G-ospodarske stvari. Kanadska reneta. .labelko tega iniena je veliko, in nekoliko plošnate oblike; niočna rebra vlerejo se niii od inuhe proli pecIju. Trebuh je skoro VKelej nekoliko pod sredino in to stori, da je jabelko proli pe(dju zelo široko, a proti nndii všpičeno. Muba mu ,je velika in odprta, nje listki so dolgi, pa ozki, zeleni in volnati; špice teli listkov so nekoliko nazaj zavite. .lama, v katcvi se nabaja nmlia. je srednje široka, liki sklede. Rebra počenjajo navadno že v tej janii, ter se razprostirajo, kakor oinenjeno že zgoraj, črez celo jabelko. Peeelj je navadno kratek in debel, rjav ter ne nioli iz jaine, v kateri s<: nabaja; ta jama je precej globoka, ob kraju Siroka in z rjo v podobi zvezde obdana. K(?ža jabelka je po te.ni, ali je več ali nianj rijasto, ostra, hrapava, miiogokrat inelika: z drevesa ,je zelena, pozneje pa svello zelena, v subili letinah tudi zlato nnena; solnrna stran sadii je iimogokrat nekoliko rjavordučkasta, plamenkasta. Značajne so rjavo-rijaste zvezdice, s katerimi je celo jabelko posipano; te zvezdice združijo se ninogokrat v veče rijaste slike. Meso je runieno-belo, fino, ob popolni zrelosti krhko, drugače hruskavo, ter ima fin, piijeten mirisni okus. Peščišče je čebulaste oblike, dotika se skoro neposredno peclja, njega os je votla, ter nekoliko odprta; predali so veliki ter skoraj dve tretjini pešeišea zavzeniajo; peške so navadno slabo razvite, podolgovate in ošpičene; cev, ki podaJjšuje jamo, v kateri sedi muha, ,je kratka in široka; niuhini listki je ne zakrivajo, prašniki sedijo globoko. Sad zori sredi meseca novembra in Iraja dobro sbranjen do meseca inarci.ja ali aprila. .labelko ,je piiljubljen nainizni sad. Trgati se mora pozno in oprezno, ranjeno rado bitro giijije, a prerano trgano postane velo. Drevo ima preeej veliko, Siroko, nialo obokano krono, ve.je sloje precej vodoravno od debla. Rodovilnosl kanadske renete se obče bvali. Drevo močno in bitro raste, krona je močno listnata, ter polna sadnib niladik. Sorta uspeva v našib krajih v loplejših legab, ter v rodovitni, dobri, če tudi lažji zendji izvrstno. Krona we pa mora večkral iztrebiti, ker inače se zarasle popolnoina z lesenimi ndadikami, ki drevo nepotrebno slaliijo. Gez nekoliko let je navadno potrebno, da se drcvo poinladi, t. j. da se nm cela krona odvrže, in nova vzgo.ji, ker ga njega redna rodovitnost oslabi. Letne ndadike so debele, volnate, ter z debeliini pikaini posejano. Gvetni popki so veliki in topi, koglasti ter z volno obdani; lesni popki so špičasti, volnati m trdo k niladikain pritisnjeni; Iistje je podolgovato, zelo veliko, ter ostro zobnato; zgornja stran lislja je teinno zelena, spodn.ja ,je pokrila z volno: žile po lislju so močne. Zavoljo velikega sadii naj bi se drevo sadilo bolje na krajih, kjer veter preveč ne pritiska. Kdor želi te sorte, dobi drevesa in cepiče nied drugimi pri cesarjevič Rudolfovein sadjerejskem društvu pri Sv. .Turiju na južni železnici in pri deželni sadjarski in vinorejski šoli v Mariboru. Fr. Matjašič. Sejinovi. Dne 2. julija v Šentilji pod Turjakoin, na Gori pri Ptuji, v Pletrovčah, na Polenščaku, na Remšniku in na Rečici. Dne 4. julija v Mariboru, v Podplatu, v Vidniu in v Vuzeniei. One 6. juli.jana Ptuji in v Spieifeldu. Dne 7. julija v Kapli in Vojniku.