni. Aksialna omamentacija pri starejših zavojih se-
stoji samo iz šibkih prirastnic in nagnjenih grebenčkov v spodnjem delu zavoja. Spi-
ralna sestoji pri starejših zavojih v zgomjem delu zavoja iz grebena, ki je pri mlajših
zavojih zelo izrazit in posejan s tmi. V spodnjem delu zavoja poševne grebene prekri-
vajo tanke spiralne črte.
Zadnji zavoj, ki zavzema več kot polovico hišice ima zelo izraziti omamentaciji.
Aksialno v obliki močnih in vijugastih prirastnic z globokim sinusom in manjšimi
grebeni v srednjem najbolj izbočenem delu zavoja, pod njimi pa so tri spiralne črte
posejane z manjšimi vozliči. V spodnjem delu zavoja so še 2 do 3 spiralne črte.
Ustje je ovalno in podaljšano v kratko sifonalno cev. Kolumela je gladka.
Primerjava: Naša primerka, ki sta precej manjša od holotipa Hoernesa R.
in Auingerja (1891) se v glavnem razlikujeta v velikosti.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsto Clavatula ama-
liae so našli v srednjemiocenskih skladih Avstrije, Madžarske, Bolgarije in Romunije.
70_Vas j a Mikuž
Clavatula (Clavatula) asperulata (Lamarck, 1822)
Tab. 1, si. 5-7; Tab. 2, si. 1
1856	Pleurotoma asperulata Lam. - Hörnes M., 341, Taf. 37, Fig. 1.
1904	Clavatula asperulata (Lk.) -Sacco, Parte 30, Tav. 12, Fig. 70-71.
1911-28	Clavatula asperulata Lam. - Friedberg, 188, Tabi. 12, Fig. 1-2.
1932	Clavatula asperulata Lk. var. tortonica Peyr. - P e y r o t, 75, Pl. 5, Fig. 19, 24.
1953	Clavatula asperulata (Lam.) - Csepreghy-Meznerics, 9, Taf. 1, Fig.
19-20.
1961	Clavatula asperulata (Lam.) - E r e m i j a, Tab. 4, si. 2.
Nahajališča: Ivanji dol. Dolenja Brezovica in Gorenja Stara vas, vsa južno od
Šentjemeja.
Material: Devetnajst (19) poškodovanih primerkov. Večinoma so brez najsta-
rejših zavojev in s poškodovanim ustjem (tek. št. 1281).
Opis: Vretenaste hišice različnih velikosti sestoje iz 8 do 10 nizkih, širokih in
konkavnih zavojev. Spiralna omamentacija pri starejših zavojih sestoji iz vozličev v
zgomjem in spodnjem delu zavojev. Pri mlajših zavojih so v zgornjem delu zavoja
močni tmi, spodnji deli pa so prekriti z naslednjim mlajšim zavojem. Močne in viju-
gaste prirastnice, ki potekajo vzdolž hišice tvorijo aksialno ornamentacijo.
Zadnji zavoj je visok in zavzema približno 2/3 hišice. V zgomjem delu zavoja so nee-
nakomemo razvrščeni zelo močni tmi. Sledi konkavni del, nato srednji del zavoja s tre-
mi spiralno potekajočimi vrstami tmov in vozličev. Vzdolž zavoja potekajo močne in
ukrivljene prirastnice. Kolumela je gladka, ustje ovalno, ki se konča z razmeroma krat-
kim in ukrivljenim sifonalnim kanalom. Za vrsto Clavatula asperulata so značilni močni
tmi v zgomjem delu zavojev in značilna omamentacija spodnjega dela zadnjega zavoja.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsto Clavatula aspe-
rulata so našli tudi v srednjemiocenskih plasteh Zaprešic brijega in Gline na Hrva-
škem in v enako starih skladih južnega pobočja Iverka v zahodni Srbiji. Sicer pa je
vrsta zelo razširjena in jo omenjajo iz spodnje in srednjemiocenskih skladov Italije,
Francije ter nekaterih nahajališč srednjemiocenskih skladov Paratetide.
Clavatula (Clavatula) camillae (Hoemes R. & Auinger, 1891)
Tab. 2, si. 2
1891 Pleurotoma (Clavatula) Camillae nov. form. - Hoernes R. & Auinger,
340, Taf. 43, Fig. 12, 13.
1911-28 Clavatula Camillae R. Hoem. i Auing. - Friedberg, 193, Tabi. 2, Fig. 4.
p. 1960 Clavatula (Clavatula) cf. camillae (R. Homes & Auinger) - Pavlovsky,
Tab. 2, sl. 6.
p. 1960 Clavatula (Clavatula) camillae (Hoemes und Auinger 1891) - Kojumdži-
eva & Strašimirov, 198, Tabi. 47, fig. 10.
p. 1966 Clavatula camillae (Hoemes et Auinger) 1891 - Bohnné-Havas, 1065,
Tab. 6, Fig. 8.
1968 Clavatula (Clavatula) camillae (Hoernes et Auinger, 1879) - Hinculov,
147, PL 37, fig. 3a, 3b.
1982 Clavatula (Clavatula) camillae (R. Hoemes et M. Auinger, 1891) - Š v a g r o-
vsky, 414, Taf. 8, Fig. 4.
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije_ 7
Nahajališči: Dolenja Brezovica in Gorenja Stara vas v bližnji okolici Šentjer-
neja.
Material: Osem različno velikih in različno ohranjenih hišic. Vse so brez proto-
konha in imajo poškodovano ustje (vzorca B-1 in B-2).
Opis: Srednje velika vretenasta hišica sestoji iz 7 do 8 konveksnih zavojev z aksi-
alno in spiralno ornamentacijo. Starejši zavoji nosijo vozliče, mlajši pa tme, ki niso
tako močni kot pri vrsti Clavatula asperulata. Za vrsto Clavatula camillae je značilna
srednje velika hišica z značilno ornamentacijo zadnjega zavoja.
V zgomjem delu zadnjega zavoja so bolj na redko posejani ne preveč močni trni,
sledi konkavni del, ki prehaja v izbočen osrednji del zavoja. Ta je okrašen s tremi spi-
ralami vozličev. Prva spirala je dvojna. Sledi zopet vbočen pas, nato pa dve do tri
spirale blizu spodnjega dela hišice. Ustje je ovalno in podaljšano v razmeroma širok
sifonalni kanal. Kolumela je gladka.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Razen na Krškem po-
lju so vrsto Clavatula camillae ugotovili tudi v srednjemiocenskih skladih Zaprešič
brijega na Hrvaškem. Sicer je vrsta zelo razširjena, saj so jo našli v srednjemiocen-
skih skladih Bolgarije in badenijskih plasteh Slovaške, Poljske, Madžarske in Romu-
nije. Torej je vrsta značilna skoraj za celotno območje Paratetide.
Clavatula (Clavatula) eleonorae (Hoemes R. & Auinger, 1891)
Tab. 2, sl. 3
1856 Pleurotoma asperulata Lam. - H ö r n e s M., 341, Taf. 37, Fig. 5.
1891 Pleurotoma (Clavatula) Eleonorae nov. form. - Hoernes R. & Auinger,
349, Taf. 45, Fig. 1-3.
1911-28 Clavatula Eleonorae R. Hoem. i Auinger - Friedberg, 198, Tabi. 12, Fig. 6.
Nahajališče: Gorenja Stara vas, jugozahodno od Šentjemeja.
Material: En primerek s precej poškodovanim zadnjim zavojem (tek. št. 1284).
Opis: Visoka stolpičasta in vretenasta hišica sestoji iz devetih rahlo konkavnih
zavojev. Starejši zavoji so skoraj goli, mlajši so v zgomjem delu zavoja okrašeni s ši-
rokimi, topimi in neenakomerno razporejenimi bodicami.
Zadnji zavoj zavzema približno polovico hišice. V zgomjem delu ima široke in tope
bodice, sledi rahlo konkavni del, nato pa konveksni srednji del, ki je omamentiran z
dvema spiralama vozlov. Zavoj se konča z razmeroma širokim ustjem s kratko, široko
in rahlo ukrivljeno sifonalno cevjo. Blizu baze hišice poteka še ena spirala vozlov.
Značilnosti vrste so: Razmeroma visoka in robustna hišica z debelo steno in
grobo omamentacijo. Vzdolž cele hišice potekajo šibke spiralne črte in izrazite vijugaste
prirastnice. Zavoji so za spoznanje ožji in višji kot pri ostalih vrstah podrodu Clavatula.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsto Clavatula eleo-
norae so našli v srednjemiocenskih skladih Avstrije in Poljske.
Clavatula (Clavatula) sp. 1
Tab. 2, sl. 4
Nahajališče: Dolenja Brezovica pri Šentjemeju.
M a t e r i a 1: En primerek brez najstarejših zavojev in brez ustja (vzorec C-1).
72_Vas j a Mikuž
Opis: Visoka vretenasta hišica sestoji iz štirih ohranjenih zavojev. V zgomjem de-
lu rahlo konkavnih zavojev so neenakomemo razporejeni tmi. Sledi ozko konkavno
polje, ki prehaja v spodnji konveksni del brez spiralne omamentacije. Vzdolž zavojev
potekajo ukrivljene in izrazite prirastnice. Precej velik zadnji zavoj ima v zgomjem
delu razvrščene močne tme. Pod njimi je ozko konkavno polje, ki prehaja v konve-
ksni srednji del zavoja z dvema različno močnima spiralama vozličev v spodnjem de-
lu. Zavoj je podaljšan v ozek in dolg sifonalni kanal.
Primerjava: Primerek iz Dolenje Brezovice je v marsičem podoben primerkom
vrste Clavatula laevigata. Manjše razlike so v obliki zavojev, večje pa v ornamentaciji
zadnjega zavoja. Ker je najden le en primerek, zaenkrat ne moremo določiti nove
vrste.
Clavatula (Clavatula) laevigata (Eichwald, 1830)
Tab. 3, sl. 1, 2
1856 Pleurotoma asperulata Lam. -Hörnes M., 341, Taf. 37, Fig. 2.
1891 Pleurotoma (Clavatula) Susannae nov. form. - Hoernes R. & Auinger,
347, Taf. 45, Fig. 7-8.
1911-28 Clavatula laevigata Eichw. - Friedberg, 191, Tabi. 12, Fig. 3; 192, Fig. 45,46.
1960 Clavatula (Clavatula) laevigata Eichwald - Pavlovsky, Tab. 2, sl. 4a, b.
1960 Clavatula (Clavatula) laevigata (Eichwald 1853) - Kojumdžieva & Stra-
šimirov, 197, Tabi. 47, fig. 7, 8.
1966 Clavatula asperulata (Lamarck) 1822 - Bohnné-Havas, 1062, Tab. 4,
Fig. 7.
1968	Clavatula (C.) laevigata Eichw. - Stancu & Andreescu, Pl. 6, Fig. 67.
1969	Clavatula laevigata (Eichwald) - R a d w a ñ s k i, Pl. 37, Fig. 13, 15, 16.
Nahajališča: Dolenja Brezovica, Ivanji dol in Gorenja Stara vas, vsa južno od
Šentjemeja.
Material: Enaintrideset (31) različno velikih in različno ohranjenih primerkov
(tek. št. 1277, D-1, D-2, D-3).
Opis: Visoka vretenasta hišica sestoji iz 8 do 9 konkavnih in skromno omamenti-
ranih zavojev. V zgomjih delih zavojev so razviti in neenakomemo razporejeni tmi, v
spodnjih delih pa manjše bodice. Vzdolž vseh zavojev potekajo vijugaste prirastnice.
Zadnji zavoj je precej visok in predstavlja skoraj 3/4 hišice. V zgomjem delu nosi
zelo močne in vitke tme, sledi srednji konkavni del, nato izbočeni del na katerem sta
dve spirali bodic. Ustje je ovalno in podaljšano v dolg, ozek in v spodnjem delu rahlo
ukrivljen sifonalni kanal. Kolumela je gladka.
Značilnosti vrste so: Visoka hišica z močnimi tmi in dvema spiralama
bodic na zadnjem zavoju ter dolga sifonalna cev.
Primerjava: Vrsta Clavatula laevigata je nekoliko podobna vrsti Clavatula
styriaca od katere se loči po velikosti hišice in omamentaciji zadnjega zavoja.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Razen na Krškem po-
lju je vrsta Clavatula laevigata ugotovljena tudi v srednjemiocenskih plasteh Zapre-
šic brijega na Hrvaškem. Vrsta je najdena tudi v srednjemiocenskih skladih Avstrije,
Romunije, Bolgarije in Poljske.
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije_ 9
Clavatula (Clavatula) styriaca (Hilber, 1879)
Tab. 3, sl. 3, 4
1879 Pleurotoma (Clavatula) styriaca Auing, in coll. -Hilber, 434, Taf. 3, Fig.
6, 7a-7c.
1891 Pleurotoma (Clavatula) Styriaca Auing. - ìì o e rn e s R. & Auinger,
348, Taf. 47, Fig. 4-10.
1911-28 Clavatula styriaca Auinger - Friedberg, 198, Tabi. 12, Fig. 7.
1932 Clavatula calcarata var ventricosa Grat. - P e y r o t, 87, Pl. 8, Fig. 56.
1966 Clavatula styriaca (Hilb.) - K ó k a y, Tab. 9, Fig. 15.
p. 1970 Clavatula styriaca Auinger - B a 1 u k, PI. 13, Fig. 6.
1982 Clavatula (Clavatula) styriaca (Hilber, 1879) - Svagrovsky, 413, Taf. 8, Fig. 2.
Nahajališča: Dolenja Brezovica, Gorenja Stara vas, Ivanji dol, Golobinjek in
Gorenje Vrhpolje, vsa južno od Šentjerneja ter Zbure pri Klevevžu.
Material: Zelo veliko primerkov (261), večina brez protokonha in s poškodova-
nim ustjem (tek. št. 1276, E-1, E-2).
Opis: Srednje velika do majhna hišica sestoji iz 8 manj konkavnih in skromno or-
namentiranih zavojev. Prvi trije do štirje zavoji imajo v zgornjem delu odebeljen rob,
v spodnjem drobne vozliče, vzdolž zavojev potekajo močne prirastnice. Naslednji
mlajši zavoji nosijo v zgomjem delu neenakomerno razporejene tanke in navzgor za-
krivljene tme. Spodnji del zavojev je brez omamentacije. Vzdolžne prirastnice so vi-
jugaste in neizrazite.
Zadnji zavoj, ki zavzema skoraj 3/4 hišice ima v zgomjem delu odebeljen rob s tr-
ni, v rahlo konkavnem delu ukrivljene prirastnice, v srednjem izbočenem delu zavoja
najprej neizrazito spiralo, pod katero je še ena močnejša spirala. Ovalno ustje je po-
daljšano v razmeroma dolgo, ravno in ozko sifonalno cev s številnimi tankimi spira-
lami in prirastnicami.
Značilnosti vrste so: Tmi v zgomjem delu zavojev, odsotnost omamenta-
cije v spodnjem delu in velik zadnji zavoj z zelo značilnima gladkima spiralama v
srednjem izbočenem delu.
Primerj ava: Vrsta Clavatula styriaca je podobna vrsti Clavatula laevigata. Od
nje se loči predvsem po omamentaciji zadnjega zavoja in manjši hišici.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsto Clavatula styri-
aca so ugotovili v srednjemiocenskih skladih Avstrije, Madžarske, Slovaške, Poljske,
južnozahodne Ukrajine in Zaprešič brijegu na Hrvaškem.
Clavatula (Clavatula) cf. styriaca (Hilber, 1879)
Tab. 4, sl. 1
cf. 1891 Pleurotoma (Clavatula) Styriaca Auing. - Hoernes R. & Auinger, 348,
Taf. 47, Fig. 7.
Nahajališče: Gorenja Stara vas, južnozahodno od Šentjemeja.
Material: Dva primerka, oba imata poškodovan zadnji zavoj.
Opis: Srednje velika hišica sestoji iz 9 zavojev. Starejši zavoji so konkavni, mlajši
skoraj ravni do konveksni. Omamentacija starejših zavojev sestoji v zgomjem delu za-
vojev iz spirale majhnih vozličev, sledi srednji konkavni del, ki ga obkrožajo tanke
74	Vas j a Mikuž
spiralne črte. Na spodnjem delu zavojev je spirala z nekoliko močnejšimi vozliči. Pri
mlajših zavojih je v zgomjem delu spirala zelo tankih tmov. V srednjem in spodnjem
delu ni spiralne omamentacije. Vzdolž zavojev potekajo tanke in vijugaste prirastnice.
Na zadnjem zavoju sta na izbočenem srednjem delu dve spirali, po katerih lahko
naša primerka uvrstimo v podobnostni krog vrste Clavatula styriaca.
Primerjava: Od vrste Clavatula styriaca se naša primerka ločita predvsem po
bolj ravnih zavojih in nekoliko šibkejših tmih v zgornjem delu zavojev.
Clavatula (Clavatula) cf. evae (Hoernes R. & Auinger, 1891)
Tab. 4, sl. 2
cf. 1891 Pleurotoma (Clavatula) Evae nov. form. - Hoernes R. & Auinger,
344, Taf. 44, Fig. 3.
cf. 1911-28 Clavatula c. f. Evae R. Hoem. i Auing. - Friedberg, 195, Tabi. 12, Fig. 10;
Fig. 48.
Nahajališče: Gorenja Stara vas, južnozahodno od Šentjemeja.
Material: En primerek brez najstarejših zavojev in s fragmentiranim ustjem
(tek. št. 1283).
Opis: Srednje velika stolpičasta in vretenasta hišica sestoji iz 8 ohranjenih zavo-
jev. Zavoji so rahlo konkavni in skromno omamentirani. Spiralno omamentacijo se-
stavljajo tanke spiralne črte in manjši vozliči na spodnjem delu zavojev. Pri mlajših
zavojih so v zgomjem delu zavojev zelo na redko posejane manjše bodice. Aksialna
omamentacija sestoji iz izrazitih in vijugastih prirastnic.
Tudi zadnji zavoj, ki predstavlja približno polovico hišice, je slabo omamentiran.
Podaljšan je v srednje dolg, ozek in rahlo ukrivljen sifonalni kanal. Ustje je špranja-
sto, kolumela je gladka.
Primerjava: Naš primerek je podoben primerku Friedberga (1911-28) ta-
ko po omamentaciji kot tudi po obliki in velikosti. Nekoliko manj je podoben pri-
merkoma Hoernesa R. in Auingerja (1891). Njuna primerka sta večja z
nekoliko krajšo sifonalno cevjo.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsta Clavatula evae
je ugotovljena v srednjemiocenskih plasteh Avstrije, našli pa so jo tudi v enako starih
skladih Poljske.
Clavatula (Clavatula) olgae (Hoemes R. & Auinger, 1891)
Tab. 4, sl. 3, 4
1891 Pleurotoma (Clavatula) Olgae nov. form. - Hoernes R. & Auinger,
337, Taf. 43, Fig. 5, 6, 7.
1911-28 Clavatula Olgae R. Hoem. i Auinger var. - Friedberg, 196, Tabi. 12, Fig.
11-12.
1938 Clavatula Olgae R. Hoern. u. Auing. - Friedberg, 143, Fig. 46.
1960 Clavatula (Clavatula) olgae (Hoemes und Auinger 1891) - Kojumdžieva
& Strašimirov, 199, Tabi. 48, fig. 1.
1982 Clavatula (Clavatula) olgae (R. Hoemes et M. Auinger, 1891) - Švagrovsky,
413, Taf. 8, Fig. 3.
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije_ 11
Nahajališči: Dolenja Brezovica in Gorenja Stara vas, južno od Šentjerneja.
Material: Pet precej poškodovanih primerkov (vzorci F-1, F-2 in F-3).
Opis: Manjša vretenasta hišica sestoji iz 8 konkavnih zavojev. Omamentacija
starejših zavojev sestoji v zgornjem delu zavoja iz dveh spiral vozličev, v spodnjem
delu iz ene spirale vozlov. Vzdolžno potekajoče prirastnice so vijugaste in izrazite.
Zadnji zavoj predstavlja nekaj več kot polovico hišice. V njegovem zgornjem delu
so zelo slabo razviti vozli, sledi konkavni del, nato izbočen srednji del zavoja z ra-
zmeroma močnimi vozli, ki so podobni vzdolžnim grebenčkom. Pod njimi je še nekaj
spiral z vozliči, na bazi hišice pa še nekaj tankih spiralnih črt. Ovalno ustje je podalj-
šano v kratko, ozko in ravno sifonalno cev. Kolumela je gladka.
Značilnosti vrste so: Manjša hišica, močnejši vozli v spodnjih delih zavo-
jev, ter odsotnost tmov ali bodic.
Primerjava: Naši primerki po velikosti in omamentaciji ustrezajo upodoblje-
nim primerkom Hoernesa R. in Auingerja (1891) ter nekaterim primerkom
drugih avtorjev.
Stratigrafska in geografska razširjeno st: Vrsto Clavatula olgae
so ugotovili v srednjemiocenskih skladih Romunije, našli pa so jo tudi v enako starih
plasteh Madžarske, Slovaške, Poljske in Bolgarije.
Clavatula (Clavatula) sophiae (Hoernes R. & Auinger, 1891)
Tab. 4, sl. 5
1891 Pleurotoma (Clavatula) Sophiae nobis. - Hoernes R. & Auinger, 340,
Taf. 43, Fig. 8.
1953 Clavatula sophiae Homes & Auinger - Csepreghy-Meznerics, 10, Taf. 1,
Fig. 21-22.
1970 Clavatula aff. sophiae (R. Homes & Auinger, 1891) - B a 1 u k, 145, Pl. 13, fig. 7-8.
Nahajališč i: V okolici Šentjemeja - Dolenja Brezovica in Gorenja Stara vas.
Material: Devet primerkov. Vsi imajo poškodovano ustje (tek. št. 1282 in G-1).
Opis: Srednje velika hišica sestoji iz 9 konkavnih zavojev. V zgomjem delu zavo-
jev je samo odebeljen rob brez vozličev, v spodnjem delu so razviti in enakomemo
razporejeni močni spiralno potekajoči vozli. Vzdolžne prirastnice so neizrazite. Za-
dnji zavoj, ki zavzema nekaj več kot polovico hišice, nosi v zgomjem delu šibke tme,
sledi konkavni del z izrazitimi in vijugastimi prirastnicami, nato srednji izbočeni del
zavoja z izstopajočo prvo spiralo vozličev. Pod njo potekajo še 3 do 4 tanke spiralne
črte. Ovalno ustje je podaljšano v ozko, ravno in kratko sifonalno cev.
Značilnosti vrste so: Skromna omamentacija, odebeljen rob v zgomjem
delu zavojev, v spodnjem pas vozličev ter značilna omamentacija zadnjega zavoja.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Zunaj naše domovi-
ne so vrsto Clavatula sophiae našli v srednjemiocenskih (badenijskih) skladih Avstri-
je, Madžarske in Poljske.
Clavatula (Clavatula) sp. 2
Tab. 4, sl. 6
Nahajališče: Gorenja Stara vas pri Šentjemeju.
76_Vas j a Mikuž
Material: En razmeroma dobro ohranjen primerek. Je brez protokonha in ima
poškodovano ustje (tek. št. 1282).
Opis: Srednje velika hišica ima 7 ohranjenih zavojev. Starejši zavoji so konkav-
ni. V njihovih zgornjih delih potekajo v spirali manjši vozliči, v spodnjih močnejši
vozli. Pri mlajših zavojih, ki so že skoraj ravni, zgornji vozliči skoraj izginejo, pre-
cej oslabe tudi spodnji. Vzdolž vseh zavojev potekajo izrazite vijugaste prirastnice.
V zgornjem delu zadnjega zavoja so manjši trni, sledi manjše konkavno polje, ki
prehaja v precej izbočen srednji del zavoja na katerem so najprej močni vozli, pod
njim je nekaj tankih spiral in nazadnje še ena spirala manjših vozličev. Zadnji za-
voj je podaljšan v ovalno ustje z razmeroma dolgim in ukrivljenim sifonalnim ka-
nalom.
Primerjav a: Po obliki in omamentaciji je primerek iz Stare vasi še najbolj po-
doben vrsti Clavatula evae. Od nje se razlikuje po ornamentaciji zgomjega dela mlaj-
ših zavojev in omamentaciji zadnjega zavoja. Manjše podobnosti ima naš primerek
tudi z vrsto Clavatula interrupta. Od nje se loči predvsem po omamentaciji spodnje-
ga dela zavojev. Primerek verjetno pripada novi vrsti, ko bomo našli več takšnih pri-
merkov, se bo videlo ali je naša trditev utemeljena.
Clavatula (Clavatula) granulatocincta (Münster, 1840)
Tab. 5, sl. 1
1856 Pleurotoma granulato-cincta Münst. -Hörnes M., 344, Taf. 37, Fig. 14-17.
1891 Pleurotoma (Clavatula) gran,ulato-cmcta Mimst. - ìì o e r n e s R. & Auin-
ger, 353, Taf. 43, Fig. 11.
1911-28 Clavatula granulato-cincta Münst. - Friedberg, 200, Tabi. 12, Fig. 8.
1932 Clavatula granulato-cincta Münst. - P e y r o t, 90, T. 83, Pl. 8, Fig. 76-77.
1953 Clavatula granulatocincta (Münst.) - Csepreghy-Meznerics, Taf. 1,
Fig. 23-24.
1985 Clavatula (Clavatula) granulatocincta (Münster in Goldfuss, 1843)-Atanac-
kovic, 166, Tab. 38, fig. 12, 13.
Nahajališče: Gorenja Stara vas, južno od Šentjemeja.
Material: En primerek, ki je brez začetnih zavojev in ima poškodovano ustje
(tek. št. 1279).
Opis: Nizka stopničasta hišica sestoji iz 6 ohranjenih zavojev. Zavoji so ravni do
rahlo konkavni z bogato omamentacijo. Pri starejših zavojih se v zgomjih in spo-
dnjih delih zavojev spiralna omamentacija sestoji iz številnih vozličev, ki se pri mlaj-
ših zavojih manifestirajo kot bodice. Po sredini vseh zavojev poteka spirala zelo na
gosto nanizanih vozlov, ki je zelo značilna za to vrsto. Pod njo sta še dve tanjši spirali
z manj poudarjenimi vozliči.
Zadnji zavoj, ki predstavlja polovico hišice ima prav tako zelo bogato ornamenta-
cijo. V zgomjem delu nosi redko nanizane tme, sledita dve tanjši spirali. Po sredini
rahlo vbočenega dela poteka spirala na gosto nanizanih vozlov, pod njo so še 2 do 3
tanjše spirale. Na najbolj izbočenem delu je spirala bodic. Od tu do baze hišice je še
več tanjših in močnejših spiral z nanizanimi vozliči. Ustje je ovalno in podaljšano v
kratek sifonalni kanal.
Značilnosti vrste so: Manjša stopničasta hišica, skoraj ravni zavoji in ze-
lo bogata filigranska omamentacija.
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije_ 13
Stratigrafska in geografska razširjenost: Zunaj naših meja so
vrsto Clavatula (Clavatula) granulatocincta našli v srednjemiocenskih skladih Zapre-
šič brijega na Hrvaškem, Kozari in Jazovac potoku v Bosni, Avstrije, Madžarske in
Poljske ter v spodnje in srednjemiocenskih plasteh Francije.
Subgenus Perrona Schumacher, 1817
Clavatula (Perrona) auingeri (Hilber, 1879)
Tab. 5, sl. 2
1879 Pleurotoma (Clavatula) Auingeri Hilb. -Hilber, 433, Taf. 3, Fig. 3.
1891 Pleurotoma (Clavatula) Auingeri Hilb. - Hoernes R. & Auinger, 339,
Taf. 47, Fig. 1.
Nahajališči: Dolenja Brezovica in Dolenja Stara vas.
Material: Štirje primerki, vsi brez začetnih zavojev in s poškodovanim zadnjim
zavojem (vzorci H-1, H-2 in H-3).
Opis: Majhna vretenasta hišica sestoji iz 8 ohranjenih konkavnih zavojev. V zgor-
njem delu imajo zavoji odebeljen greben, pod njim pa 6 do 7 tankih spiralnih črt.
Zadnji zavoj, ki zavzema malo več kot polovico hišice ima v zgomjem delu odebe-
ljen greben, sledi 6 do 7 tankih spiralnih črt v konkavnem delu zavoja. Na najbolj iz-
bočenem delu potekata dva ozka grebena. Zgoraj močan greben, pod njim šibak, nato
še kakih 17 tankih spiralnih črt. Vzdolž vseh zavojev potekajo vijugaste in dokaj nei-
zrazite prirastnice. Ovalno ustje je podaljšano v kratko sifonalno cev.
Značilnosti vrste so: Močan in zaobljen greben v zgomjem delu zavojev,
tanke spiralne črte v konkavnem delu in značilna omamentacija zadnjega zavoja.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsto Clavatula au-
ingeri so ugotovili v srednjemiocenskih skladih Avstrije. V drugih nahajališčih Para-
tetide zaenkrat ni registrirana.
Clavatula (Perrona) floriana (Hilber, 1879)
Tab. 5, sl. 3, 6, 7
1879 Pleurotoma (Clavatula) Floriana Hilb. -Hilber, 433, Taf. 3, Fig. 4a-4d.
1891 Pleurotoma (Clavatula) Floriana Hilb. - Hoernes R. & Auinger, 357, Taf.
48, Fig. 16.
1929 Pleurotoma (Clavatula) Ernae nov. spec. - Š u k 1 j e, 36, Tab. 3, Fig. 2a-2d.
Nahajališči: Dolenja Brezovica in Dolenja Stara vas, obe južnovzhodno od
Šentjerneja.
Material: Pet različno ohranjenih primerkov. Vsi imajo poškodovano ustje
(vzorca I-l in 1-2).
Opis: Protokonh majhne vretenaste hišice tvorita dva konveksna neornamentira-
na zavoja. Teleokonh sestoji iz osmih rahlo konkavnih in skromno omamentiranih
zavojev. Prvi trije zavoji teleokonha imajo v zgornjem in spodnjem delu manjše vozli-
če. Vsi naslednji zavoji imajo samo v zgornjem delu močnejši zaobljen greben. Vzdolž
vseh zavojev potekajo vijugaste prirastnice.
Zadnji zavoj ima v zgomjem delu zaobljen in širok greben, pod njim sledi rahlo
78_Vas j a Mikuž
konkavni del, nato izbočen del brez dodatnih grebenov ali spiral. Ovalno ustje je po-
daljšano v kratek sifonalni kanal.
Značilnosti vrste so: Majhna hišica, nizki in široki zavoji s skromno or-
namentacijo in odebeljenim grebenom na zgomjem delu zavojev.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsto Clavatula flori-
ana so našli v srednjemiocenskih skladih Avstrije, Madžarske in v Zaprešič brijegu
pri Samoboru na Hrvaškem.
Clavatula (Perrona) carinifera (Grateloup, 1832)
Tab. 5, sl. 4, 5
1877 Clavatula carinifera (Grateloup) -Bellardi, Parte 2, Tav 6, Fig. 24.
1891 Pleurotoma (Clavatula) carinifera Grat. - Hoernes R. & Auinger, 356,
Taf. 48, Fig. 14, 15.
1932 Clavatula (Perrona) carinifera var. vasatensis Peyrot - P e y r o t, 109, T. 83, Pl. 8,
Fig. 33, 42.
Nahajališče: Ivanji dol, med Gorenjo Staro vasjo in Gorenjim Vrhpoljem.
Material: Trije primerki. Dva sta razmeroma dobro ohranjena, tretjemu pa
manjka baza hišice (vzorca J-1 in J-2).
Opis: Majhna do srednje velika vretenasta in stopničasta hišica sestoji iz 9 skoraj
ravnih zavojev. V zgomjem delu imajo zavoji močan in oster greben, nato sledi raven
del skoraj brez omamentacije na katerem so posamezne tanke spirale in vzdolžne vi-
jugaste neizrazite prirastnice.
Nekaj več kot polovico hišice zavzema zadnji zavoj, ki ima prav tako v zgornjem
delu močan zašiljen greben. Navzdol sledi izbočen del, ki je podaljšan v ovalno
ustje s srednje veliko in ozko sifonalno cevjo. Na hrbtni strani cevi potekajo tanke
spirale.
Značilnosti vrste so: Razmeroma nizki in skoraj ravni zavoji z močnim in
zašiljenim grebenom v zgomjih delih zavojev. Zelo skromna omamentacija zavojev.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsto Clavatula cari-
nifera so ugotovili v spodnjemiocenskih skladih Francije, v srednjemiocenskih skla-
dih Italije, Avstrije in Madžarske.
Clavatula (Perrona) jouanneti (Des Moulins, 1842)
Tab. 5, sl. 8
1856 Pleurotoma Jouanneti Des Moul. -Hörnes M., 346, Taf. 38, Fig. 4, 5.
1911-28 Clavatula Jouanneti Desm. - Friedberg, 201, Tabi. 13, fig. 1.
1932 Clavatula (Perrona) jouanneti Desm. -Peyrot, 109, T. 83, Pl. 8, Fig. 61,
62, 71.
1937 Clavatula Jouanneti Desm. - Montanaro, 135, Tav. 6 (9), fig. 4.
1966 Clavatula (Perrona) jouanneti (Des Moulins) 1842 - Bohnné-Havas,
1062, Tab. 6, Fig. 11.
Nahajališče: Ivanji dol blizu Šentjemeja.
Material: En primerek s precej poškodovanim zadnjim zavojem (vzorec K-1).
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije_ 15
Opis: Majhna vretenasta hišica sestoji iz 8 rahlo konkavnih in nizkih zavojev. V
zgornjem delu zavojev poteka srednje močan greben, pod njim je konkavno polje, ki
preide v spodnji izbočeni del zavoja. Vzdolž vseh zavojev potekajo zelo tanke viju-
gaste prirastnice.
Nekaj več kot polovico hišice zavzema zadnji zavoj, ki ima takšno omamentacijo
kot vsi starejši zavoji. Ustje je podaljšano v kratek sifonalni kanal.
Značilnosti vrste so: Nizki, ravni do rahlo konkavno-konveksni in slabo
omamentirani zavoji z močnim grebenom v zgomjem delu zavojev.
Primerjava: Vrsta Clavatula jouanneti je podobna vrsti Clavatula floriana. Od
nje se loči po nekoliko manjšem in bolj izrazitem grebenu v zgomjem delu zavoja, v
velikosti plevralnega kota in sami oblikovanosti zadnjega zavoja. Podobna je tudi vr-
sti Clavatula vindobonensis od katere se razlikuje prav tako po obliki in omamenta-
ciji zavojev in v velikosti plevralnega kota.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsto Clavatula jo-
uanneti so našli v spodnjemiocenskih skladih Francije, v srednjemiocenskih plasteh
Italije, Avstrije, Madžarske, Poljske in enako starih plasteh Zaprešič brijega na Hrvaš-
kem. Našli so jo tudi v Bosni in Hercegovini blizu Zvomika in na Iverku v Srbiji.
Clavatula (Perrona) cf. lydiae (Hoemes R. & Auinger, 1891)
Tab. 6, sl. 1
cf. 1856 Pleurotoma Jouanneti Des Moul. - H ö r n e s M., 346, Taf. 38, Fig. 1.
cf. 1891 Pleurotoma (Clavatula) Lydiae nov. form. - Hoernes R. & Auinger,
361, Taf. 47, Fig. 11.
80_Vas j a Mikuž
Nahajališče: Gorenja Stara vas, južnozahodno od Šentjemeja.
Material: En dobro ohranjen primerek, ki je brez protokonha in z nekoliko po-
škodovanim ustjem (tek. št. 1278).
Opis: Teleokonh srednje velike vretenaste hišice sestoji iz 8 ohranjenih zavojev.
Zavoji so v srednjem delu rahlo konkavni, v zgomjem delu, kjer poteka širok, visok
in zaobljen greben pa močno konveksni. Manjša konveksnost je tudi v spodnjem delu
zavojev. Vzdolž zavojev potekajo številne vijugaste prirastnice, ki so na zadnjem za-
voju najbolj izrazite.
Zadnji zavoj, ki zavzema nekaj več kot polovico hišice ima prav tako v zgomjem
delu močan zaobljen greben. Pod njim je rahlo konkavni del, nato zaobljen izbočeni
del, ki preide v širok bazalni del hišice. Ovalno ustje je podaljšano v širok in kratek
sifonalni kanal.
Značilnosti vrste so: Srednje visoka hišica, močan in zaobljen greben v zgor-
njem delu zavojev, odsotnost spiralne omamentacije in kratek ter širok sifonalni kanal.
Primerjava: Še največ skupnih elementov ima naš primerek z vrsto Clavatula
lydiae, predvsem v obliki zadnjega zavoja in ustja. Razlike so v velikosti hišice in v
moči zaobljenega in širokega grebena v zgomjem delu zavojev. Naš primerek je
manjši in ima močnejše grebene v zgomjem delu zavojev.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsto Clavatula lydi-
ae so našli samo v srednjemiocenskih skladih Avstrije.
Clavatula (Perrona) oliviae (Hoernes R. & Auinger, 1891)
Tab. 6, sl. 2
1891 Pleurotoma (Clavatula) Oliviae nov. form. - Hoernes R. & Auinger,
360, Taf. 47, Fig. 13-16.
p. 1953 Clavatula cfr. oliviae Hörnes & Auinger - Csepreghy-Meznerics,
13, Taf. 2, Fig. 15-16.
1982 Clavatula (Perrona) oliviae (R. Hoemes et M. Auinger, 1891) - Švagrovsky,
415, Taf. 8, Fig. 6.
Nahajališče: Dolenja Brezovica, južno od Šentjerneja.
Material: Precej poškodovan primerek, brez protokonha in brez starejših zavo-
jev. Tudi ustje ni v celoti ohranjeno (vzorec M-1).
Opis: Srednje visoka vretenasta hišica ima ohranjene štiri konkavne zavoje. V
zgomjem delu imajo zavoji odebeljen in zaobljen greben, katerega jakost narašča pri
mlajših zavojih. V srednjem delu je ozek konkavni del, ki preide v spodnji konveksni
del zavoja. Zavoji nimajo spiralne omamentacije. Vzdolž zavojev potekajo močne vi-
jugaste prirastnice.
Polovico hišice zavzema zadnji zavoj, ki ima v zgomjem delu močan, zaobljen in
odebeljen greben. Pod njim je rahlo vbočen srednji del, ki preide v izbočeni spodnji
del na sredini zadnjega zavoja. Hišica ima precej ozko bazo. Ustje je ovalno in po-
daljšano v dolg in ozek sifonalni kanal. Kolumela je gladka.
Značilnosti vrste so: Srednje velika hišica, konveksno-konkavno-konve-
ksni zavoji, odebeljen greben v zgomjem delu zavojev, dolg in ozek sifonalni kanal.
Primerjava: Vrsta Clavatula oliviae je podobna vrsti Clavatula lydiae. Razli-
kujeta se predvsem po obliki in velikosti zadnjega zavoja z ustjem. Hišica vrste Cla-
vatula oliviae ima veliko ožjo bazo in daljši ter ožji sifonalni kanal.
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije_ 81
Stratigrafska in geografska razširjenost: Primerke vrste Clava-
tula oliviae so našli v srednjemiocenskih skladih Romunije, Madžarske in Slovaške ter
v ottnangijskih in karpatijskih skladih centralne Paratetide (Svagrovsky, 1982).
Clavatula (Perrona) sabinae (Hoemes R. & Auinger, 1891)
Tab. 6, sl. 3
1891 Pleurotoma (Clavatula) Sabinae nov. form. - Hoernes R. & Auinger,
356, Taf. 48, Fig. 10, 11.
1960 Clavatula (Perrona) emmae var sabinae (Hoemes und Auinger 1891)-Kojumd-
žieva & Strašimirov, 199, Tabi. 48, fig. 3, 4.
Nahajališče: Ivanji dol blizu Šentjerneja.
Material: Trije poškodovani primerki. Vsi so brez starejših zavojev in imajo le
delno ohranjeno ustje (vzorec N-1).
Opis: Teleokonh majhne vretenaste, stopničaste hišice ima v zgornjem delu rav-
ne do rahlo konveksne zavoje z odebeljenim grebenom v zgornjem delu zavojev. Za-
dnji trije zavoji imajo v zgornjem delu odebeljen greben z neenakomerno razporeje-
nimi navzgor zavihanimi vozli. Vzdolž zavojev potekajo zelo goste in tanke prirast-
nice.
Zadnji zavoj zavzema približno polovico hišice. V zgornjem delu ima močan gre-
ben z velikimi bolj na redko posejanimi vozli. Pod grebenom je manjši konkavni del,
ki hitro preide v zaobljen izbočen srednji del zavoja. Baza hišice je ozka. Sifonalni
kanal je ozek in kratek.
Značilnosti vrste so: Majhna hišica, nizki, ravni do konveksni zavoji, mo-
čni navzgor zaviham vozli v zgornjem delu zadnjih treh zavojev, ozka baza hišice s
kratkim sifonalnim kanalom.
Primerj ava: Vrsta Clavatula sabinae je precej podobna vrsti Clavatula des-
cendens. Od nje se loči predvsem po obliki srednjega dela zadnjega zavoja, ki je pri
vrsti Clavatula sabinae zaobljen in brez dodatnih spiral. Pri vrsti Clavatula de-
scendens pa poteka v srednjem delu tanjši greben, ki ima včasih tudi manjše vozliče.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsto Clavatula sabi-
nae so ugotovili v srednjemiocenskih skladih Romunije. Našli so jo tudi v enako sta-
rih skladih Bolgarije.
Clavatula (Perrona) semimarginata (Lamarck, 1822)
Tab. 6, sl. 4
1856 Pleurotoma semimarginata Lam. - H ö r n e s M., 347, Taf. 38, Fig. 7, 8.
1904 Clavatula (Perrona) semimarginata var servata Sacco -Sacco, Parte 30, Tav. 13,
Fig. 11,12.
1932 Clavatula (Perrona) semimarginata Lamarck - P e y r o t, 102, T. 83, Pl. 6, Fig. 14,
15,23,32.
1937 Clavatula semimarginata Lmk. - Montanaro, 131, Tav. 5(8), fig. 62, 64.
1966 Clavatula (Perrona) semimarginata (Lamarck) 1822 - Bohnné-Havas,
1063, Tab. 6, Fig. 9.
82_Vas j a Mikuž
Nahajališče: Gorenja Stara vas, južnozahodno od Šentjerneja.
Material: Sedem različno ohranjenih primerkov. Skoraj vsi so brez protokonha
in imajo precej poškodovano ustje (tek. št. 1280).
Opis: Protokonh srednje velike vretenaste hišice sestoji iz dveh konveksnih neor-
namentiranih zavojev, teleokonh iz devetih konkavno-ravnih in ravno-konveksnih
zavojev. Prvi trije konkavni zavoji teleokonha imajo na spodnjem delu manjšo odebe-
litev. Najmlajši trije zavoji so ravni do konveksni in brez spiralne omamentacije.
Vzdolž vseh zavojev potekajo tanke in vijugaste prirastnice.
Nekaj več kot polovico hišice zavzema zadnji zavoj, ki je prav tako kot ostali
zelo skromno omamentiran. Na srednjem najbolj izbočenem delu potekata dve
komaj vidni tanki spirali. Vzdolž zavoja potekajo nekoliko bolj izrazite prira-
stnice. Ovalno ustje je podaljšano v ozek in dolg sifonalni kanal. Kolumela je
gladka.
Značilnosti vrste so: Srednje velika hišica, konkavni starejši zavoji, kon-
kavno-ravni srednji zavoji, ravno-konveksni mlajši zavoji, zelo skromna omamenta-
cija, ozka baza hišice z dolgo in ozko sifonalno cevjo.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsto Clavatula semi-
marginata so ugotovili v spodnjemiocenskih skladih Francije, srednjemiocenskih
skladih Italije, Avstrije in Madžarske. Našli so jo tudi v srednjemiocenskih plasteh
blizu Zvornika v Bosni in Hercegovini in na Iverku v Srbiji.
Clavatula (Perrona) sp. 1
Tab. 6, sl. 5
Nahajališče: Ivanji dol blizu Šentjerneja.
M a t e r i a 1: En precej poškodovan primerek je brez najstarejših zavojev in ima
poškodovan zadnji zavoj (vzorec 0-1).
Opis: Majhna stopničasta hišica sestoji iz štirih ohranjenih zavojev. Zavoji so vi-
soki, široki, ravni do konveksni in slabo omamentirani. V zgornjem delu zavoja je
navzdol nagnjena stopnica, ki je sestavni del izrazitega grebena. Vzdolž zavojev
potekajo vijugaste in neizrazite prirastnice. Po obliki, velikosti in omamentaciji za-
vojev se primerek iz Ivanjega dola v tolikšni meri razlikuje od poznanih vrst, da mu
zaenkrat ne moremo pripisati vrstnega imena.
Primerj ava: Primerek iz Ivanjega dola je podoben primerkom vrste Clavatula
floriana, od katere se loči po višjih zavojih in ostrem grebenu v zgornjem delu zavo-
jev. Precej skupnih elementov ima tudi s primerki Hoernesove R. in Auinger j eve vrste
Clavatula emmae. Razlikuje pa se predvsem po zašiljenem grebenu v zgornjem delu
zavojev, ki ga vrsta Clavatula emmae nima. Ali gre tudi pri tem primerku za novo vr-
sto, se bo ugotovilo takrat, ko bo na voljo več enakih primerkov.
Subfamilia Mangeliinae Fischer, 1887
Genus Bela Gray, 1847
Bela vulpécula (Brocchi, 1814)
Tab. 6, sl. 6
1877 Raphitoma vulpécula (Brocchi) -Bellardi, Parte 2, 308, Tav 9, Fig. 20.
1911-28 Raphitoma vulpécula Brocc. - Friedberg, 573, Tabi. 37, Fig. 17.
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije_ 83
1951-57 Cythara (Mangelia) (Mangelia) vulpécula (Brocchi 1814) - Rossi-Ronche-
tti, 301, Fig. 161.
1982 Bela vulpécula (Brocchi, 1814) - èvagrovsky, 418, Taf. 10, Fig. 5, 6.
Nahajališče: Dolenja Brezovica pri Šentjerneju.
Material: En dobro ohranjen primerek z rahlo poškodovanim ustjem (vzorec P-1).
O p i s : Protokonh zelo majhne hišice sestoji iz dveh konveksnih neornamentira-
nih zavojev, teleokonh iz šestih bogato okrašenih zavojev. Ti so nizki in široki s precej
enakomerno aksialno in spiralno ornamentacijo. Vzdolž zavojev poteka 14 do 15 ra-
zmeroma močnih grebenov, ki so v zgornjem delu zavojev oslabljeni. Vzporedno z
vzdolžnimi grebeni potekajo številne tanke vijugaste prirastnice. Pravokotno nanje,
to je vzporedno s šivi krožijo številne tanke spirale, med katerimi lahko opazimo ne-
kaj zelo tankih spiralnih črt.
Zadnji zavoj, ki zavzema skoraj 2/3 hišice ima takšno ornamentacijo kot vsi pred-
hodni starejši zavoji. Ovalno ustje je podaljšano v kratek, ozek in rahlo zakrivljen si-
fonalni kanal. Kolumela in notranja ustna sta gladki.
Značilnosti vrste so: Zelo majhna hišica z bogato spiralno in aksialno or-
namentacijo, kratek sifonalni kanal.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsto Bela vulpécula
so ugotovili v srednjemiocenskih skladih Italije in Poljske, Švagrovsky (1982) pa
jo omenja tudi iz badenijskih plasti vzhodne Slovaške, Madžarske in južnozahodne
Ukrajine ter miocenskih in pliocenskih skladov Mediterana.
Sklep
Po pregledu in determinaciji 375 primerkov družine Turridae je ugotovljenih 23
različnih vrst in podvrst (tabela 2). Vrste in podvrste pripadajo poddružinam Turri-
nae z rodom Drillia, Cryptoconinae z rodom Genota, Clavatulinae z rodom Clavatula
in podrodovoma Clavatula in Perrona ter Mangeliinae z rodom Bela.
Med ugotovljenimi vrstami in podvrstami je največ primerkov vrste Clavatula
(Clavatula) styriaca (69,6%), sledijo primerki vrste C. (C.) laevigata (8,3%), C. (C.) as-
perulata (5,1%), C. (C) sophiae (2,4%), C. (C) camillae (2,4%) in C. (Perrona) se-
mimarginata (1,9%). Vse ostale vrste so razmeroma redke, saj je njihov odstotek
manjši od vrednosti 1,5.
V laporjih nahajališč blizu Šentjemeja prevladujejo primerki poddružine Clavatu-
linae (98,6%) s podrodovoma Clavatula (92,2%) in Perrona (6,4%), primerki ostalih
poddružin so razmeroma redki.
Skoraj v vseh najdiščih najdemo turide v združbah, v katerih prevladujejo pred-
stavniki družine Turritellidae, zelo veliko je tudi primerkov naddružin Naticacea in
Buccinacea. Izjema je nahajališče Ivanji dol, kjer so najdeni razen primerkov omenje-
nih družin in naddružin tudi primerki vrste Pereiraea gervaisi iz dmžine Strombi-
dae.
Največ turid smo v letih 1980-1983 našli v bližini Dolenje Brezovice (251 primer-
kov), veliko manj v Gorenji Stari vasi (67 primerkov), še manj v Ivanjem dolu (38 pri-
merkov). V vseh ostalih najdiščih smo našli le po nekaj primerkov.
Največ različnih turidnih vrst in podvrst je ugotovljenih v Gorenji Stari vasi (13),
v Dolenji Brezovici (11) in Ivanjem dolu (8). V vseh ostalih nahajališčih le po eno ali
dve različni vrsti.
84
Vas j a Mikuž
Tabela 1. Dimenzije primerkov
Table 1. Dimensions of samples
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije
 85
luride so epifavnistični predatorji, ki živijo v morju na zelo različnih globinah.
Pogostnost turid in drugih polžev v nekaterih naših najdiščih, kažejo na razmeroma
plitvo in drobno peščeno morsko dno z obilico hrane.
Zelo malo turidnih hišic iz naših nahajališč je celih ali nepoškodovanih. Velika ve-
čina ima poškodovano ustje z izrazito in enako oblikovano zajedo zarezano na zuna-
nji ustni hišice, ki je posledica delovanja predatorjev rakov samotarjev iz družine Pa-
guridae. Tovrstne poškodbe so opazne na primerkih vrst Clavatula (C.) eleonorae
(Tab. 2, sl. 3), C. (C.) olgae (Tab. 4, sl. 4) in C. (Perrona) semimarginata (Tab. 6, sl. 4).
Pri nekaterih primerkih smo opazili, da je bila zunanja ustna na enak način po-
škodovana, kasneje zaceljena, polžja hišica pa regenerirana. Kar pomeni, da je rak
samotar odnehal z roparskim pohodom, ali se mu je plen izmuznil. Iz naših nahajališč
so takšne zaceljene rane vidne pri hišicah vrst Clavatula (C.) laevigata (Tab. 3, sl. 2),
Tabela 2. Geografska razširjenost miocenskih turid v Sloveniji
Table 2. Geographical distribution of Miocene Turrids in Slovenia
86
Vas j a Mikuž
Tabela 3. Primerjava miocenskih turid Slovenije z nekaterimi tujimi neogenskimi nahajališči
Table 3. Miocene turrid gastropods from Slovenia comparing with some other Neogene
Turrids localities
C. (C.) olgae (Tab. 4, sl. 3) in C. (Perrona) cf. lydiae (Tab. 6, sl. 1). Regeneracijo hišic je
opaziti tudi pri nekaterih drugih miocenskih polžjih vrstah.
Veliko turidnih hišic ima na površini številne drobne luknjice, ki so posledica delo-
vanja ali "vrtanja" spongij iz rodu Cliona. Takšne luknjice so na primerkih vrst Cla-
vatula (Clavatula) asperulata (Tab. 1, sl. 5) in C. (Perrona) cf. descendens (Tab. 5, sl. 9).
Pri nekaterih primerkih so na hišicah vidne tudi posledice delovanja polihetov iz
rodu Polydora, ki prav tako "vrtajo" in ustvarjajo kanalčkom podobne in različno
oblikovane poglobitve na površinah hišic. Polihetni kanalčki so pri vrsti Clavatula
(Perrona) oliviae (Tab. 6, sl. 2).
Turrids (Neogastropoda) from Middle Miocene Badenian beds of Slovenia_^
Vse navedene in druge poškodbe ter regeneracijo polžjih hišic so ugotovili tudi pri
primerkih srednjemiocenskih skladov Poljske (cf. Radwañski, 1969; B a 1 u k &
Radwañski, 1977). Celotna vrstna sestava družine Turridae iz slovenskih najdišč
kaže zelo velike podobnosti s turidami miocenskih plasti Avstrije, Poljske, Hrvaške,
Bosne in Hercegovine, Češke, Slovaške, Madžarske in Bolgarije, torej z območjem Pa-
ratetide (tabela 3).
Turrids (Neogastropoda) from Middle Miocene
Badenian beds of Slovenia
Conclusions
With inspection and determination of 375 specimens of the Turridae family 23 di-
stinct species and subspecies were determined (Table 2). The species and subspecies
belong to subfamilies Turrinae with genus Drillia, Cryptoconinae with genus Genota,
Clavatulinae with genus Clavatula and subgenera Clavatula and Perrona, and Man-
geliinae with genus Bela.
Among the established species and subspecies the specimens of Clavatula (Clava-
tula) styriaca species are the most abundant (69.6%), followed by speciemens of C.
(C.) laevigata (8.3%), C. (C.) asperulata (5.1%), C. (C) sophiae (2.4%), C. (C) camillae
(2.4%) and C. (Perrona) semimarginata (1.9%). All remaining species are relatively
rare, below 1.5 percent.
In marls of localities near Šentjernej prevail specimens of subfamiliy Clavatulinae
(98.6%) with subgenera Clavatula (92.2%) and Perrona (6.4%), while the representa-
tives of remaining subfamilies are comparatively rare.
Practically in all localities turrids occur in assemblages in which the represen-
tatives of the Turritellidae family predominate, next to very abundant specimens
of superfamilies Naticacea and Buccinacea. An exception is the Ivanji dol locality
where besides the specimens of the mentioned families and superfamilies also re-
presentatives of species Pereiraea gervaisi from the Strombidae family were fo-
und.
The most turrids were collected from 1980 to 1983 near Dolenja Brezovica (251
specimens), much less in Gorenja Stara vas (67 specimens), and even less in Ivanji dol
(38 specimens). In all other localities only a few specimens were found.
The largest number of different turrid species and subspecies was established in
Gorenja Stara vas (13), Dolenja Brezovica (11) and Ivanji dol (8). In each of all remai-
ning localities only one or two distinct species were found.
Turrids are epifaunistic predators that lived at considerably varying depths in the
sea. The abundance of turrids and other gastropods in certain Slovene localities is an
indication of relatively shallow, finely sandy sea bottom with abundant availability
of food.
Very few turrid tests from the examined localities are undamaged. In most of them
the orifices are damaged with a pronounced, equally shaped indentation that is cut in
the outer lip of the test, and is interpreted as a consequence of activity of predators,
hermit-crabs from the Paguridae family. These damages can be observed in speci-
mens of species Clavatula (C.) eleonorae (PI. 2, fig. 3), C. (C.) olgae (PI. 4, fig. 4) and C.
(Perrona) semimarginata (Pl. 6, fig. 4).
88_Vas j a Mikuž
In certain specimens it was observed that the exterior lip was damaged in a similar
way, later healed, and the snail test regenerated. This can mean that the hermit-crab
interrupted his predatory action, or that the victim escaped. Such healed wounds
from the examined localities are visible on tests of species Clavatula (C.) laevigata
(PI. 3, fig. 2), C. (C.) olgae (PI. 4, fig. 3) and C. (Perrona) cf. lydiae (PI. 6, fig. 1). Rege-
neration of tests is observable also in certain other Miocene snail species.
Quite a few turrid tests display on their surface numerous small holes that resulted
from boring activity of sponges of the Cliona species. Such holes appear on speci-
mens of species Clavatula (Clavatula) asperulata (PI. 1, fig. 5) and C. (Perrona) cf.
descendens (PL 5, fig. 9).
On the tests of some specimens also results of boring by polychaetes from the Poly-
dora genus can be seen that leave canal-like, variously shaped hollows on test surfa-
ces. The polychaetal canals appear in species Clavatula (Perrona) oliviae (PI. 6, fig. 2).
All mentioned and other damages as well as regeneration of snail tests were esta-
blished also on specimens from the Middle Miocene beds of Poland (cf. Radwañski,
1969 andBaluk & Radwañski, 1977).
The entire species assemblage of the Turridae family from Slovenian localities
shows substantial similarities with turrids of Miocene beds from Austria, Poland,
Croatia, Bosnia and Herzegovina, Czechia, Slovakia, Hungary and Bulgary, i.e. from
the Paratethys region (Table 3).
Literatura
Atanacković, M. A. 1985: Mekušci morskog miocena Bosne. Knj. 1. - "Geoinženj ering"
Sarajevo, 305 p, 42 tabi, Sarajevo.
В á 1 d i, Т. 1960: Tortonische Molluskenfauna von "Badener Tegel-fazies" aus Szokolya, Nor-
dungarn. - Ann. Hist. Natur Mus. Nat. Hungarici, Min. et Paleont., 52, 51-99, 3 tab., Budapest.
B a 1 u k , W. 1970: Dolny torton Niskowej kolo Nowego Sacza. - Acta Geol. Polonica, 20,
101-157, Tab. 1-20, Warszawa.
Baluk,W. & Radwañski, A. 1977: Organic communities and facies development of
the Korytnica basin (Middle Miocene, Holy Cross Mountains, Central Poland). - Acta Geol. Po-
lonica, 27, 85-123, 12 tabi, Warszawa.
Bellardi, L. 1877: I Molluschi dei terreni terziari del Piemonte e della Liguria. Parte 2,
Tav 1-9, Torino.
Bittner,A. 1884: Die Tertiär-Ablagerungen von Trifali und Sagor. - Jb. Geol. R. A., 34,
433-596, Taf. 10, Wien.
Bohnné-Havas, M. 1966: Tortonische Molluskenfauna des östlichen Mecsek-Gebirges.
- Ann. Inst. Geol. Pubi. Hung., 53, 948-1161, 10 tabi, Budapest.
Csepreghy-Meznerics,! 1953: Mittelmiozäne Pleurotomen aus Ungarn. - Ann.
Hist. Nat. Mus. Nat. Hungarici, 4, 5-22, 4 tab., Budapest.
E r e m i j a , M. I. 1961: Prilog poznavanju faune i facija drugog mediterana na južnim padi-
nama Iverka (zap. Srbija). - Vesnik-Geologija, 19, Ser. A, 195-204, 4 tab., Beograd.
Friedberg, W. 1911-28: Mieczaki miocénskie ziem Polskich. Pars 1: Gastropoda et Sca-
phopoda. - Muzeum imienia Dzieduszyckich, 631 p., 38 tabi, Lwow i Poznán.
Friedberg, W. 1938: Katalog mego zbioru mieczaków mioceñskich Polski. - Mém. Acad.
Polonaise Sci. Lett., Cl. Sci. Mathém. Natur., sér. B 12, 1-164, Cracovie.
H i 1 b e r , V. 1879: Neue Conchylien aus den mittelsteierischen Mediterranschichten. - S. B.
Akad. Wiss., mathem.-naturwiss. Cl., 79, Jg. 1878, 416-464, 6 Taf., Wien.
Hilber, V. 1881: Ueber das Miocän, insbesondere das Auftreten sarma tischer Schichten
bei Stein in Krain. - Jb. Geol. R. A., 31, 473-478, Wien.
H i 1 b e r , V. 1893: Fauna der Pereiraia-Schichten von Bartelmae in Unter-Krain. - S. B.
Akad. Wiss., mathem.-naturwiss. Cl., 101, (1005-1032), 1-28, 1 Taf., Wien.
Hinculov,L. 1968: Fauna miocena din bazinul Mehadia. - Mem. Inst. Geol., 9, 75-201, 42
pl., Bucuresti.
Hoernes, R. & Auinger, M. 1891: Die Gasteropoden der Meeres-Ablagerungen der
ersten und zweiten Miocänen Mediterran-Stufe in der Österreichisch-Ungarischen Monarchie. -
Abh. Geol. R. A., 12/7, 283-382, Taf. 34-50, Wien.
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije_ 25
H Ö r n e s , M. 1856: Die fossilen Mollusken des Tertiaer-Beckens von Wien. Bd. 1: Unival-
ven. - Abh. Geol. R. A., 3, 615 p., Taf. 1-52, Wien.
K i n k e 1 i n , F. 1891: Neogenbildungen westlich von St. Barthelmae in Unterkrain. - Jb.
Geol. R. A., 41, 401-414, Taf. 5-6, Wien.
Kochansky-Devidé, V. 1970: O šentjemejskih fosilih. - Proteus, 33, 1970/71, 10-13,
Ljubljana.
Kojumdžieva, Em. & Strašimirov, B. 1960: Fosilite na B'lgarija - Les fossiles de
Bulgarie 7, Torton. - B'lgarska Akademija na naukite, 317 p., 59 tabi., Sofija.
K ó k a y , J. 1966: Geologische und paläontologische Untersuchung des Braunkohlengebietes
von Herend - Márkó (Bakony-Gebirge, Ungarn). - Geol. Hungarica, Ser. Palaeontologica, 36, 1-
149, Táb. 1-15, Budapestini.
K ü h n e 1 , W. 1933: Zur Stratigraphie und Tektonik der Tertiärmulden bei Kamnik (Stein)
in Krian. - Prirod, razprave, 2, 61-111, Ljubljana.
Montanaro, E. 1937: Studi monografici sulla malacologia miocenica modenese. Parte 1:
I molluschi tortoniani di Montegibbio. - Palaeontographia Italica, Mem. Paleont., 37, (N. Ser. 7),
115-191, Tav 5-8, Pisa.
M u n d a , M. 1939: Stratigrafske in tektonske prilike v Rajhenburški terciarni kadunji. -
Rudarski zbornik, 3, 49-124, 2 tab., Ljubljana.
Pavlovsky, М. 1960: Novi elementi faune Zaprešić-brijega kraj Samobora. - Geol. vje-
snik, 13, 1959, 213-216, 2 tab., Zagreb.
P a V š i č , J. 1995: Fosili. Zanimive okamnine iz Slovenije. - Tehniška založba Slovenije, 139
p., Ljubljana.
P e y r o t , A. 1932: Conchologie néogénique de l'Aquitaine. - Actes Soc. Linnéenne Bordea-
ux, 83, Pl. 50-59, Bordeaux.
Pleničar,M. & Premru, U. 1977: Tolmač za list Novo mesto. Osnovna geološka karta
SFRJ 1:100 000. - Zvezni geološki zavod Beograd, 61 p., Beograd.
Radwañski, A. 1969: Transgresja dolnego tortonu na poludniowych stokach Gor Swie-
tokrzyskich (strefa zatok i ich przedpola). - Acta Geol. Polonica, 19, 1-164, Pl. 1-42, Warszawa.
Rakovec,!. 1932: Zur Miozänfauna der Steiner Voralpen. - Prirod, razprave, 1, 233-266,
tab. 14-16, Ljubljana.
R a m o v š , A. 1974: Paleontologija. - Univerza v Ljubljani, FNT, 304 p., 155 tabi, Ljubljana.
R o b i č , Š. 1882: Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v znožji Šenturške gore v geologi-
čnem in paleontologičnem obziru. - Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 40, 20, 27-28, 36,
v Ljubljani.
Rossi Ronchetti, C. 1951-57: I tipi della "Conchologia fossile subappennina" di G.
Brocchi. - Riv Ital. Paleont. Stratigraf., Mem. 5/1-2, 1-394, Milano.
S a c C o , F. 1904: I molluschi dei terreni terziarri del Piemonte e della Liguria. - Mem. R.
Acc. Se. Torino, Parte 30, Tav 1-31, Torino.
S a j o V i c , G. 1909: Ein Beitrag zur Geschichte der Steiner Alpen. - Camiola, Jg. 1909, 24-
29, Laibach.
S t a c h e , G. 1858: Die neogenen Tertiärbildungen in Unter-Krain. - Jb. Geol. R. A., 9, 366-
398, Wien.
Stancu, J. & Andreescu, E. 1968: Fauna tortoniana din regiunea Rugi-Delinesti
(Bazinul Caransebesului). - Stud. cerc. geol. geof. geograf.. Ser. geologie, 13/2, 455-471, 7 pl.,
Buçuresti.
Švagrovsky,J. 1982: Gastropoda, Prosobranchia Teil 2: Neogastropoda des oberen Ba-
deniens von Borsky Mikulás (NO-Teil des Wiener Beckens) und ihre stratigraphische Bedeu-
tung. - Geol. Zbornik, Geologica Carpathica, 33/4, 383-435, 11 Taf., Bratislava.
S u k 1 j e , F. 1929: Mediteranska fauna Zaprešic brijega u Samoborskoj gori. - Vijesti geol.
zavoda u Zagrebu, 3, 1-52, Tab. 1-4, Zagreb.
T h i e 1 e , J. 1963: Handbuch der Systematischen Weichtierkunde. Bd. 1, Loricata - Gastro-
poda. - A. Asher & Co., 778 p., Amsterdam.
W e n z , W. 1938: Gastropoda. Handbuch der Paläozoologie. Bd. 6, Teil 1: Allgemeiner Teil
und Prosobranchia. - Gebrüder Bomtraeger, 1200 p., Berlin.
90_Vas j a Mikuž
Tabla 1 - Plate 1
1	Drillia pustulata (Brocchi), Gorenja Stara vas, x 2
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
2	Genota ramosa elisae (Hoernes R. & Auinger), Medija, x 2
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
3	Clavatula (Clavatula) amaliae (Hoemes R. & Auinger), Dolenja Brezovica, x 1,5
zadaj
posterior view
4	Clavatula (Clavatula) amaliae (Hoernes R. & Auinger), Ivanji dol, x 1,5
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
5	Clavatula (Clavatula) asperulata (Lamarck), Gorenja Stara vas, x 1
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
6	Clavatula (Clavatula) asperulata (Lamarck), Dolenja Brezovica, x 1,5
zadaj
posterior view
7	Clavatula (Clavatula) asperulata (Lamarck), Ivanji dol, x 1,5
zadaj
posterior view
Vse primerke je fotografiral in slike izdelal Marijan Grm
Photo: Marijan Grm
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije
 91
92_Vas j a Mikuž
Tabla 2 - Plate 2
1	Clavatula (Clavatula) asperulata (Lamarck), Ivanji dol, x 1,5
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
2	Clavatula (Clavatula) camillae (Hoemes R. & Auinger), Dolenja Brezovica, x 2
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
3	Clavatula (Clavatula) eleonorae (Hoemes R. & Auinger), Gorenja Stara vas, x 1,5
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
4	Clavatula (Clavatula) sp. 1; Dolenja Brezovica, x 1,5
zadaj
posterior view
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije
 93
94_Vas j a Mikuž
Tabla 3 - Plate 3
1	Clavatula (Clavatula) laevigata (Eichwald), Ivanji dol, x 1,5
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
2	Clavatula (Clavatula) laevigata (Eichwald), Dolenja Brezovica, x 1,5
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
3	Clavatula (Clavatula) styriaca (Hilber), Ivanji dol, x 1,5
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
4	Clavatula (Clavatula) styriaca (Hilber), Gorenja Stara vas, x 1,5
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije
 95
96_Vas j a Mikuž
Tabla 4 - Plate 4
1	Clavatula (Clavatula) cf. styriaca (Hilber), Gorenja Stara vas, x 1,5
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
2	Clavatula (Clavatula) cf. evae (Hoernes R. & Auinger), Gorenja Stara vas, x 1,5
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
3	Clavatula (Clavatula) olgae (Hoernes R. & Auinger), Dolenja Brezovica, x 2
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
4	Clavatula (Clavatula) olgae (Hoemes R. & Auinger), Gorenja Stara vas, x 2
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
5	Clavatula (Clavatula) sophiae (Hoemes R. & Auinger), Dolenja Brezovica, x 1,5
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
6	Clavatula (Clavatula) sp. 2, Gorenja Stara vas, x 1,5
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije
 97
98_Vas j a Mikuž
Tabla 5 - Plate 5
1	Clavatula (Clavatula) granulatocincta (Münster), Gorenja Stara vas, x 2
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
2	Clavatula (Perrona) auingeri (Hilber), Dolenja Brezovica, x 2
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
3	Clavatula (Perrona) floriana (Hilber), Dolenja Stara vas, x 2
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
4	Clavatula (Perrona) carinifera (Grateloup), Ivanji dol, x 1,5
zadaj
posterior view
5	Clavatula (Perrona) carinifera (Grateloup), Ivanji dol, x 2
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
6	Clavatula (Perrona) floriana (Hilber), Dolenja Stara vas, x 2
zadaj
posterior view
7	Clavatula (Perrona) floriana (Hilber), Dolenja Brezovica, x 2
zadaj
posterior view
8	Clavatula (Perrona) jouanneti (Des Moulins), Ivanji dol, x 2
zadaj
posterior view
9	Clavatula (Perrona) cf. descendens (Hilber), Ivanji dol, x 2
spredaj
anterior view
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije
 99
100_Vas j a Mikuž
Tabla 6 - Plate 6
1	Clavatula (Perrona) cf. lydiae (Hoernes R. & Auinger), Gorenja Stara vas, x 1,5
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
2	Clavatula (Perrona) oliviae (Hoemes R. & Auinger), Dolenja Brezovica, x 1,5
zadaj
posterior view
3	Clavatula (Perrona) sabinae (Hoernes R. & Auinger), Ivanji dol, x 2
spredaj
anterior view
4	Clavatula (Perrona) semimarginata (Lamarck), Gorenja Stara vas, x 1,5
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
5	Clavatula (Perrona) sp. 1, Ivanji dol, x 2
spredaj
anterior view
6	Bela vulpécula (Brocchi), Dolenja Brezovica, x 6
a)	spredaj
anterior view
b)	zadaj
posterior view
Turridae (Neogastropoda) iz srednjemiocenskih badenijskih plasti Slovenije
 101