SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20'— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~ ~ ~ ~ Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo ~ ~ ~ ~ V Ljubljani, dne 17. decembra 1926 Št. 41 Občni zbor SK Ilirije Leto I Ker je glavna sezona naših športov končana, bo naš list do pričetka spomladanske sezone izhajal samo po potrebi in prinašal v prvi vrsti članke in informacije o zimskem sportu. Naše zimsko-sportne naprave Razmah zimskega sporta je kljub neugodnim vremenskim razmeram v Sloveniji velik. Če govorimo pri nas o zimskem sportu, mislimo predvsem na smučanje in drsanje. Ti dve športni panogi sta y fizičnem kot estetskem oziru neprecenljive važnosti. Za uspešen razvoj teh športnih panog pa so potrebni tudi urejeni športni prostori. V tem oziru se je v drsanju kot v smučanju napravilo letošnjo jesen velik korak naprej. Ilirija je svoj drsalni prostor po zaslugi neumornega inž. Bloudeka modernizirala. Prostor je popolnoma niveliran, razsvetljava izpopolnjena, garderobe so razširjene, za trening in športno drsanje je odrejen poseben prostor i. t. d., skratka, ilirjansko drsališče je popolnoma moderno urejeno in zasluži popolno priznanje. Smuška skakalnica v Kozlovi dolini je od JZSS prevzela v oskrbo in uporabo SK Ilirija ter jo preureja je za krajše skoke. Bo v par dnevih že popravljena in čaka samo snega in skakalcev. Novo smuško skakalnico so te dni dogradili v Mojstrani. Po inicijativi in načrtih inž. Janša so energično zagrabili za delo, ki je rodilo uspeh. Boriti so se morali v materijel-nem in tehničnem oziru z velikimi težkočami, katere so z dobro voljo in ljubeznijo do stvari uspešno premagali. Za Mojstrančani niso marali zaostati prebivalci našega Davosa — naši Kranjskogorčani. Na tihem so se spravili na delo in savezu lakonično poročali: Skakalnica je gotova. Kot vidimo, je tudi izven Ljubljane zanimanje za zimski sport veliko. Skakalnica v Mojstrani in Kranjski gori sta za razvoj našega smučarstva neprecenljive vrednosti. Šele sedaj bomo tudi pri nas lahko začeli misliti na organizacijo mednarodnih prireditev,, kar je bilo sedaj ravno radi skakalnice iluzorno. Da so pa take prireditve v večjem obsegu za razvoj tujskega prometa velike važnosti, je jasno. V sredo 15. t. m. je imela Ilirija v kolodvorski restavraciji svoj redni občni zbor. Iz poročila posameznih funkcijonarjev posnemamo, da je bilo tekoče poslovno leto zelo bogato na prireditvah. V vseh ozirih se j’e pokazal znaten napredek. Predsednik dr. Berce otvori ob 20. uri zborovanje. Spominja se preminulih članov in pozove navzoče, da v znak sožalja vstanejo. Nato omenja teške čase poslovnega leta, vendar je bilanca aktivna in je klub v moraličnem oziru pridobil mnogo na ugledu tudi izven Slovenije. Nato omenja proslavo 15 letnice,, ki je vsled popolne harmonije med odborom in. članstvom, ki je pokazalo vzorno disciplino, uspela v vsakem oziru zadovoljivo. Iz poročila tajnika Deva je razvidno, da je SK Ilirija po svojih uspehih, po svoji delavnosti in vsestranosti ne samo prvi klub v Sloveniji, temveč tudi med prvimi v državi. Članstvo se je udejstvovalo v sedmih sekcijah, ki so imele skupno 130 prireditev. Klub je dosegel 5 prvenstev, od teh 2 državna. Razpolaga s prvovrstnimi športnimi prostori, kar najbolj dokazuje dejstvo, da se je finalna tekma za kraljevi pokat vršila na Igrišču SK Ilirije. Proslava 15 letnice je bila zasnovana velikopotezno. Celokupno članstvo je v strnjenih vrstah tekmovalo za čim dostojnejšo proslavo jubileja. Javnost, časopisje in oblastva so razumevala važnost proslave in je bilo na ta način mogoče, da je končata jubilejna doba z ogromnim moralnim uspehom. Uvod proslave so tvorile zimskošportne prireditve, klaten'm so sledila tekmovanja vseh športnih panog, ki iih zastopa SK Ilirija. Sodelovali so razen domačih klubov tudi vo-, dilni klubi v državi in pa atleti iz Celovca in Gradca, kar je dalo jubilejnim prireditvam mednaroden značaj. Proslava se je harmonično zaključila. z intimnim družabnim večerom v Zvezdi. Odbor upravičeno smatra proslavo 15 letnice za doslej najlepšo manifestacijo športne misli v Sloveniji in izreka članstvu in načelstvu sekcij popolno priznanje. Poročilo načelnika nogom, sekcije Betetta navaja, da ima sekcija 98 članov. Sekcija je izvedla 71 tekem, s končnim razmerjem golov 405 : 118. I. moštvo je nastopilo 37 krat (168 : 70) in sicer v 10 mednarodnih (32 : 22), 8 prijateljskih (39 : 13), It prvenstvenih (55:20) in 9 pokalnih tekmah 142 :15) med temi Hašk 5 : 3, Hajduk 2 : 0. I. moštvo je dalo 10 igračev v reprezentančne tekme LNP. Za I. mošt. je nastopalo 32 igračev, od katerih so nastopili s posebno velikimi uspehi Beltram, Oman, Gabe in Lado Zupančič, ki so slavili jubilej 200. tekme, dalje Pogačar, Miklavčič in dr. Tavčar 100 tekem. Odbor izreka zahvalo svojemu najboljšemu trenerju Zanklu ter igraču Hermanu, ki se je vrnil v Osijek. Rezerva je imela 22 tekem (171 : 35), juniori pa 12 (66 : 13). Vsa ta moštva so priborila klubu več dragocenih pokalov in prvenstev tako: pokal Ljubljane, prvenstvo Slovenije za 1925-26, vodstvo v jeseni, prehodni pokat LNP, Gosposvetski pokal. Lahkoatletska sekcija, (načelnik prof. čop) šteje 110 aktivnih Slanov in je pokazala velikanski razmah, posebno v tehničnem in organizato-ričnem oziru, kar je nemala zasluga UL. m o. in Oblaka. Atleti SK Ilirije so postavili 5 slovenskih in 1 jugosl. rekord. Posebno so se odlikovali: Gaberšček, Režek B., Stepišnik, Gregorka, Zupan in Omerza. Poleg starejših ima sekcija mnogo nadebudnih mladih talentov tako, da se ni bati bodočnosti. Damska sekcija (načelnik dr. Mayer) zaznamuje največji napredek od obstoja pa do danes. Priborila je prvenstvo Slovenije v bazeni in državno prvenstvo v lahki atletiki, k čemur je nemalo pripomogla velika disciplina in klubska zavednost članic. Sezona je bila zelo bogata, kar priča 31 prireditev, od katerih je bilo 23 dobljenih, 2 neodl. in 6 zgubljenih s skupnim scorem: 211 : 108. Ogromen napredek je pokazala bazenska družina, ki je med prvimi v državi. Izborna je tudi kvaliteta atletinj, ki se približuje mednarodni višini. Od državnih rekordov držijo članice SK Ilirije rekorde v kroglji 5 kg in 3.628 kg, štafeta 4 X 6° ter neoficijelne rekorde na "100 m, skok v višino, disk 1.5 kg, skok v daljavo z mesta. Posebno so se odlikovale: Bernikova, Tratnikova, Špornova in sestri Jermolov!. Smuško - sankaška sekcija (načelnik Vrančić) izkazuje živahno delovanje. Priredila je več izletov in tečaj za začetnike. Prvenstvo kluba sta si priborila ing. Janko Janša in Milči Bloudek. Klub se je udeležil 50 km tekme Skale, kjer je Joško Janša dosegel I. mesto. V državnemu prvenstvu je S11 Ilirija zasedla z Joško Janšom, ing. Janko Janš > n in Hinko Šircljem vsa tri prva mesta in si priborila državno prvenstvo. V tekmi dam je zasedla Milči Bloudek II. mesto. V smuških skokih je zasedel Joža Pogačar II. mesto. Tudi pri 30 km tekmi za vojake je dosegel Ilirijan podpor. Svetozar Cvetkovič I. mesto. Članstvo je naraslo na 103 (71 gospodov, 23 dam, 9 naraščajnikov). Vzgojila se je izborna tekmovalna vrsta. Klub je odposlal 5 čla- nov kot voditelje vojaškega tečaja, ki so vsi želi laskavo priznanje. Savez je odposlal člana Joško Janša in M. Bloudkovo na mednarodno tekmo v Zakopane, ti pa je bila odpovedana. Janša se je udeležil prvenstva Tatre in dosegel v drugi kategoriji II. mesto. Drsalna sekcija (načelnik Jerman) ne pokazuje vsled mile zime razmaha. Skupno je bilo 30 drsalnih dni. Klub si je priboril prehodni pokal dr. Fuchsa po ing. Bloudeku, II. Vodišek, III. Kavšek. V II. sen. skupini jubilejnih tekem je zmagal Betetto, II. VVisjak, III. Juvane. Tudi v jubilejni tekmi dam je zasedla Ilirija vsa tri prva mesta (Urbanči« H., Širca A., Urbančič M.). V tekmi juniorjev so zasedli llirijani: Avčin Fr., Blehveis J., Dovgan D. vsa tri mesta. Klub je edini, ki goji umetni drsalni sport. Tenis sekcija (načelnik Blehveis), poroča g. Dev. Sekcija ima 100 članov. Športni prostori so bili v izvrstnem stanju, kar je največja zasluga ing. Bloudka. Sekcija je izvedla 3 prireditve. Pri nacijonalnem jubilejnem turnirju je klub dosegel dva L, štiri II. in šest III. mest. Klubski prvaki so postali: Blehveis Miron, Šepetavec Talka, Blei-weis M.-Kmet, Šeptavec-Kmet in Blehveis Marku. Prvenstvo Slovenije so si priborili: Blehveis Miron, Florjančič Frida - Kmet. Plavalna sekcija (načelnik dr. Kandare) je imela jako neugodno kopalno sezono. Prostor za trening je dal na razpolago LjSK, za kar mu izreka odbor zahvalo. Ing. Bloudek je pripravil skakalnico. Plavalna tekma se ni mogla vršiti vsled mrzle vode. Posebno se je odlikoval' skakač Kor-delič, ki je v mednarodni konkurenci' na Dunaju dosegel II. in III. mesto. Istotako je priboril klubu državno prvenstvo v skokih iz 5 m deske. Blagajniško poročilo poda blagajnik Rabič. Gospodar Rotar poroča o gospodarstvu. In-. ventar kluba je narasel in se je vrednost najmanj dvakratno povišala. Bilanca je vsekakor zadovoljiva. Vrednost garderobe znaša Din 16000, tenis in garderoba Din 16000, tribuna Din 46000. Klub je pridobil smuško skakalnico, kot novo športno napravo. V imenu revizorjev poda poročilo g. Dev in predlaga absolutorij blagajniku, kar se soglasno sprejme. Istotako se podeli soglasno absolutorij odstopajočemu odboru. Nato so se vršile volitve in sicer na predlog g. Zupana z vzklikom. Soglasno je bil izvoljen sledeči odbor, ki je z malo izjemo prejšni: Preds. dr. J. Berce, I. podpr. dr. M. Senekovič, II. podpreds. J. Jerman, I. tajnik J. Deu, II. tajnik M. Šircelj, I. blag. VI. Kosec, II. blag. I. Baltesar, gospodar A. Rotar, arhivar I. Komar, zapisnikar P. Zbrizaj. Odborniki: ing. S. Bloudek, dr. M. Majcen, V. Vodišek, A. Gnidovec, gen. štab. podpuk. Lokar, F. Jerala, I. Zupančič. Načelniki sekcij: nogomet: E. Betetto, lahka ati.: prof. Čop, damska: dr. Mayer, smuško sankaška: I. Tavčar, drsalna, ravn. R. Sark, tenis*, puk. Blehveis, plavalna: dr. Kandare. Rivizorji: E. Bezek, K. Pogorelc, J. Černe. Razsodišče: prim. dr. I. Jenko, dr. J. Demšar, dr. J. Pretnar, dr. Al. Praunseis, Z. Valašek. Pri slučajnostih se soglasno sprejme predlog zvišati dijaško in naraščajsko članarino na Din o. Nato povdarja g. Šircelj st. v daljšem govoru o dolžnosti članstva, nadalje o hudem nasprotniku, ki se je pojavil v damski sekciji in ki utegne prekositi moški spol. Spominja se sekcije mrtvih. Nadalje stavi predlog, da naj se pošlje s strani obč. zbora zahvala Hermanu, bivšemu članu nogom, sekcije, kar se soglasno sprejme. G. dr. Mayer primerja klub z veliko družino, kjer je treba gojiti skupnost. Po zaslugi ing. Bloud- ka s® je ustanovila plesna sekcija in priporoča posebno mlajšim članom obisk v svrho zboljšanja družabnih form. G. predsed. poroča nato, da se pripravlja večji lokal, v svrho razširjenja družabnosti bb razpisan velik ping-pong turnir. Nato zaključi lepo uspeli občni zbor z apelom na članstvo', da se zaveda svojih dolžnosti. Gustav Ogrin: Smuško tekmovanje in trening Predavanje pri turistovSkemu klubu »Skala«. (Nadaljevanje.) Pa preidimo k tehniki teka samega. Najtežji je brez dvoma tek po ravnem. Tu pride pred vsem v poštev stil. Kdor hoče resno tekmovati, to se pravi, kdor reflektira na zmago, mora na vsak način dobro obvladati dvojni in trojni ko-18 k, takozvani zwei und drei Schritt, kakor se v nemški literaturi navaja. Lepega slovenskega izraza za enkrat ne poznam, morda ga sčasoma še dobimo, zatorej oprostite dobesednim prestavam teh tehničnih izrazov. Če sem • trdil, da je treba te korake dobro obvladati, sem mislil pri tem, da ni dovolj če poznani korak teoretično, tudi ne če ga znam sicer prav dobro izvesti, treba je predvsem, da mi je prešel korak takorekoč že v kri in meso, da sem si pridobil v njem že precejšnjo rutino, vzgojil stil, si ga prikrojil svoji telesni konstituciji primerno in ga lahko upo-trebim, s precejšnjo vztrajnostjo t. j., da ga za-morem vporabljati, ne, da bi me telesno in duševno količkaj utrudil. Ni moj namen vas tu po-bličje seznaniti s temi koraki, bilo bi to tudi nesmiselno, zlasti še, če vpoštevamo, da vsebujejo vsi ti koraki vkljub navidezni enostavnosti toliko fines, da jih je možno spoznavati le po dobrem vzoru na snegu in se jih priučiti z marljivim in dolgotrajnim vežbaujem, vendar bi vam jih v svrho lažjega nadaljnega razumevanja nekoliko natančneje obrazložil, v kolikor je to sploh mogoče. Dvojni korak, ali pravilneje trotaktni korak, Dreitaktschritt, kot ga Nemci imenujejo, obstoji iz dveh drsajočih korakov (leva-desna) nakar sledi daljši smuk na obeh nogah ali smučkah pospešen s krepkim sunkom obeh palic. V drugi pozi prideta zopet dva mala koraka, sedaj pri-čenši seveda z desno — torej desna — leva, nato smuk, končno zopet leva — desna, smuk; desna leva, smuk itd. Tu prideta v poštev obe nogi enakomerno. To pa ni tako pri trojnem koraku ali štiritaktnemu koraku. Ta je prvemu popolnoma sličen, le, da napravimo mesto dva mala kpraka tri, katerim sledi nato smuk z odgonom s palicami. Torej takole; leva - desna - leva, smuk; nato pa ne desna-leva itd., temveč zopet leva-desna - leva smuk. Na ta način kot vidite pričenjamo drčanje vedno z isto smučko in tudi drčimo z vičino teže na eni smučki, kot pri običajnem smučanju, kaj* vam je mislim znano. Če n. pr. pn-čenjamo korak z levo, bomo smučali predvsem na desni, v nasprotnem slučaju pa na levi. Prednosti ima ta korak v toliko, da uporabljamo enostranski napor med tem, ko se druga straji v tem odpočije in to lahko menjamo. Nadalje je možno, da koga ena noga boli, da nam ena smučka bolj drči, da je katera izmed smučk ali vezav v slab e jš em stanju, skratka možnosti je polno, ki nas prisilijo k temu koraku. V glavnem pa bi ta korak našel svoj vzrok v tem, da je morala in to zlasti na. nekoliko navzdol nagnjenem terenu torej pri hitrejši vožnji, čas, ki ga rabimo, da prenesemo obe palici zopet naprej prekratek in je zato vsekakor potreben še tretji mali korak. V bistvu se torej oba koraka ne razlikujeta. Uporablja pa se v pretežni večini prvega. Palice je tret)a po vsakern smuku hitro in brez posebnih bravur prenesti naprej in jih zasaditi približno h krivinam smučk m ne bolj naprej kot trdijo nekateri, raje manj ko več. Treba pa se je zato tem energičneje odgnati in reke zadaj popolnoma stegniti nato pa zopet čim hitreje prenesti naprej. Delo rok je torej glavno in odgovarja delu zadnjih konjskih nog pri njego-vem teku. Važno je, koliko zmorejo roke in ne bi mi bilo treba, mislim, še posebej omeniti ter pov-dariti, da ni za to delo nikdar preveč vajte. Pri vseh teh korakih je treba vse posamezne gibe spojiti v nekako celoto. Tek mora biti lahak, izveden z gotovo eleganco. Je to nekako zvijanje in balansiranje celega telesa, delo vseh mišic in ne samo surovo odganjanje z rokami in tek z nogami. Kdor je videl v tem teku Norvežane, se ne bo čudil njihovim rekordom, ima pa tudi pravo sliko takega smuškega teka. Osvojiti si njega tajnosti vsaj deloma je tudi ideal vsakega smučarja. V ta namen je treba žrtvovati mnogo časa in še več truda. Eno uro uro na dan ni preveč. Dobro, morda najbolje, je teči po ravni cesti, kjer ni nikakih smučin, kar je sicer težje pa toliko ugodneje, ker se pri tem lahko priučimo obdržati smuči skupaj. Potrebne so tudi dolge palice. Omenil Vam bi še eno vrsto teka, ki ga lahko vporabljamo na ravnini ali še bolje na nekoliko nagnjenem terenu. Slovenskega imena Vam res ne moreni povedati, Nemci pa ga imenujejo »Passgang«. Je to navaden korak (leva-desna). pri katerem pa si še posebej pomaga naprej z balansiranjem bokov in ramen pri čemer se tudi s palicami odganjam. Od navadnega smuškega koraka se razlikuje le v tem, tla vsakokraten izpad posamezne noge ne podpiram z nasprotno palico, temveč s palico na isti strani, ter, da so koraki precej daljši. Je ta korale v gotovem terenu in pri gotovih smukih razmerah precej naraven, kar sklepam iz tega, ker sem se ga, ne da bi bil nanj opozorjen o priliki neke tekme v Planici, sam priučil. Šele pozneje sem čital o njem in njega vrlinah. Je pa važen že zato, da zamoremo enostranskemu delu mišic nuditi nekako izpremembo, morda počitek.. Sedaj pa hoja ozir. tek navzgor. Zmagovalci pri tekmah kot že rečeno so navadno oni, ki najbolje obvladajo tek po ravnem in hojo navzgor. Ce kdo zamore teči navzgor, bo pridobil s tem toliko, da ga nihče še s tako dobro tehniko navzdol ne bo mogel prekositi. Velike časovne razlike Norvežanov in ostalih Evropejcev so dosežene v 90% prf teku navzgor. Dasiravno ne poznamo nikakega Izrazitega koraka za tek navzgor, pride stil v tem teku morda še bolj do veljave kot pri teku po ravnem. Je polno varijant odvisnih od še številnejših faktorj'ev kot n. pr. terena, strmine, kakovosti snega, smučk, maž itd., celo od vsakega posameznika. Eno velja: teči kolikor zmoreš — pa ne pretiravaj, kajti če sploh kje, se uničiš v teku navzgor in potem je ves trud zaman. Navadno rabimo za tek navzgor običajni smuški korak, pa nekoliko krajši in zato hitrejši. Proti drčanju navzdol se zavarujemo in močno podpiramo s palicami. Srce in pljuča imajo tu glavno nalogo. Če hočemo zdržati, je treba vaje in zopet vaje. Končno pa še smuk navzdol. To je pravzaprav pravo smučanje kajti le tu se uveljavi znanje in tehnika. Tek po ravnem in navzgor so pravzaprav atletski in smuški teki. Odločuje le delo pluč in vztrajnost, med tem ko pride pravo smučanje le malo v veljavo. Pozdravljati bi bilo pri nas tekme navzdol, kjer bi se prav za prav videlo kdo zna najbolje smučati. Mislim, da je Skala kot turistovski klub bolj zainteresiran na prirejanju takih tekem kot pa n. pr. s forsiranjem kombiniranih in skalnatih tekem, tekem izrazito športnega značaja. S prirejanjem slalam-tekem, kot se imenujejo take tekme, bi Skala člane takorekoč prisilila, da se sistematičneje tavijo s smuško tehniko, ki je članom kot turistom v prvi vrsti potrebna. Nisem vas hotel s tem odvrniti od navadnih smuških tekem vsaj z današnjim predavanjem v prvi vrsti propagiram zanje, in zato se vrnimo raje k stvari, k tehniki smuka. Pri smuki navzdol naj velja pravilo: Čim manj padcev. Raje počasneje pa zato tem sigu:--neje, kot pa, da se spustim in ne vem kako se bo vse vkup končalo, če ti je sreča mila in se sam še kakci zmažeš, je običajna posledica takih nepremišljenih drvenj po strmini navzdol več parov smučk, ki jih imaš kar naenkrat na razpolago, da jih poneseš domov seveda ne skozi cilj. Tudi lahko s padcem povzročiš škodo svojemu enako mislečemu in drvečemu tovarišu, ki nič hudega sluteč pridrvi v tebe. Kaj takega pri tekmah ni redek pojav, kar vedo prav mnogi iz lastne skušnje. Lansko leto sem pri smuški tekmi na nevarnem mestu naletel kar na štiri take nesrečneže, ki so ležali tako, da sem se jim mogel umakniti le na škodo svojih smučk. Zatorej nikdar ne prenaglo temveč svojemu znanju primerne. (Dalje prih). Naše priprave za bodočo olimpijado Jugoslovanski športniki do zadnje olimpijade niso imeli sreče v svojih pripravah za olimpijade. Morda je bila deloma kriva začetna nezaupljivost v lastne vrste in dvom o potrebi naše udeležbe na olimpijadi, deloma preveliko zaupanje v državno pomoč, ki je ni in ni bilo. Tako so se zbrala sredstva vedno v zadnjih trenutkih v nervozitetni negotovosti, kar je povzročilo, da so bile naše olimpijske vrste nezadostno in nepopolno pripravljene. Na drugi strani pa so videli naši športniki, kako reprezentativno in sijajno so opremljene vrste drugih držav, ki so videli v načinu svoje udeležbe tudi ugled svoje države. Izkušnje so izučile. Za prihodnjo olimpijado se je poizkusilo z novim načinom. Princip je ta-le: Športniki sami so na olimpijadi najbolj zainteresirani. Zato je predvsem naloga savezov, da rešijo vprašanje udeležbe in financiranja; savezi morajo stalno računati z vprašanjem olimpijad ter mera tudi to vprašanje spadati v njih delokrog. Iz tega je nastala ideja, da sestavijo savezi sami svoj medsavezni odbor, ki naj vodi vse priprave za omogočenje naše udeležbe na olimpijadi. Naloga tega odbora so v glavnem denarna sredstva in izravnanje materijelnih zmožnosti posameznih savezov po principu: »Vsi športi za vse.« V poletju so se delegati savezov sestali in ustanovili tak odbor, ki je pod energčnim vodstvom odličnega zagrebškega športnika, tudi pri nas poznanega, dr. St. Hadži-ja. Odbor dela resno in stvarno, išče pota, ki bi omogočala zbrati dovolj denarnih sredstev iz lastnih vrst, me oziraje se na državno podporo, ter opiraje se na izkušnje zadnjih let. Seveda se pa mora napeti vse sile, da se dobi tudi državno podporo, toda zanašati se smemo le na se. w*m**»mt