Štev. 126
Maribor, dne 3. novembra 1913,
Letnik V,
Naročnina listu : =
Celo leto .	.	K	12'—
Pol leta .	.	„	6-—
Četrt leta .	.	„	3’—
Mesečno .	.	„	P—
Zunaj Avstrije : = Celo leto .	.	K	17'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. :::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
HrađvfseH političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
„Gospodarska stranka.“
Na löbönem zboru liberalne stranke v Celju je govoril tudi ptujski odvetniški koneipijent dr. Lpv Brunčko. Prezentiral se je kot nekak enfant terrible stranke in liberalnim Jinteligientom“ nji delil ravno milosti. 'Med «drugim je tudi konštatiral, da očitek: liberalna : stranka je gospodska stranka, ni krivičen. V tem se z liberalnim Levom popolnoma strinjamo in tudi mi potrjujemo, da je liberalna strapka res gospodska stranka. Toda pribiti moramo nekaj, ! česar zgovorni dr. .-Lev ni storil, da namreč ; Hib. strajnka tudi kot gospodska stranka ne stori st voj e dolžnosti.
Gospoda prebiva po mjestih in trgih, Liberalna ali gospodska stranka ima tedaj sveto dolžnost, dai se za te trge in mesta briga. Zlasti bi morala imjeti v oskrbi slovenske manjš|inh po naših nemških in nemlšfcutarskih mestih in trgih. Tu bi morala vršiti sistematično n arodno-obr ambn o . 'delo. 'Skrbeti bi morala za uradništvo in zlasti gledati na. to, da nemški uradniki ne bodo izpodrivali slovenskih in da slov. ne bodo zapostavljeni. Organizirali bi morala slov. obrtnike in trgovce, da se osamosvoje ter z vspehom kosajo z nemškimi tovariši. Ce bi — kar bi tudi morala — preprečila, da se nam poizgubi in potujči toliko obrtniškega in trgovskega naraščaja, bi storila veliko narodno delo. Slovensko delavstvo bi tudi morala združiti v tesne vrste. Vzbuditi bi morala v njem narodno zavest in . dvigniti tudi njegov stanovski ponos, da se ne bo z naravnost živinsko potrpežljivostjo pustilo izkoriščati od nemškega gospodarja in nemškega kapitala.
Toda. kaj vidimo. ’Gospodska stranka ne stori ničesar Usti se sicer mnogokrat kot edina legitimna zastopnica in zagovornica naštetih stgnov, ampak ne stori ničesar. Gospodska stranka je brezmejno lena. če prav ima po mestih in trgih Še dovolj takozvanih „inteligentnih“ ljudi, vendar se ne gane. Uradniki, obrtniki in delavci, zaman čakajo, da, bi bili v svojih zadevah in težkočah deležni liberalne pomoči. Naj se godi tem stanovom Še tako slabo, naj bodo v svoji eksistenci še tako ogroženi ( in naj bo naval narodnih nasprotnikov) ’ na nje še. tako hud, gospodske stranke vse to ne vzdrami iz nedelavnosti. K večjemu, da napiše sem pa tja kak liberalni tintokaz v svoj žurnal:	Sedaj imajo.(„klerikalci“ (večino, za to
naj tudi oni delajo in za vse skrbe, Mi — gospodska stranka — smo tu samo zato, da se včasih postavljamo in ' dalje — lenuharimo.
Umevno, da se je ta lenoba) zasfudila vsem, ki jim narodna dobrobit ni /samo na jeziku, ampak tudi pri srcu. Gospoda sama je že obrnila hrbet svoji leni gosposki stranki. Nihče ne mara več slediti ljudem, ki niso za nobeno delo ; in 1 ne znajo drugega, kot sladko govoriti in stopicati v Iraku. Na Kranjs-
kem so se zato začele podirati že najtrdnejše postojanke gospodske stranke. 1 En ,mostni mandat jim jo odvzela S. L. S. že pri zadnjih nadomestnih dežel-nozborskih volitvah. Sedaj bo Šel tat. polom dalje in bodo liberalci pri tokratnih volitvah zgubili še 2 ali 3 mestne mandate.
Kaj pa pri nas na Štajerskem? ’General gospodske stranke je tudi v posesti .edinega /gospodske-ga, mandata : deželnozborski poslanec v mestih in trgih je. Da so bili naši tržani v, svoji veČ&ni taklo kratkovidni, to mu silovito imponira, in postavlja se, da je kaj. Če spravi kje v kakem trgu par ducatov ljudi skupaj, katere mori potem brez usmiljenja in brez perdona s .svojimi dolgočasnimi modrostmi, morajo te dolgoveznosti v enem ali 'dveh liberalnih (žur-nalih zagledati luč sveta. Da jih nihče ne bere, da nikogar ne zanimajo, da so poosebljena neduhovitost, to vedo vsi s pomilovanja vrednimi uredniki v-red, vendar priobčiti jih,je treba, ker to zahteva renome gospodskega voditelja» in ker je to Še edino dejanje, do katerega se povspne gospodska Istranka. Kaj čuda, če se pri talcem „plodonoisnem“ delovanju gospodske stranke počasi odpirajo- oči tudi njenim najzagamanejšiim pristašem. Waistian je zato v 'dež. zboru z ozirom na prihodnje volitve že klical dr. Kukovcu: Reicpiiescai in pace!“’ Sicer ne vemo, koliko profetičnih talentov ima Wastian, 'toda zelo, se • gotovo ne bo motil. Tudi naši tržani uvidevajo od dne do dne boli, kako je gospodska stranka samo Še torišče in zatočišče nekaterih lenih |frakarjev, ki se za nič ne brigajo, ampak samo skrbe, da imajo v vsakem kraju svoj sancii ssimurn, svoj Jekstrastüberl“, iv katerega ne sme pasti pogled navadnega zemljana. — Nič ne bo tedaj presenetljivega, ce - bodo voKlci pri prihodnjih volitvah posadili dr. Kukovca v — »,0k-strast,uberi.1“ *
Ultimatum Grčiji.
Sedaj je na vrsti Grčija. Italija in 'Avstrija) sta izročili grški vladi ultimatum. Združeni velesili sta Grčiji kratkomalo naznanili, da bosta pri določanju južno'-vshodne albanske meje odkjazali JAlbaniji vise one vasi in kraje, 'radi katerih stavlja Grčija mednarodni komisiji zapreke in dela ugovore.
Cele zadeve ne smemo ; vzeti tako resno {in tragično, kot se zdi. V vsem se kaže vspeh za Berch-tolda. Če se postavimo na njegovo stajMŠče — (kakšno je naše stališče, je znano — potem moramo reci, da ima s svojo albansko politiko zaznamovati vspeh. Ustanovljena je bila; Albanija) iz nasprotstva proti tripelententi in radi ravnotežja -n apr am ’Srbiji in Grčiji. V smislu tega zadnjega kalküla ima, Berch-told sedaj čas žetve. Oslabljenje Srbije in Grčije se
mu je prav dobro posrečilo. Nobena {tajnost ni, da stremi naša zunanja politika po izkrvavljenju, (teh dveh držav. In ta namen se je z dogodki ’ zadnjega časa v veliki meri, dosegel. Albanija, ki nima še določenih mej in ne vladarja,, je povzročila, da je morala Srbija tretjikrat mobilizirati. Kaj to pomeni, vemo prav dobro mi,, ki nimamo ,za sabo dveh krva-vih. vojsk, kot jih ima Srbija. Sedaj grozi Grčiji, če se ne ukloni, enaka nevarnost, {kajti tudi ona bi morala tretjikrat mobilizirati. Do tega pa bržčas ne bo prišlo, ker je grški odpor precej — brez upa zmage. Ruski stric se !za Grčijo ne ibo tako izpostavil, kot se bi za Srbijo, od tega zato ni pričakovati izdatne pomoči. Nemčija, ki se je Še pri (zadnjem obiisku .grškega kralja kar topila helenizmolilstva, tudi ne bode hotela iztegniti roke v plamen in stopiti v nasprotst-vo z našo monarhijo. Kakor kaže presenetljiv obisk cesarja Viljema pri našem; cesarju ' in .prestolonasledniku, bo krenila nemška) politika v druga pota. Nemčija ve, da obisk našega prestolonaslednika v Londonu ni bil brez vspeha in (da tudi naše trkanje v Parizu ni bilo nesliŠano, zato iz. lastnega interesa in v strahu pred popolno izoliranostjo noče nadaljevati svoje Avstriji sovražne politike In se nam s polnim parom približuje., (Viljemov obisk .„lüber Stock und Stein“ poke dovolj, čje Še pomislimo, da bi bil Turčiji dobrodošel vsak spor, ki ibi oslabil Grčijo, potemi z mirno vestjo lahko trdimo, da se bo cela za* deva rešila brez posebnih, posebno ne krv^vjih posledic. Grčija je veliko preveč premetena, 'da bi se--spuščala v vratolomna podjetja in • bo odjenja|a, ko«-likor bo >pač potrebno.
De marša v Atenah.
Atene, 2. novembra: Avstro-ogrski in if albanski poslanik sta včeraj pri grški vladi v Atenah izročila skupno noto, v kateri sta sp zavarovala, da
bi prebivalstvo oviralo delo komisije za določitev mej ter 'da grška vlada pri tem še celo podpira prebivalstvo. Vsled tega bi bile obe vladi prisiljeni, dati svojim članom v omenjeni komisiji nalog, da določi vse. one kraje za albanske, v katerih vsled stališča prebivalstva, ni mogoče dobiti natančnih podatkov. Končno sta še oba poslanika pfaznanila, da bosta obe via-, di vstrajali pri sklepu londonske konference glede trajanja del komisije za določitev mej.
Grki ovirajo delovanje mednarodne obmejne komisije.
Agenzia Stefani“ poroča iz Kolonie (Epir) z dne 31. oktobra: V svrho označbe postopanja Grkov bodi omenjeno dejstvo, da so Grki za časa bivanja mednarodne obmejne komisije, ki ima nalog, določiti meje južni Albaniji, onemogočili, da bi ljudje prihajali na sejem v Erzeg. Oboroženi Grki stražijo ceste, lei vodijo v Erzeg ter branijo vsem, ki ne govore grški je-
POĐLISTEK.
Vseh vernih dan.
i '	Ločitve ni.
O,	spet en dan . . . mied vsemi dnevi vsaj eden zopet mjren, tih.
0,; spet en dan v vsakdanji revi, ko večnosti zaveje dih.
Objamejo srce tresljaji, odmeva v duši dalnji klic.
Naš svet in večnost, ‘dve postaji, ta. dan se zvežeta brez žic.
Lete, zvene po zvezah (tajnih molitve, prošnje tudi kes.
Spomin, pozdrav do naših rajnih, od njih priprošnje do nebes.
Le mini v melodiji sveti, ti dan občen j a svetov dveh.
Ločitve ni, z zemljo odeti ne da se ljubav živih Vseh. ‘
Pankracij Gregorc.
Iz zanimive spominske knjige.
NaŠ urednik je imel srečo, da je dobil v roke spominsko knjigo gospe Roze Kautzner, hčerke nepozabnega dr. Ji. Vošnjaka. Gospa — sedaj soproga posJtajienaiceDnika na Pesnici je' živela več let pri svojem očetu v .Ljubljani, kjer je bil on takrat dež. bornik in je občevala v: vseh takratnih vodilnih narodnih krogih. Seznafnila se je tudi z mnogimi našimi pesniki in pisatelji, ki so seveda tudi morali odplačati svoj („obolus“ njeni spomjinski knjigi. Z gos-pejnim dovoljenjem priobčujemo V naslednjem nekatere ispomine“ naših, deloma že umrlih pisateljev. fO-pozarjamo zlasti na mičen in prisrčen opomin gos-pejnega očeta dr. Josipa Vošnjaka..
* *
Svoji Merki Rozi!
V preteklost ne vračaj Nevoljni pogled,
Ne išči sanjarsko Bodočnosti sled.
Seda.njost je tvoja,
Da jasna ti je, •
Ohrani si cisto In blago srce!
Dr. J. Vošnjak.
*
* *
Odločila meni list .
Bel si, kakor sneg in čist,
Torej ne raztresam nanj
Preperelih modrovanj :
Nepotreben Ti je uk Mojega peresa "kljuk,
Pamet in srce poslušaj,
Ta. sta prava učenika,
Njiju svet vršiti skušaj,
Bogu ljuba, Slavi dika !
V	Ljubljani, 10. 5 189(5.	‘v
Jože Cimperman.
*
Ä	*
Lepih spominov .želiš iskreno v tej knjigi spomjinski, lepših, verjemi, želim v knjigi življenja ti jaz!
V	Ljubljani. 12. maja 1891.
Ant. Funtek.
'j*
Ko ubegne nam mladost,
Jedno (še po nji ostani,
Tolažilo, kadar nas življenje rani,
Kadar nas tero napori,
To spomin je na prostost,
To so v duši mladi vzori!
V	Ljubljani, 14. mal. travna 1891.
Miha Opeka.
*
* *
Pravijo: „Vse življenje naše so sanje.“
Jaz pa Vam rečem na to:
Sanjajte srečno in veselo.
V	Ljubljani, 28. 2. 1903.
Fr. (Gestrin.
zik, vstop na sejmišče. Grški ogleduhi so komisiji vselej in povsod za petami in razžejiejo vse tiste osebe, na katere bi hoteli staviti člani komisije to ali ono vprašanje. Več mladih Albancev so Grki pretepli in pozaprli.
Raznoterosti.
Naš prevzvišeni gospod knezoškof so se vrnili iz Rima, kjer so bili v nedeljo, dne 26. oktobra 1913 dopoldne ob pol 11. uri sprejeti od sv. očeta v zasebni avdijenci, a| kmalu zopet odpotujejo k škofijskim zborovanjem na Dunaj.
Spremembe v notariatu. Notar dr. Franc Strafeli v Rogatcu je premeščen v Ptuj,, notar v Rože-ku na Koroškem dr. Robert Baumgartner pai pride nai njegovo priesto.
Poročil se bo c. kr. gimnazijski učitelj na mariborski gjimnaziji gospod Ivan Mravljak z gospod. Elizo Knez, zobozdravniško asistentinjo na Dunaju.
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademično tehniško društvo „Zarja“ y Gradcu je izvolilo na prvem občnem zboru dne 30. oktobra sledeči odbor:	pred-
sednik: Žvokelj Dominik, jur.; podpredsednik: Sivec Ivan, lil.; tajnik: Janežič Pavel, med.; blagajnik^ Cižman Anton, jur.; knjižničar: Drobnič Ivan, med.; gospodar: Kump Marijan, tehn.;' odb. nam.: Velkavrh Stanko, med.;
„Danica.“ Slovensko katoliško akademično tehniško društvo („Danica“ na Dunaju si je na občnem zboru dne 29. oktobra izvolilo za 39. tečaj sledeči odbor: predsednik: iur. Vekoslav Vrtovec; podpredsednik:: phil. Silvo Kranjec; tajnik:'! phil. Ernest Aljančič; blagajnik: ,teh. Anton Majerle; knjižničar
I.: phil. Josip Ovsenek; knjižničar II.: iur. Ivan Stanovnik; gospodar: phil. Vladimir Bregar; arhivar: med. vet. Filip Kulterer; zapisnikar: med. vet. Josip Jereb.
Okrožni zadružni shodi se bodo vršili dne 9. novembra v Središču za ormoško okrožje, dne 17. novembra v Gornjemgradu za gornjegrajsko okrožje in dne 16. novembra v: Cirkovcah za ptujsko okrožje.
Osebne vesti. Vič. g. dekan, Tomaž Mraz, o čigar ponesrečenju smo poročali, leži težko bolan pri usmiljenih bratih v Gradcu. |Pri padcu se je poškodoval na glavi in si je; zlomil nekaj reber ' na levi strani. Sedaj se je pa pridružila še pljučnica, vsled česar je pri visoki starosti bolnika le pialo upanja, da bi okreval. — C. g. Maks Ašič, kaplan na Ponikvi, leži težko bolan v bolnilšnici usmiljenih bratovi v Gradcu in se mora podvreči težki operaciji, ki se vrši jutri dne 4., t. m. Želimo srečnega izida. — C. g. duhovnemu svetovalcu župniku« Ribarju se bolezen boljša.
Duhovniška vest. C. g. Franc Božiček, do sedaj provizor v St. Jerneju nad Muto, ! je premeščen za kaplana v Zavrču.
Iz odv. službe. V pisarno dr. Josipa Leskovarja v Mariboru je stopil gospod J. (Juvan, do sedaj koncipijent pri rajnemu gospodu J. P. Vencajzu v Ljubljani. Dosedanji koncipijent pri1 gospodu dr. Leskovarju, gospod dr. Florijan Kukovec, (je stopil v pisarno gospoda dr. Rosine v Mariboru. Dosedanji dr. Rosinov koncipijent g. (dr. 3. Regalli je odšel v Celovec k dr. Brejcu.
„Na Kozjak.“ Pod tem naslovom prinaša, „Planinski Vestnik“ krajši članek, v katerem priporoča turistom obisk tega našega gorovja. Odobravamo in se povsem strinjamo. Samo na nekaj bi opozorili: pisec (Mariborčan) omenja ' med drugim tudi Sv. Križ, id je, kakor pravi, „prijazno selo, iz dokaj) nemškim licem.“ To trditev moramo z ozirom na narodno čast našega Sv. Križa zavrniti,.! Sv. Križ, ena najsevernejših točk naše narodne meje, ' je ena naj^a-vednejših slovenskih občin. Gospod župan je bil radi slovenskega uradovanja že kaznovan in ravno sedaj se bije pri pajvlšjih inštancah. boj za strogo sa-moslovensko uradovanje. Ljudje so nenavadno zavedni, slovenske prireditve vedno zelo dobro izpadejo, o nemškutarjih, kot po drugih občinah, se Še govoriti ne more. Piscu članka bi samo svetovali: prijatelj, če hočeš že v krog slovienlskih pisateljev, čeprav lei planinskih potopiscev,, potem skrbi, da boš bolje — informiran. Ce ne, bi moraji zapeti s 'Prešernom: „Dai. zda.j, — ko že na Krainjskem vsak pisari . . •“
Podružnica „Slov. Straže“ v Mariboru začne prirejati poljudna predavanja. Prvo tako predavanje se vrši v nedeljo, dne 9.. t. m. ob 10, uri dopoldne v prostorih Zadružne Zveze, Koroška cesta 5. Predaval bo predsednik podružnice, g. dr. Leskovar. Pri tem prvem predavanju se bomo dogovorili glede Časa, ki bi bil za predavanja najbolj primeren, in se bodo u-poštevale želje občinstva.
Konkurz. Mariborska okrožna ;sodnija je proglasila nad premoženjem mariborskega društva za surovine čevljajrskih mojstrov konkurz. Konkurzni komisar je višjesodni svetnik dr. Gustav Vokaun, ( o-skrbnik konkurzne mase pa je odvetnik dr. J. Leskovar.
Velikanska tatvina na celjski pošti. Neka dunajska banka je dne 2. julija t. 1. odposlala podružnici Češke „Union“-banke v Celju priporočeno pismo, v katerem je bilo 30 bankovcev po 1000 K. Na pismu ni bila označena vsebina. To pismo je sicer došlo v Celje, toda je nekam izginilo. Kljub temu, da je imela poštna uprava le 50 K škode, kajti za priporočena pisma z neoznačeno vsebino jej ni treba več plačati v
slučaju, da se dotično pismo izgubi, jo je vendar zanimalo, priti tatvini na sled. Več poštnih uradnikov, ki so imeli omenjenega dne na celjskem poštnem uradu službo, so skrbno opazovali. V zadnjem času je pa začel leteti sum na poštnega pristava] Piwonko, ki je bil sicer kot vesten uradnik na najboljem glasu. V noči, ko je izginilo pismo, je ime'1 tudi Piwonka službo na celjski pošti in je bil tudi on vsled tatvine navidezno zelo nevoljen. Med tem časom je bil premeščen v Bočen na Tirolsko. Takoj je prosil za 3meseč-ni dopust, kfeterega je v Inomostu prav pridno izrabil in udobno živel, mnogo čez njegove denarnee razmere, To je bilo pa za njega usodepolno. Vzeli so ga pod strogo nadzorstvo in nekega dne je prišla v njegovo stanovainje v Gradcu sodnijska komisija, ki je stanovanje prav temeljito preiskala. V neki omari so našli kaseto, ki je pa bila zaklenjena. In ko so jo s silo odprli, so našli v njej 19 bankovcev po 1000 K in za 987 kron drugega denarja. Dokaz o tatvini Pi-wonke je bibs tem doprinešen. (Takoj so brzojavno odredili, da naj se ga zapre, istotako so zaprli tudi njegove stariše, brata in sestro. Piwonka je /priznal tast-vino, V Inomostu je1 živel potratno v družbi galantnih dam, napravljal izlete z avtomobili in denar kar razsipal. Sedaj je pa konec lepih dni,. Nepopisna lahkomiselnost mladega moža ni uničila le njega samega, ampak je tudi njegove najbližje sorodnike spravila v preiskovalni zapor.
P. n. župne urade še enkrat nujno prosimo, dai že takoj zdaj naročijo s p o iv e d ne liste in druge potrebne tiskovine, ker se bodo take reči decembra, j a n u arja in februarja radi pre-obilega dela in ra zn ih drug ih vzrokov najbrž prav težko'! dobile. Tudi črnilo je treba z d a;j naročiti, k (er se po zimi radi mraza naviattno ne d a p o -š i 1 j a t i.
*
* *
Tudi posojilnice opozarjamo, dada ■ do hranilne j n zadružne knjižice in druge reči, .a ko jim bo isitih kmalu že zmanjkalo, iz istih razlogojv že zdaj tiskati, da ne pridejo) pozneje v zadreg o.	Tiskarna sv. Cirila.
Obrtnike in trgovce opozarjamo na današnje vabilo iTrgovsko-obrtne kreditne zadruge ,v Celju, na ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 9. novembra t. 1. Zborovanje se bode vršilo neposredno po ustanovnem občnem zboru Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug, kateri je določen na 2. uro popoldne. V trgovskih in obrtnih krogih je zanimanje za| ta dva u-stanovna občna, : zbora enako živo, / kot je bilo na znanem, zborovanju Občeslovenskega obrtnega društva v Celju, na binkoštni pondeljek., dne 27. maja 1. 1912, in. bodi tudi sedaj udeležba enaka impozantna, kakor je bila ta(krat. 'To je pa tudi potrebno, da se utrdi ugled in zaupanje do teh stanovskih naprav in do obrtnega in trgovskega stanu. Zvečer istega jdne se vrši v Narodnem domu v Celju gledališka predstava ter bodo zborovalci imeli. priliko, koristno s prijetnim združiti. 'Torej /vsi obrtniki in trgovci v nedeljo, dne 9. nov. t. 1. v Celje!	i
Pozor na žepe! V zadnjem času se. silno množe žepne tatvine po Spodnjem Štajerskem, zlasti na raznih sejmih. Tako na primer je bilo na sejmu dne
28.	oktobra pri Sv. Juriju ob južni železnici okradenih več oseb. Francu Završniku iz Slivnice je nekdo ukradel denarnico, v kateri je imel .50 K; nekemu Janezu Arzčhšeku iz Dobja je bila ' istotako u-kradena denarnica z vsebino 24 K; Florijanu Boze-ku iz Sv.. 'Vida pa denarnica, v kateri je hranil 60 K; Martinu KegliČu iz* Šmarja je izginila denarnica z 41 K in Jožefu Sramelu je tat izmaknil iz žepa 6 K drobiža. O t atovih ni duha 'ne sluha, kar priča, da se potepa po Spodnjem Štajerskem jako nevarna tatinska druhal.
Slovenska Straža. Darovali so iz Štajerske za Slovensko Stražo: posojilnica v Slajtini 20 K; po podružnici v Hočah 1 pri Mariboru iz nabiralnika g. Alojzija Seti K 2.09; podružnica, ’ Sv. Lovrenc nad Mariborom 20 K; podružnica Sv. 'Junij ob Ščavnici 18 K ; podružnica Sv. Ilj v Slovenskih goricah > 7 K ; Mohorjani St. Peter na Kronski gori po žup. uradu K 3.30; Mohorjani v Majšbergu po Ö. g. J. Mariniču, župniku, 6 K; Mohorjani v Ribnici, po župnem uradu 11 K; Mohorjani Dobova po župnem uradu j5 Ki;i Mohorjani Rečica ob Savinji, po č. ;g. Andražu Podhostniku, župniku, 14 K; 'Mohorjani St. Ilj v Sl. gor. po « podružnici 10 K.
Ne obupati! Kdor si na noben način ne ve pomagati, navadno poskusi svojo srečo nazadnje Še s srečko in res se ta poskus marsikdaj dobro obnese, saj je često slišati, da je ta ali oni čez noč obogatel vsled glavnega dobitka. Najpriporočljivejša je turška srečka, ker lastnika V srečnem slučaju s svojimi glavnimi dobitki po 400.000 in 200.000 zlatih frankov v istini reši vseh gmotnih skrbi, v najneugodnejšem slučaju pa se mu večji del za srečko izdanega denarja povrne v obliki najmanjšega dobitka, ki pa ga vsaka srečka mora zadeti, oziroma dobi vsled vedno naraščajoče vrednosti turških srečk v doglednem času tudi ves svoj denar zopet nazaj), če srečko proda. Tako velikih ugodnosti ne nudi nobena druga srečka in ni je loterije na svetu, ki bi bila varnejša in nedolžnejša od turških srečk. Turške srečke so tedaj loterija in hranilnica ob eneip, zato jo priporočamo v:sem onim, ki bi radi poskusili svojo srečo brez
posebnega rizika. Mesečni obrok za turško prečko, koje prihodnje žrebanje se vrši dne 1. decembra t. L, znaša samo K 4.75. Kdor pa hoče pridejati mesečno še K 1.25, prejme zraven še priporočljivo srečko italijanskega redečega križa, tako da je potem deležen 10 žrebanj vsako leto. — Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za Slovensko Stražo gospod Valentin Urbančič, Ljubljana, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovalnju Slovenske Strazze, ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko s polno vplačano delniško glavnico 40,000.000 K, pri kateri se ni bati izgube in neprilike.
■v
Štajerske«
Lembah. Včeraj, dne 2. novembra, je bila pri nas razdelitev premij nadvojvoda Ivanove ustanove iz I 1830. Temelj te ustanove je postavil nadvojvoda I-van sam, a pridružili so se mu tudi posestniki tukajšnjih vinogradov, med njimi takratni župnik. Ustanovna glavnica znaša 3000 K, koje obresti se vsako leto porazdele. Pravico za razdelitev ima mariborska podružnica c. kr. kmetijske družbe. Včerajšnja razdelitev se je vršila precej slovesno. Po službi božji se je pričela pred cerkvijo cela slovesnost s tem, da je načelnik mariborske podružnice, dr. Tausch, nagovoril navzoče viničarje, katerim se je pridružilo več kmetov, ter jim razložil pomen te ustanove. Nato so bili obdarjeni za, dolgoletno zvesto službovanje naslednji viničarji: prvo darilo v znesku 20 K: 'Matija Šauperl, viničar pri „meniških“ ; drugo v znesku 15 K : Simon Tarkuš, tudi viničar pri „meniških“; tretje v znesku 10 K: Vinko Novak, viničar pri Pahernikovih ; četrto v znesku 10 K: Miha Kajzer, viničar pri gdč. Stampfl; peto v znesku 10 K,: Roza PetoČnik, viničarka pri go-spej Robič, in še 4 z manjšimi zneski. Darila so se dala deloma v denarju, deloma v hranilnih knjigah. Po razdelitvi se je v imenu obdarovanih zahvalil v prisrčnih besedah domaci g. župnik. V svojem govoru je e. g. župnik vsp®dbujal viničarje k nadaljne-mu zvestemu službovanju in jim naročal, naj se spominjajo s hvaležnostjo blagopokojnih ustanovnikov. —
O slavnostni razdelitvi premij za viničarje, ki se je vršila včeraj v Lembahu, je naš urednik, kateri je prišel slučajno nekaj pozneje na lice mesta, z začudenjem izvedel, da so darovi, katere so dobili viničarji, obstojali v knjižicah mariborske nemške „Špar-kase“. Ker so darovi malenkostni — največji znaša 20 K — izgleda Gela obdaritev s hranilničnimi knjigami kot nekaka tiha agitacija za mariborsko špar-kaso. Mislimo, da to ni popolnoma nič v duhu usta- I nOvnikov. Ravno tako smo tudi mnenja, da imajo podružnice c. kr. kmetijske družbe mnogo nujnejšega opravila kot agitirati za nemške denarne zavode. Med slovenskim ljudstvom v mariborski okolici pa izgleda to tudi kot izzivanje, zato si to odločno prepovedujemo.
Bistrica pri Mariboru. V soboto zvečer je zadela kap tukajšnjo posestnico (Julijano Moder. Sta/ra je bila še Je nekaj nad 50 let. Udarec kapi je zelo hud, a gospa Še vedno živi. Upanja pa je malo. — Danes zjutraj se nam poroča, da je gospa včeraj ob 11. uri po noči umrla. Počivaj v miru!
Št. Janž na Dravskem polju«. Občinski odbor naše občine je v seji dne 26. oktobra soglasno sklenil sledeče: 1. Županstvu se naroča, da zahteva od vseh uradov, s katerimi dopisuje, da mu pošiljajo le slovenske dopise. 2. Župajnstvo naj naprosi vse urade, da pošiljajo vsem prebivalcem naše občine le slovenske dopise., ker se jih drugače večkrat materieino oškoduje, ker ne razumejo dopisov. 3. Vsem uradom naj se pošlje prepis jtega sklepa ter se naj vsi drugojezični dopisi vrnejo uradu z zahtevo, da pošlje slovenski dopis. Tako le prav,! Drugi občinski odbori storite enake sklepa. Ziakaj bi hlapčevali — tujcu!
Sv. Jurij ob juž. zel. ((Obesil se je.) V poči od
29.	na 30. oktobra se je obesil vrtnar deželne poljedelske šole, Lenart Santelj, doma, iz Rubij pri Gorici. Vzrok samomora so bile baje slabe finančne razmere.
Konjice. Vlaseh so si, V občinski seji dne
29.	oktobra je naŠ_ župan Ferdinand Klemen odstopil. Vzrok odstopa je iskati v globokem razdoru, ki traja že dalje časa med našim „nemštvom“. Neposredni povod pa je bil, ker je v omenjeni seji grajal bivši župan Franc Kofwatsch (rekte Kovač) sedanjega župana, ker ni bil tržko-občinski proračun za leto 1914 razgrnjen skozi 14 dni pred obravnavo vsakemu na ogled. V naši nemškutarski trdnj'avi poka in škriplje na vseli koncih in krajih.
Cirkovce. V nedeljo, dne 9. novembra, bo popoldne po večernicah ustanovitev naše mladeniške in dekliške zveze. Na ustanovnem zborovanju govori g. dr. Hohnjec.
Celje. Četrtek, dne 30. oktobra, se je vršil pri nas prvi zadružni okrožni shod v letošnji sezoni. U-deležili *so se istega zastopniki vseh zadrug v okrožju, posebno častno so bile zastopane organizacije v Trbovljah. Gospod nadrevizor Vladimir Pušenjak je govoril obširno o skušnjah, katero mam je prineslo zadnje leto, je razpravljal o zadružnem fondu in o banki, katera se snuje s pomočjo jugoslovanske zadružne organizacije v Ljubljani. Po predavanju se je vnela prav živahna debata, v katero so posegli u-deleženci in podali razne skušnje. Nato je govoril g. Pušenjak, kako lahko delujejo posojilnice na polju dobrodelnosti, je razvil načrt nove take organizaci-
3. novembra 1913.
„STRAŽ A.“ ,
Stran 3.
je, katerega so udeleženci vzeli z odobravanjem na znanje in obljubili, da bodo po svojih močeh delovar li na to, da se načrt v kratkem uresniči. Iz krogov udeležencev so se oglasili nekateri s prošnjo, da se pri njih prirede gospodarski tečaji ,v zimskem čafcu. Ta okrožni zadružni shod je podal načrt za nadal-njo delo naše organizacije in pokazal, 'da naša organizacija stremi po napredku.
Celje. Da se pod Prodom gimnazijska mladina v pravem duhu vzgojuje, kdo bi o tem .dvomil? 'Med Siidmarikiniini poročili čitamo, da je celjska gimnazijska mladina za Südmarko zopet darovala 97 K).
Dobje pri Planini. Pozor pred nevarnim vlomilcem! Pretečeno sredo, dne 29. oktobra, tje postopal v Dobju okoli cerkve in župnišča sumljiv človek ter iskal priložnosti, da bi neopažen vlomil. Po dnevu, ko je bil župnik v . sobi, je skočil neopaženi v; župnišče, pregledal je v družinski sobi in na hodniku nekatere škrinje, odnesel več uradnih in drugih listin, nekaj pa jih je raztrgal in vrgel v stranišče in ukradel nekaj denarja. Odprl je okno, da bi i ušel, a-ko, bi ga kdo zasačil pri nepoštenem opravilu. Pozor torej! Videti je, da je nevaren vlomilec in je jskoraj gotovo isti, ki je pred Štirimi leti izvršil v župniščih v Savinjski dolini predrzne vlome. 'Simuliraj! je v gostilni, da je božjasten, sredi noči pa 'je izginil kar brez sledu. Mož je star okoli 40 let, srednje velikosti, rudečega obraza, obrit, ima obnošeno rujavo obleko in zelenkast, obnošen klobuki; govori dobro slovenski, nekoliko z istrijanskim naglasom, nemško in nekaj latinskih besed. Pravil je v tukajšnji gostilni, da je bil v Gradcu pri usmiljenih bratih. Najbrže pa je prišel iz ječe, ker je kratko ostrižen in obrit5.
Žalec. K prihodnji predstavi „jTiurkov pred Dunajem“ je napovedal — tako se govori' v Vrbjih — svoj prihod tudi Sukri paša, hrabri branitelj Òd-rina proti Bolgarom. Udeležil bi se bil predstave že dne 26. oktobra, a ker so ga Bolgari izpustili iz jetništva še le 24. oktobra, mu ni bilo mogoče priti o pravem času. Dobro bi bilo, ko bi društvo zahtevalo od bolgarske vlade pojasnil, zakaj ni Sukri paše že poprej izpustila iz jetništva!
Žalec. Izobraževalno društvo hoče ustreči želji mnogih, ki. so že dne 26. oktobra prosili, da se naj igra „Turki ,pred Dunajem“ ponovi, ker so prišli ali prepozno ali zakadi gnječe niso ničesar Videli. Zategadelj se bo igra ponavljala v nedeljo, dne. j9. novembra in obeta biti še zanimivejša. 'Vstopnice se bodo prodajale že V soboto 1 in uedeljo 1 dopoldne v bralni sobi Izobraževalnega društva V Žalcu in pred predstavo pri blagajni. Slavno občinstvo naj bo točno, ker se mora z igro na vsak način začeti ob pol štirih.
Žalec. Nedelja, dne 26. oktobra, je bila za Za-leo dan teatrov. Liberalci so sklicali političen shod ob 9. uri, dopoldne ; popoldne ob 3. uri so hoteli pa predstavljati „.Rokovnjače“ v Roblekovi gledališčni dvorani; ob pol 4. uri popoldne pa je izobraževalno društvo igralo „jTurke pred Dunajem.“ V začetku so imeli liberalci namen, zborovati ob 3. uri popoldne, a čutili so, da ne bo ljudi, zato so naredili shod dopoldan in na popoldne napovedali konkurenčno prireditev. Pa ni bilo nič s to konkurenco. Kako je na shodu pomanjkovalo zborovalcev, vesta najboljše redar Piki in občinski tajnik Mfkuš, kji sta letala za ljudmi po trgu, da bi dr. Kukovec ne bil sam na — shodu! Še slabše je pa bilo pri ^Rokovnjačih.“ Ob tretji uri, ko bi se imela igra začeti, ni bilo niti e-nega gledalca in tako je ostalo do četrte ure. Igralci so začeli zbijati šale, da bodo sami za-se igrali. No, pozno zvečer se je nekaj Žalčanov spomnilo, da so .„Rokovnjači“ v Žalcu in šli so k predstavi. Nekateri so se. pa jezili in rekli, da niso vedeli, ali bodo „Rokovnjači“ dopoldne ali popoldne, in so se jih sploh izogibali., Pri predstavi,,JTiurkov pa se je kar naravnost trlo ljudi in mnogi so odšli, ker ni bilo mogoče kljub največjemu trudu dobiti prostora. Liberalci torej delajo lahko konkurenco naprej, če se jim ljubi !
Žalec. (Odlikovanje.) O priliki izvrstno uspele gledališke predstave ,,'Turki pred Dunajem“ je grof Volk podelil različna odlikovanja. Med drugimi je postal Jože! Vipotnik njegov dvorni slikar, Ivan Zupanc dvorni frizer, Ivan Holobar dvorni krojač. V kratkem se pričakuje tudi imenovanje 'dvornimi zgodovinarjem, katera Čast je prihranjena za Celje. — Vsem odlikovancem naše čestitke!
Žalec. V Ameriko jo je pobrisal. Bivši tajnik žalske posojilnice, Prane Voranič, je potegnil v Ameriko, ker ga je zasledoval državni pravnik zaradi hudodelstva javnega nasilstva. Iz Amerike je pisal pismo okrožni sodniji, da ga naj le obsodi. Njegovi želji se je ugodilo in okrožno sodišče v Mariboru mu je prisodilo 4 mesece težke ječe.
Žalec. Albanska himna, ki se je pela dne 26. oktobra na našem društvenem odru, je prekosila vse pričakovanje. Ko jezamorska telesna straža velikega, vezirja zapela z globokim basom: Bramaputra Eski-mobanja it'd., nastala je grobna tišina med strmečo množico. In ko je prišla na vrsto druga kitica: Bela Val ona-, 'Argirokastron, čutili so vsi, da za narod, ki ima tako v srce segajočo himno, niso bili zastonj izvrženi milijoni, katere je izdal grof Berohtold za albanske 'divjake.. Žal, da vsled homatij s Srbijo albanski skladate,ji niso imeli časa, uglasbiti himno četve-roglasno, a tudi enoglasno je dokazala svojo, mozeg in kosti pretresujočo moč. Essad-pfšn je poslal dru-
štvu posebno zahvalno pismo, a žal, da noben vlan društva ne pozna albanščine, zakaj radi bi pismo objavili v slovenskem jeziku.
Zidanmost. (Nesreča v cementni tovarni.) Dne
29.	oktobra t. 1. je polagal sedlar Anton Kolar transmisijski jermen na strojno kolo. Pri tem je prišel transmisijskemu kolesu tako blizu, da ga je zagrabilo za suknjo ter ga vrglo kakih petkrat kvišku in naposled na tla. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Šoštanj. Ko je govoril dm Kukovec, v Rajhen-burgu o svojih zaslugah glede naše posojilnice, smo molčali. Drznost, da si upa o teh lavorikah govoriti še v Žalcu, da pišejo liberaini listi vedno o tem pavovem perju, katerega je izpulil poslancu dr. Ver-stovšeku, ki pa molči, dasiravno je le on nas kmete rešil, pa nas izzivhta in vzbujata ogorčenje. Vprašamo samo dr. Kukovca, zakaj se baha po krivici z a-sanacijo posojilnice kot njegovo zaslugo daleč od nas, kjer ne poznajo naših razmer? Zakaj ni prišel v Šoštanj poročat o teh svojih slavnih činih? Rajhenbur-žani in Žalčani, vprašajte dr. Kukovca, kako se mu je pri nas na shodu godilo? Gorjače, kmečke pesti so ga prestrašile. Klici: „Ta Špeh mu bodemo porezali z života“ so se slišali na zborovanju. Udkuril jo je pred razburjenim ljudstvom. Slovensko kmečko ljudstvo vendar ni nehvaležno, da bi tako nastopalo tudi proti možem, kakor je dr. Kukovec, če bi imel zares take zasluge zia nas kmete, ki smo prizadeti pri posojilnici. Ko bi vedeli Rajhenburžani, Žalčani in drugi možje, ki ga poslušajo na shodih otrobe vezati, kako je nas nekrive, nedolžne člane stiskal in kake zahteve je stavil na nas kot zastopnik Zadružne -Zveze, bi ga morali zapoditi povsod, kamor le pride. — Posojilnico! član in Družmirja.
Šoštanj. Čitalnica v Šoštanju priredi svojo prvo predstavo v tej sezoni- v nedeljo, dne 9. novembra, ob 3. uri popoldne. Igra se ljudska igra v štirih dejanjih .„Stari in mladi.“ Prihodnja, predstava v nedeljo, dne 7. decembra ; „Nebesa na zemlji“1, burka v treh dejanjih.
Zavodnja pri Šoštanju. (Zastrupila, se je.) Dne 29. oktobra je umrla posestnica Marija Medved. Um se ji je zmračil in je vzela strup.
Vransko. Od druge strani se nam k požaru Še poroča: V torek, dne 28. oktobra, je uničil požar gospodarsko poslopje gospoda poštarja Kladnika. Požarnim braimbam se je posrečilo rešiti zraven stoječe poštno poslopje. Pri tej priliki se je slabo izkazala domača požarna bramba, v kateri (je začel v zad-njdm času po zaslugi slavnega županstva veti liberalen duh. Kakor vse, kar pride ' v liberalne roke, gre navzdol, tako tudi naša požarna bramba. Ena| brizgalna dolgo Časa splöh ni mogla 'delovati in tudi cevi niso držale. Naj bi požarna bramba, mesto da širi liberalizem, skrbela, da bo imela cevi v redu in da bi požarniki znali cevi postaviti.
Šaleška dolina. Dr. Kukovec se, že sam toliko jivali po shodih, da je on uredil šojštajnjsko, posojilnico. Zadružniki posojilnični se ne brigamo za dr. Kukovca, niti za Zadružno zvezo celjsko, toda zahtevamo od posojilnice, da skliče takoj občni zbor, katerega (že ni bilo Bog ve kako dolgo. jTo je prvi in zadnji opomin na načelstvo posojilnice!
Razgled po svetu.
Od flavtista do opernega tenorista. Kakor se pripoveduje v krogih dunajskih umetnikov, bo flavtist dunajske dvorne opere, Arry van Leiuven dal v kratkem slovo svojemu inštrumentu -- flavti. Prepričal se je, da je tenorist ter se jel skrivaj z vso vnemo vežbati in izpopolnjevati svoj glas. Govori se, da bo v kratkem nastopil kot operni tenorist na dunajski dvorni operi.
Krokodil v Renn. Iz Mannheima se z dne 31. oktobra brzojavlja: V bližini mesta Landhofen ob Renu so ubili fantje VA m dolgega krokodila, ki se je solnčil ob obrežju reke Ren, Kako je prišel krokodil v reko Ren, Še ni dognano. Bržčas je ušel kaki potujoči menežeriji.
Kako so v starih časih zdravili sladkorno bolezen. „Laibacher Zeitung“ poroča: Mladi mohamedanski učenjak dr. Dinguizli iz Tunisa, ki je v Parizu Študiral zdravilstvo in deluje sedaj v svoji do-mdvini, je v spisih velikega arabskega zdravnika in filozofa Avicenna, ki je živel v srednjem veku, odkril zanimivo poglavje o sladkorni bolezni. Bolezen, ki je bila tedaj v Afriki jako pogosta, je natančno o-pisana in vrhu tega navedeno sredstvo za zdravljenje te bolezni. Recept navaja prašek iz različnih zelišč; količina posameznih ' ingredijenc ; je natančno navedena. Dr. Dinguizli je v svoji praksi sam že z vspehom uporabil to sredstvo in ravno tako pariški profesor Albert Robin. Zdravilo odstranjuje sladkor, ne da bi sicer kako vplivalo na zdravstveno stanje bolnikovo. Študijo, ki jo je dr. Dinguizli predložil pariški akademiji, so izročili posebni komisiji, da jo natančno prouči.’
Izkoriščanje visokih vodopadov. 45 let je preteklo, odkar je Francoz Aristide de Berges kot prvi uporabil 200 metrov visok vodopad za obrat na žagi v Larceyju v francoskih Alpah. Leta 1881 !je istotam v enako svrho vpregel 500 metrov .visok vodopad. A vse je pričakovalo, da bo veliki pritisk ob otvoritvi vse cevi popolnoma zmečkal, toda nič hudega se ni
pripetilo. Dolgo časa so se podjetniki izrabi tako visokih padcev izogibali, ker to v primeri z napravami s srednjim in nizkim pritiskom ne bi bilo gospodarsko. Še le v zadnjem desetletju, ko se na vseh straneh izkoriščajo naravne vodne sile, so zacedže zopet izrabljati velike padce. V zapadnih Alpah so sedaj tri naprave po 600 metrov, pri i Stalden a v Wallisu ena s 700 m in v Pirenejah ena z 940 m izrabljene višine; naprava, ki izkorišča padec Tan-cyskega jezera do Vouvrya na Rhoni nad ustjem v genfsko jezero, izrablja višino 950 m. Kljub ogromnim tehničnim težkočam, ki jih povzroča vsak meter padca, namerava sedaj neka pariška elektrotehniška družba izkoristiti 1650meterski padec FüllySkega jezera v Wallisu do Martignyja, Napeljava bo dolga 4.5 kilometrov, jeklene cevi bodo napravljene na poseben način in bodo imele 50 do 60 centimetrov svit-lobe.
* Bolgarska slovnica in čitanka s slovensko-bol-garskimi razgovori in 5 tablicami s cirilsko pisavo. Sestavil prof. Anton Bezenšek, Sofija; založilaBezen-šekova akademična knjigarna, 64 strani. Cena K 1’40. Knjižica je pisana za Slovence. Ž nje pomočjo sicer ni mogoče bolgarščine se naučiti do dobra, ker nima slovarja, ali ona pokaže, primerjaje bolgarski jezik s slovenščino, posebnosti in sploh ustroj balkanske sestre tako točno, da kot slovnica Slovencu zadošča. — Kdor si pa hoče bolgarščino osvojiti popolnoma, naj si še omisli slovar. Sicer pa je knjižica sama na sebi velezanimiva, zlasti za onega, ki pozna slovensko slovnico. Opozarjamo, da Je denar poslati z mednarodno {in tern acìon alno) n akaz ni co.
Za smeh.
Novi Salomon.
V neki hiši sta stanovali dve sestri, katerih 6-mesečni hčerki sta si biji za las podobni. Nekega jutra je oba otroka dekla pri kopanju \zamenjala. Matere sta bile silno razburjene in vsaka je trdila, da je njen otrok pravi. Šle sta k zdravniku., Zdravnik je malo pomislil, potem pa (vprašal:
—	Ali sta prepričane, da staj otroka tudi res zamenjana?
= Da, prav gotovo! — sta odvrnile obe naenkrat.
—	Potem jih Še enkrat zamenjajte in naj. vzame vsaka svojega.
V spodbud no:
Gospod: Ali sem jaz prvi človek, ki vas prosi za poljub?
Lepa gospodična: Da, drugi so ga kar sajmi si
vzeli!
Večkratni ^kaznjenec.
—	Zakaj pa policijski pes ni prijel begunca?
= Ker se že predobro poznata! -
V skrbeh.
Prva stara devica:	Za Boga, ljuba prijatelji-
ca, ti. jočeš, kaj ti pa je?
Druga stara devica: Oh, tako se bojim. Zeni-tovanjska agentura je prišla v konkurz, jaz sem pa bila tam vpisana, in zdaj me je strah., da me bodo šteli med inventar!
Na plesu.
Soproga: Nobenega ogledala ni tu, to je zares strašno !
Soprog: No, saj bi ne videla nič posebnega, Če bi pogledala vanj!
Današnje gospe.
Kuharica Neža: Pravijo, da je tvoja gospa jako Izobražena?
Hišna Urška: Oh, izobražena, pa kar se da! Ce me ozmerja, moram potem ves večer iskat po slovarju^ kaj mi je pravzaprav rekla.
U Konec venda delo. i .„iZdaj te pa ni več videti z ono elegantno blondinko, tvojo zaročenko.“
„Zdaj se je omožila.“
„S kom pa, če smem vprašati?“
„Z mano.“
Vabilo
na
ustanovni občni »bor
Trgovsko-obrtne kreditne zadruge v Celju,
reg. zadruge z om. jamstvom, ki se bode vršil v nedeljo, dne 9. novembra 1913, ob 3. uri popoldne,
v mali dvorani „Narodnega doma“ v Celju.
Dnevni red:
1.	Poročilo začasnega načelstva o stanju zadružni-
kov in dosedanjem poslovanju.
2.	Volitve:
a)	načelstva;
b)	nadzorstva. .
3.	Slučajnosti.
V Celju, dne 28. oktobra 1913.
Za začasno načelstvo:
Rudolf Stermecki.	Ivan Rebek.
Loterijske številke.
Gradec	29 oktobra 1913	57	73	84	8
Lino	31 oktobra 1913	13	80	39	1
'5
90
Pozor !
Ker se nagiba sezona h koncu opozarjam cenjeno občinstvo
na nečuveno niske cene vseh poletnih
obuval» posebno sandal in platnenih Čevljev« — Naj nihče ne zamudi ugodni prilike. Naročila od zunaj se izvrše točno in poceni
STEFAN STRAŠEK prva naj večja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse štev. 3.
Belilnica voska, obrt medu in voščenšn
F« Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v.
vsaki velikosti.	94
Karol Tratnik
se priporoča kot
ipeciallst v izdelovanju cerkvenega orodja m cerkvene posode, kot monštranc, kelihov itd.
Maribor, gSff
Demetrij Glumac
Glav. delavnica:	bäkrar Podružnica:
Maribor,	Ptuj,
Kasarnska ulica 9	Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvarnic, belilnie, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakru in železu
Periini kotli in kotli sa žganje vedno v zalogi. Peronospora brizgalnico lastnega izdelka Kupujem po najvišji ceni staro kotino, baker, medenino in cin. Popravila vsake vrste točno in zelo po ceni. 98
-----------------n
Velika narodna trgovina
K§roiyanič.Celie
dom

iijj
Vzorci na razpolago
Narodni
priporoča bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I
"■ Frasu Pteteršek
Maribor Ta|0fla cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Franio DucHek
svečar in medičar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih,, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
Josip Brandi,
izdelovatelj orgel v Maribora o. Dr.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo* in prestav bo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema, za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sobe za piote, cevi za kanale in druga dela ŠZ betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ford. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frsnčišk. cerkve). Telefon št 188
M. Zabukošek
kr@isiki mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospoda,
ki se nahaja y novi po-soiilnični hiši na ftingu.
Štajerske slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
lastnik R. Diehl.
;	1	.mm——
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
lavimi Misi«
Opremljene z najboljšimi stroji, z lestntm električnim obratom, najnovejšimi črkami In čednimi obrobki, sprejema veta v tiskar sko stroko spadajoča dela kakor < č&gnike, knjige, brošure, stenske In druge koledarje.
Za vič. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd.,
plesno rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo
HrnnilHR ninni? 86 sPrejemaj° °d vsakega in se obrestujejo: nav.d .e p-o 4-l/,%, pioti trimesečni odpovedi po 4*/4%. Obresti se lil ululilo V lliyu priplujejo jj kapitalu 1. januarja in 1, julija vsace*. *	Hranilne knjižice
i	r — / • / u	—------------
............. pripisujejo n Kapitani i. januarja in i, jmija vsace<„»	- nramine Knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da
bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganja po pošti so pošt. hran. po»oŽ. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
^^	"...-..-.i. , ,	.—».i ■ i i.......... HI BI   »W—     ................................Ul mi'»... «B—^
Posojila so dajejo tZ™"
in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po 51/1%, na vknjižbo in poroštvo po 5*/»'/# *n na osebni- kredit po 6%. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uril fi Fl P tipp 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. are dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V Ul QUIIG Ul u menili urah se sprejema in «plačuj« denar.
Pojasnila SB dajejo	Fwjllita I« tudi uu razpolagobranimi nabiralni.
Stolna ulica Štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Založnik in izdajatelj: Konzorcij »Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.