Št. 14(2172) Leto XLII Novo mesto, četrtek, _ 4. aprila 1991 Cena: 22 din '3 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom JASLUGE za narod s srebrnimi žarki YU ISSN 0416-2242 LU br E2E3E3I233 EfTTfCIL-LfBLSj GiI!22S51533 EE2E3S2E31 * S rog TUDI uradno ODPRT GRA°nFVJE' LJUBLJANA, BEO- j — Pn rArrAl O C 1..._■ „ devan: , ,?° okoli 2,5-letnem priza- rePubli5k ~'nS*!e.s*fal'zacije je po- Raihen?°m?mbno, da je za območje skeSa pava ,n širšega območja Kočev-fujcev r®a uk'nJena prepoved gibanja turisti;'ega bodo še posebno veseli tuji ble ob^!Uj'lovci'ki so jim Posebne ta-banjo „ wb v Rogu prepovedovale gi-So J ol a tem zaprtem območju. Table 8 avnem že odstranjene. JUTRI NADŠKOF v kočevski reki 'JmČEcVSKA REKA, KOČEVJE ^UW, 5. aprila, bo ob 18. uri na iz- RekfniŠ«0 ^'j° maševal Ponad ft*- AloJziJ Šuštar. To bo °bmoči vlh Prva ma^a v tej vasi. Na p... JU Kočevske Reke ni več nobene v Kočevski uštar. To bo tudi n.em domu. V njem bodo maše odp^ PreJ’ dokler ne bo zgrajena in mestn L°Va ^fkev, ki bo stala na istem Pravi br0' nekdaJ (Pred porušitvijo), se lirn bort^'U sec*anjcga spomenika pad- Mesečno poročilo K JE KRŠKO Pfo^vJn^ r~ JE Krško je februaija ener8iie X 415 404 MWh električne Poprečju 2mCV,anje Sa^e,je znaJal° v 'cmpera, 4,ur stopinje Celzija, najvišja d°voliP'UraJe bila 2,54, medtem ko je 3 ston|n ° segrevanje Save v točki delta ske e^Je. Celzija. Tekočinske in plin-Porrp JrJe so bile v okviru upravnih fivnirJ "j''1*0 sodov s srednje radioak-11 • enn^f^dki pa se je povečalo za ^028 sod m sedaj znaša skupno število Porofjp ov’ P&jo v rednem mesečnem "u o delovanju JE Krško. Kočevje in Ribnica protestirata Proti ukinitvi vpisa KOČEVJE, RIBNICA — Minuli ponedeljek sta izvršna sveta občin Kočevje in Ribnica naslovila na izvršni svet Slovenije in ministra za vzgojo in izobraževanje, dr. Petra Venclja, protest zaradi ukinitve vpisa učencev v srednjo šolo SŠTUD —lesna usmeritev v Kočevju. Zaradi nekaterih sprememb namreč po sedaj veljavnih sklepih ne bo za prihodnje šolsko leto več vpisa v kočevski oddelek lesne šole. Oba izvršna sveta občin sta se za protest odločila na osnovi pritožb lesne industrije (Inles, Lik, Oprema, Snežnik) in obrtnikov lesne stroke, ki z ukinitvijo šole v Kočevju niso zadovoljni. Prav lesna predelava je osnova gospodarstva obeh občin, v njej je zaposlenih okoli 2.700 delavcev, les pa je tudi edina domača surovina teh krajev. Sicer pa je prav to območje tisto, kjer so največje zaloge lesne mase v Sloveniji. Obe občini sta doslej tudi veliko vložili v organizacijo tega izobraževanja, predvsem v strojno in ročno opremo delavnic, druga učila, pa tudi v pridobitev kadra za strokovni in teoretični pouk. Lesarji tega območja tudi ugotavljajo, da je potrebno zaradi za- • PRIDE MINISTER DR. VENCELJ — Stranka Slovenskih krščanskih demokratov iz Kočevja bo 18. aprila ob 18. uri organizirala v srednji šoli (SŠTUD) okroglo mizo o šolstvu danes. Kot gost se bo okrogle mize udeležil tudi dr. Peter Vencelj. htev trga preiti z velikoserijske proizvodnje na proizvodnjo kosovnega pohištva, kar zahteva več znanja. J. PRIMC Modrost dela z mislijo na konec OTOČEC — pod nelagodnim vtisom kaj mak) uspešnega srečanja v Splitu, na katerem so se predstavniki republik o jugoslovanski krizi pogovarjali sicer bolj prijazno, a vendar ostali vsak pri svojem, je predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan v petek popoldne v Gami hotelu govoril novinarjem regionalnih radijskih postaj. Kljub skorajda nepremostljivim bregovom med republikami in trdemu stališču srbskega predsednika Slobodana Miloševiča se je po Kučanovem mnenju še vredno strpno in potrpežljivo pogovarjati, dokler obstaja vsaj malo upanja za dogovor. S soglasjem drugih in sporazumno razdružitvijo bi si Slovenija zelo olajšala uresničitev plebiscitne odločitve, si mnogo lažje pridobila mednarodno priznanje in tujo denarno pomoč. Potrebna je politična modrost in odgovornost, ne pa cenena besedna bojevitost in korenitost, ki ne misli na konec, pač pa na nabiranje političnih točk. Problem Slovenije ta čas je, kako se usposobiti za korak, ki ga plebiscit zahteva, in kako preurediti Slovenijo, da bo sposobna samostojnega življenja. Za to je potreben čas in ustvarjalno delo, predsednik vlade Lojze Peterle je po Kučanovem mnenju o tem dan poprej uspešno prepričal poslance v slovenskem parlamentu. Milan Kučan je odgovoril tudi na mnoga vprašanja. Ko je komentiral pismo ameriškega predsednika Busha in njegovo podporo jugoslovanskemu predsedniku vlade Anteju Markoviču, KUČAN INKA VICE — Novinarji regionalnih radijskih postaj Slovenije so na svojem srečanju v Gami hotelu na Otočcu z naj večjim zanimanjem pričakovali ta čas najbolj zaposlenega politika Milana Kučana. Res je nekaj časa zamudil, na hitro za tankom spil skodelico kavice, govoril dobro uro o aktualnem političnem trenutku v Sloveniji in Jugoslaviji, pred odhodom spil še eno kavo in se odpeljal proti slovenski prestolnici na nova srečanja in pogovore. (Foto: J. Pavlin) SVETOVNI DAN ZDRAVJA V letošnjem letu proslavljamo 43-letnico Svetovne zdravstvene organizacije. V zadnjih desetletjih smo doživeli velik napredek v zdravstvenem, socialnem in ekonomskem pogledu, vendar je bil ta napredek velikokrat prekinjen ali zaustavljen zaradi katastrof, ki jih je povzročil človek, ali zaradi naravnih nesreč. Za zmanjševanje škodljivih učinkov katastrof sta nujna mednarodna solidarnost in sodelovanje. Prav zaradi tega so Združeni narodi proglasili devetdeseta leta za mednarodno desetletje zmanjševanja naravnih nesreč, torej je primerno, da ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki ga praznujemo 7. aprila, posvetimo več pozornosti zmanjševanju vpliva nesreč. Zato je geslo svetovnega dneva zdravja »Bodimo vedno pripravljeni na morebitne naravne nesreče!« Vlada in skupščina nočeta prisluhniti gospodarstvu Kritika: manevri namesto manjšega proračuna NOVO MESTO — Odbor območne gospodarske zbornice je pred tednom obravnaval informacijo o poslovanju dolenjskega gospodarstva v letu 1990. Pisali smo že, da niso spodbudni, letos pa se stvari še poslabšujejo in zaostrujejo. Dolenjski gospodarstveniki v odboru območne zbornice podpirajo vlada sicer obljubljala, a ne uresničila, na koncu predstavlja republiški proračun 57 namesto 37 odstotkov družbenega proizvoda, na kritike na račun ogromnega obrambnega proračuna pa se vlada odzove z manevri! Dolenjski gospodarstveniki zatrjujejo, da razumejo, da oblikovanje slovenske države stane. Toda kaj bo, če bo gospodarstvo povsem uničeno, na tej poti pa smo! Davek na plačilno listo bo res ukinjen, a ostaja vse drugo, z visokimi uvoznimi carinami vred, ki jih na primer tekstilci nimajo kam vkalkulira-ti in komu zaračunati. Prodaja doma upada, Krka je morala na primer vložiti veliko napora v to, da je izpad okrog 20 milijonov dolaijev doma nadomestila z izvozom. Tuji trg je edina rešitev za Pionir, saj doma ni skoraj nobenega razvoja, pa tudi stanovanjska gradnja se je povsem ustavila. V Trimu opozarjajo na močno poslabšane pogoje gospodarjenja doma in težave tudi na tujem, kjer z dumpinškimi cenami prodira Vzhodna Evropa, sicer zelo zanimiva za tuji kapital, ki se nas vse bolj ogiba. Denarja v Sloveniji še JE Krško rta/ dela Danes se bo ob slovenski udeležbi v Železni Kapli začel pomemben simpozij o možnostih izstopa iz kroga držav z jedrsko energijo. Naša vlada v proračunu že namenja prvi denar za plačilo stroškov, ki bodo nastali z napovedanim zapiranjem JE Krško. Torej misli resno s predvolilno obljubo nekaterih koalicij-skih strank, pa četudi postaja — in ne le ta — vse bolj neuresničjiva, da ne rečemo nesmiselna Ne gre le za to, da nadomestnih savskih in drugih elektrarn ne gradimo, niti nimamo denarja zanje, še pomembnejše dejstvo je, da černobilska ha varijo ob vseh svojih strahotnih posledicah ni zaustavila atomske dobe, podobno, kot prometne nesreče niso preprečile motorizacije. Se več, atomska energija za miroljubne namene doživlja zdaj nov zagon. Ta čas gradijo v Sovjetski zvezi 26 novih jedrskih elektrarn, v Franciji 8, v ZDA 5, na Japonskem 13, načrtujejo Po jih Se 40. Dosedanjim 424 elektrarnam, ki obratujejo po vsem svetu, se bo v bližnji prihodnosti pridružilo Se 97 novih in celo bogata Švedska odstopa od prvotne opustitve jedrske energije. Zahod pač ni samo Avstrija, ki se ji nekateri tako vroče {želijo udinjati Razvite države utemeljujejo širjenje uporabe otomske energije z dejstvom, da je ekološko najčistejša in da bo j(p z njeno pomočjo mogoče zmanjšati uničujoči učinek tople 'grede nad 20 milijard ton ogljikovega dvokisa, ki ga na leto človeštvo spusti v ozračje. Ali naj potemtakem mala Slovenija poskuša spremeniti svet in naj se pri tem iluzornem početju gospodarsko še bolj izčrpa? Ne bi bilo bolje Se več narediti za varnost JE Krško, predvsem pa Po večletnem mečkanju končno že zgraditi sodobno odlagališče Ze> atomske odpadke? Elektrarne gotovo ne kaže zavreči, tako kot se ne zavrže komajda utečen nov avtomobil zgolj zato, ker se človek lahko z njim ubije. M. LEGAN. • Dolenjskim gospodarstvenikom v odboru območne zbornice je Marjan Moškon predstavil koncept dolenj-sko-posavske pokrajinske televizije, katere zametek je zdaj novomeški Vaš kanal. TV bi potrebovala milijon mark ustanovnega kapitala, od tega za opremo 450 tisoč mark. Aktivnost je bila načeloma podprta, BERITE DANES! na 2. strani: • Politika ne bo rešila kmetijstva na 3. strani: • Zgled za zavarovanje vinogradov na 4. strani: • Bo koga postalo sram? na 6. strani: • Odložen razplet brežiške krize na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega lista komentirajo na 9. in 10. strani: • Pisma in odmevi na II. strani: • »Bela kuga« prihaja v Evropo na IZ strani: • Jedrska plača zasebne račune nikoli ni bilo tako malo, opozarjajo dolenjski gospodarstveniki, zato bo likvidnost še slabša. Podjetij sicer ne bodo rešile občina, oblast tn politika, ampak vodilni kadri, vedo dolenjski gospodarstveniki. Kljub temu bodo opozorila o razpadajočem gospodarstvu in zaključke s seje poslali vsem predsednikom skupščin in izvršnih svetov. Ne pomaga stokati, so dejali, treba se je organizirati in javno nastopiti, da tako ne moremo poslovati. Opozorili so tudi na ostro centralizacijo, ki poteka v tem trenutku v Sloveniji na vseh področjih. Z novo ustavo naj bi to omejili. Do naslednje seje bodo v zbornici tudi pripravili pregled vsega, kar in kolikor regija znižuje v republiko in koliko dobi nazaj. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Protest zaradi pomanjkanja denarja je dejal, da so se reforme začele pred Markovičem in bodo trajale še po njem. Poglavitni problem je, da jugoslovanski konvoj, kot je imenoval razvojno povezanost jugoslovanskih republik Markovič, ne le stoji, marveč tone, ker ni ustrezne politične rešitve. Če bi jo dosegli, bi jugoslovanske republike prostovoljno sprejele nove oblike sodelovanja, predvsem gospodarskega, ki bi bile v interesu vseh. Dokler se Srbija noče sprijazniti z dejstvi, ki jih je prinesel demokratičen proces, marveč skuša obdržati svojo hegemonijo, za Jugoslavijo ni rešitve iz krize. Še več: Jugoslavija v takih razmerah obstaja le formalno, zato moramo iz nje. Če se le da s sporazumno razdružitvijo. Črnomaljsko pismo se-kretariatu za finance M. LEGAN ČRNOMELJ — Črnomaljski izvršni svet je poslal republiškemu sekretariatu za finance protestno pismo, s katerim ga seznanja s problematiko financiranja družbenih m materialnih dejavnosti v letošnjem letu iz občinskega proračuna ter hkrati prosi za pomoč. V preteklem letu so namreč v črnomaljski občini zato, da bi razbremenili gospodarstvo, zniževali prispevne stopnje, hkrati pa so bila številna podjetja nelikvidna ali so poslovala z motnjami. Zato so izplačevala plače z zakasnitvijo, osebni dohodki so bili zajamčeni ali pa je bil del izplačan celo v nedenarni obliki, to pa je pomenilo manj denaija za družbene in materialne dejavnosti. Povrh vsega so zaradi izgub podjetja po periodičnih obračunih vložila zahtevke za refundacijo prispevkov na področju materialnih dejavnosti. Tako znaša skupen izpad prihodkov za preteklo leto skoraj 22 milijonov dinaijev. Prav zaradi tega je tudi za letošnje leto dovoljen manjši proračun, vendar so v Črnomlju prepričani, da je v občinah potrebno vzpostaviti takšen sistem financiranja javne porabe, ki bo omogočal financiranje organov in dejavnosti, ki so po ustavi in zakonu od države prenesene na občine. V črnomaljski občini že na začetku leta vedo, da bo primanjkovalo precej denaija za redno šolsko dejavnost, na voljo pa prav tako ni sredstev za vzdrževanje in gradnjo šolskih objektov. Veliko težav imajo pri zagotavljanju socialne varnosti Romov. Da bi lahko zagotovili najnujnejše za življenje romskih družin, ki še vedno živijo v šotorih ali v improviziranih bivališčih, bi potrebovali skoraj petkrat več denaija, kot ga imajo sedaj zagotovljenega v občini in ga pričakujejo od republike. Delež staršev, ki ga plačujejo za otroško varstvo, znaša v črnomaljski občini 55 in • ne 35 odst., kot določa samoupravni sporazum. Kljub temu pa starši pokrivajo le 25 do 30 odst. ekonomske cene vrtca. Razliko bi morali pokriti iz občinskega proračuna, a denaija ni. Glede na to, daje pretežni del občine demografsko ogrožen, so Črnomaljci upravičeni do republiškega denaija za gradnjo infrastrukture, vendar v občini ni niti toliko denaija, da bi zagotovili svoj delež. Poleg vsega naštetega so neusklajene tudi republiške usmeritve in možnosti pri intervencijah v kmetijstvu, prav tako ostaja odprto vprašanje zagotavljanja denarja za delovanje krajevnih skupnosti. V Črnomlju pričakujejo, da bo moč rešiti nekatere probleme z amandmajem k zakonu o proračunu, po katerem bi moral republiški sekretariat za finance narediti ponovno analizo javne porabe v občinah, pri tem pa uporabiti drugačna merila. M. B.-J. SPOMLADANSKI SNEG KOČEVJE — Minuli teden je od srede do sobote v kočevski občini močno snežilo. V krajevni skupnosti Draga, ki sodi med naj višja območja občine, je zapadlo 30 do 40 cm snega. Še v ponedeljek je bilo tu okoli 15 cm snega, medtem ko je v Kočevju in drugod v nižjem območju občine sneg skopnel že v nedeljo ali ponedeljek. MfrfrV ttf\ V drugi polovici tedna se bo spet poslabšalo. Nestal-bo z občasnimi padavinami tudi ohladilo se bo. MOSTO VE ŠE POPRA VLJAJO! — V Jugoslaviji seje v zadnjem času porušilo že precej mostov in težko bi našli mojstre, ki bi jih še znali popra viti No, k sreči ta leseni most čez Krko na Dolenjem Polju pri Straži ni tak. Že lani ko seje eden od prečnikov vdal so ga za silo popra vili letos spomladi pa so se ga resno lotili dela vci sektorja Vzdrževanje pri Cestnem podjetju No vo mesto in ga bodo povsem obnovili Preložili ga bodo v celoti ter zamenjali neuporabne dele z novimi V rečno dno bodo zabili tudi trideset močnejših pilotov, ki bodo dali mostu nosilnost do 6 ton. Pri delu uporabljajo večsplavov, nekajkrat pa so morali na rečnem dnu tudi minirati da so lahko zabili pilote v skalo. Most bo, če ne bo večjih po vodenj, ki bi o virale delo, končan do prvega maja. Sedaj je za promet zaprt le občasno, kadar zabijmo pilote. (Foto: T.-Jakše) “ A” SMHM Med kladivom in nakovalom Prvega aprila je vodstvo Srbskega avtonomnega območja Krajina, v katerem je združenih 12 upomiikih oblin v Hrvaški- Knin, Obrovac, Benkovac, Titova Korenica, Donji Lapac, Gračac, Vojnič, Vrgin - most, Dvor, Kostajnica, Petrinja in Pakrac -razglasih, da se je tudi administrativno priključilo Republiki Srbiji Boj za za tisto, kar bo ostalo od jugoslovanskega trupla, se bliža zaključnim operacijam in Srbija je po Črni gori. Vojvodini in Kosovu že naprej v ofenzivi Režiser in dirigent srbskega vstajniš-tva za tekočo politično rabo si s tem krepi v Študentski žametni revoluciji omajan položaj, dolgoročno pa so Srbi na Hrvaškem nenehna in resna grožnja nameram Republike Hrvaš-ke, ki vidijo Jugoshvijo kot ohkpno zvezo neodvisnih držav, če to ne bo mogoče, pa naj bi se HrvaSka podobno kot Slovenija celo odcepila. Seveda ima Beograd pripravljene karte tudi za tak primer. Načeloma se Srbija zavzema za kot Se nikoli močno federacijo, če pa bi se Jugosk vija razdrobik na sesta vne dele, bo Beograd terjal tako razSiritev srbskih meja, da bo v njihovih okvirih živel tudi najbolj oddaljen Srb. Priključitev hrvaških srbskih občin Republiki Srbiji je v bistvu genklna politična poteza Na eni strani ohranja hirajočo moč in oblast srbskih v sock-liste precepljenih komunistov, na drugi do neznosnosti izziva legalne hrvaške oblasti, da bi odločneje ukrepale, na tretji pa dejansko Siri srbski vpliv in indoktrinacijo, če že ne tudi ozemlje. Ključnega pomena za nadaljevanje krize (in Srbijije predvsem do krize) je drugi element, torej stopnjevanje izzivanja hrvaških političnih in policijskih oblasti, ki so z vidika zveznega Beograda in Predsedstva SFRJ že sicer izenačene z vstajniki, kar je cinizem brez primere, saj Jovič in njegovi na ta način zanikajo hrvaško suverenost, celo več, enačijo jo s terorizmom in hajduštvom. Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman se zaveda, da je med kladivom in nakovalom, njegovi specklci morajo ukrepati, saj sicer Hrvaška ni in ne bo država, hkrati pa je že sorazmerno neodločna intervencija hrvaških policijskih sil pripeljak na prizorišče nemirov tanke JLA. Čigava je JLA, se natanko ve. Tudi v primerih, kjer ni velikosrbska, je vsaj unitarno jugoslovanska, vsaka druga opcija namreč v temeljih ogrozi njeno doslej tako kgodno in nikomur odgovorno življenje. Zadnje neizplačilo oficirskih plač je samo dokaz, da v JLA pričakujejo ali celo sonačrtujejo, kako in kdaj se naj jugoslovanski razplet končno utrga po strmini navzdol Nezadovoljstvo oficirjev zaradi pkč khko njihove vrste samo strne. S strani Srbije in zaenkrat tudi državnega predsedstva je vse zastavljeno tako, da bi tako rekoč s tanki zbrisali mlado hrvaško demokracijo, tako prestrašene Hrvate pa pripeljali nazaj v trdno zvezno Jugoskvijo. Vse pod geslom, kaj drugega si zaradi na beograjski mig s prstom kadarkoli nezadovoljnih Srbov tudi privoščiti ne morete! Dr. Franjo Tudman in hrvaške stranke so pred največjo preizkušnjo. Hrvaško suverenost ogrožata tako hrvaško popuščanje kot hrvaško vztrajanje na osamosvojitveni poti Miloševič, Jovič in JLA za to stisko vedo, saj so jo ustvarili Njihova naloga je še naprej kuriti pod kotlom in v kali zatreti vsako pomisel in predlog o možnosti tretje poti M.BAUER SOP za sedaj še ne gre v stečaj Stavka v SOP je pometla z dosedanjo vodilno ekipo z Jenžurjem na čelu KRŠKO — Kot kaže, so se izjalovili načrti, po katerih naj bi SOP Oprema tako rekoč mimo volje delavcev ter sindikata prešla v zasebne roke. Ob tem so neveljavni tudi sklepi izvršnega sveta, kije za stečajnega upravitelja predlagal Miho Rostohaija. Kaj seje v resnici dogajalo za tovarniško ograjo in v inženirskem biroju v Ljubljani, za sedaj še ni mogoče odkriti. Ampak poznavalci razmer pravijo, da je bil preprečen neke vrste državni udar, in sicer pod odkriljem socialdemokratov. Kot rečeno, pa sc računi niso izšli, kajti pretekli torek so na prizorišče stopili delavci. Seveda ostaja tudi poslej odprto vprašanje, ali oo SOP bolje posloval tako, kot je bil dosiej, ali pa bi bilo bolje, ko bi bil prešel v zasebne roke. To bo pokazal čas. Pretekli torek so delavci prekinili de- • Slovenski politični sistem ne boleha zaradi diletantizma novih in nevajenih politikov, ampak zato, ker se prepočasi ločuje od stare prakse. (M. Švare) • Problemov ni mogoče rešiti z izstopom iz Jugoskvije. (Mesič) lo. Božidar Resnik, ki so ga za vršilca dolžnosti direktorja izvolili na izredni seji delavskega sveta, je v posebni izjavi za javnost zapisal, daje prišlo do prekinitve dela zaradi negotove prihodnosti delavcev, neinformiranosti, zavajanja ter prikrivanja pravih podatkov o poslovanju in načrtih za prihodnost. Prav zaradi tega so bili pod vodstvom stavkovnega odbora, ki naj bi stopil na čelo sicer spontane stavke, na zboru delav- cev razrešeni dosedanji vodilni. Resnik bo poskušal najti rešitev za SOP Opremo, pri tem pa naj bi mu pomagali celo dosedanji vodilni ljudje vključno z. Antonom Jenžurjem, ki je vodil SOP doslej. Kot smo izvedeli, je novi direktor že začel delovati, med prvimi ukrepi pa so sprejeli tiste, s katerimi so zaščitili So-povo, vsi vodilni pa so morali podpisati nove individualne pogodbe. V ŠOPU se namreč močno boje »bega možganov«, kar bi za firmo pomenilo hudo in verjetno nepopravljivo škodo. J. SIMČIČ Vprašanja brez odgovorov Kljub tehtnim razpravam na krškem posvetu o re-_______gionalizaciji ni bilo jasnih odgovorov___ KRŠKO — Kako bo izgledala Slovenija v prihodnosti? S tem vprašanjem se je v ponedeljek v Krškem ubadalo približno 60 udeležencev seminarja o regionalizaciji, ki gaje v krškem kulturnem domu organiziral krški Savapro-jekt. Končnega odgovora kljub obsež- Ljubljansko pismo Ne nowih krivic! O vojni odškodnini LJUBLJANA — Glavno načelo zakona o denacionalizaciji naj bi bilo, daje treba krivice z zaplembami premoženja popraviti v čimvečji možni meri, vendar tako, da bi z vračanjem premoženja razlaščenim lastnikom in njihovim dedičem ne povzročali novih krivic. Pri opredeljevanju, kaj je krivica ali »krivica«, pa imajo avtorji zakona svoje kriterije in moralo. Zanimajo jih le tiste krivice, ki naj bi jih storila povojna oblast v daljnjih letih, ne pa tudi tiste, ki so nastale v polpretekli dobi ali še nastajajo, in tudi ne tiste, ki jih pripravlja sedanja oblast. Nedvomno številne nacionalizacije niso bile smotrne in so bile krivične. Kot krivične pa osnutek zakona opredeljuje tudi vse zaplembe premoženja osebam, ki so sodelovale z okupatorjem, domačim izdajalcem in vojnim dobičkarjem. Za kakšno »moralo« gre pri določanju, kaj je krivica, je razvidno tudi iz utemeljitve predloga, kjer je pojem izdajalca v narekovaju. Ali se morda misli, da izdajalcev ni bilo, ali pa, da je bilo izdajanje celo zgodovinska odlika? »Izdajalec« v narekovanju pa v utemeljitev zakona očitno ni prišel po naključju. Namen navednic je zelo jasno razviden kar v predlaganih določilih zakona. Največja krivica po vojni, kije avtorji zakona ne priznavajo, je bila povzročena s tem, da družba ni povrnila vojne škode in ni plačala odškodnine za vse oblike neplačanega prisilnega dela v taboriščih po vsej Nemčiji in Italiji. Zato ni mogoče sprejeti stališča, da je bil odvzem premoženja sodelavcem okupatorja krivica, temveč je vračanje tega premoženja očitna krivica za vse druge, zlasti še za tiste, katerim je bila prav s strani prvih povzročena materialna škoda, ali pa so bili poslani na prisilno neplačano delo. Brez domačih izdajalcev bi bil okupator povsem brez moči. Kljub takšnemu opredeljevanju pa se avtorji osnutka niso mogli izogniti ugotovitvi, da se »kot obliko podržavljanja premoženja lahko šteje tudi vojna odškodnina, kije bila plačana državi, ne pa tudi samim odškodovancem«. Gre za priznanje, da je Jugoslavija dobila od Nemčije določena sredstva, ki so bila uporabljena za razvoj jugoslovanskega in s tem tudi slovenskega gospodarstva, ki bodo zdaj predmet privatizacije. Čeprav so avtorji sami ugotovili to dejstvo, pa v ničemer niso njegove logične posledice izpeljali v zakonu. Premoženje naj se torej vrne izdajalcem in vojnim do-bičkaijem, njihovim žrtvam pa naj se že plačana odškodnina Nemcev dokončno nacionalizira in nato privatizira. In kaj bi bilo v skladu z osnovno človeško moralo? Iz denacionalizacije bi morali izvzeti vse tisto premoženje, ki je bilo zaplenjeno kot ukrep proti sodelavcem okupatoija, domačim izdajalcem in vojnim dobičkarjem. Sredstva od prodaje tega premoženja (v obliki delnic ali kako drugače) in premoženja tistih oseb, ki ob koncu vojne niso dobile jugoslovanskega državljanstva (in ne sodi pod denacionalizacijo), pa naj se uporabijo za plačilo dela vojne škode in plačilo neplačanega prisilnega dela. Premoženje teh oseb (tujih državljanov) je Slovenija nacionalizirala mednarodno priznano — prav zaradi zmagovitega osvobodilnega boja, in nič ni bolj logično kakor to, da se uporabijo za od-pravljenje krivic, ki jih je povzročila vojna. Poleg teh sredstev naj se za plačilo vojne škode in povračilo odškodnine za prisilno delo uporabijo tudi sredstva od prodaje družbenega premoženja v višini že plačane vojne škode po ZR Nemčiji. Za upoštevanje tega priporočila je še čas — če gre avtorjem zakona o denacionalizaciji resnično zato, da bi ta zakon ne povzročal novih krivic. VINKO BLATNIK Politika ne bo rešila kmetijstva Jesenkovo priznanje za inž. Janeza Gačnika METLIKA — Jesenkovo priznanje, naj večje slovensko priznanje s področja agronomije in gozdarstva, ki ga podeljuje ljubljanska Biotehniška fakulteta, sta letos prejela Roman Dekleva in Janez Gačnik, dolgoletni direktor Kmetijske zadruge Metlika. V obrazložitvi, prebrani na slovesni podelitvi tega visokega in uglednega priznanja, med drugim piše, da dipl. inž. agronomije Janez Gačnik prejema Jesenkovo priznanje za tri desetletja dolgo in uspešno vodenje Kmetijske zadruge Metlika, za svoj prispevek k razvoju vinogradništva in vinarstva v Beli krajini ter za vzpostavitev pristnih človeških odnosov v delovnem kolektivu zadruge s kmeti v metliški občini. »Čeprav je bilo vprejšnjem sistemu veliko napak in nepravilnosti, kar se je ^VJAAAAAAAAAAA/VVVVVVVVV' IC nim in strokovno tehtnim razpravam ter živahni okrogli mizi na to vprašanje nismo dobili. To pa ni edino odprto vprašanje, ki ga je posvet spravil na dnevni red. Opazne so razlike med tako imenovanimi centralisti in decentralisti. V odtenkih pa se kažejo še dodatne razlike, saj se nekateri boje decentralizacije, preden se bo nova oblast utrdila. Drugi pa se spet boje centralizacije, saj bodo v naše življenje spet vnesli nekatere kalupe in rešitve, ki so se že izkazale za neprave. In ne nazadnje je treba opozoriti še na to, da bi ne bilo dobro, ko bi se regionalizacija dogajala samo po meri politike in prav nič ali celo zelo malo po meri stroke. Sicer pa bo treba poiskati izkušnje in primere po svetu. Te pa kažejo, da so v Avstriji ali na Danskem občine precej manjše tako po površini kot po številu prebivalcev. Medtem ko se pri nas hvalimo s krajevno ali lokalno samoupravo, je te samouprave drugje več in že postaja očitno, da je realsocializem škodil občinski in lokalni samoupravi. Kako globoko je Posavce zadela nevarnost izgube regije, kaže tudi razprava sevniške županje Brede Mijovič. Navrgla je nekaj primerov, po katerih so regije v drugih evropskih državah lahko večje kot je posavska ali pa tudi manjše. Demontaža posavske regije pa se dogaja tako rekoč pred našimi očmi. Ukinjajo bolnišnico v Brežicah, na republiškem prepihu so posavske srednje šole. Posavje pa se v pogovorih z vlado ne čutf za enakopravnega partnerja. Vsekakor pa je posvet zadel v področja, ki bi jih bilo treba temeljito analizirati, zlasti v sozvočju evropskih sprememb in regionalizacije. Ljudje so se po malem pa tudi že naveličali nenehnih reform in sprememb, do katerih ni prihajalo zaradi nareka časa, marveč tudi zaradi nestrokovnosti in nedoslednosti. J. S. DRAŽJA ELEKTRIKA LJUBLJANA — S prvim aprilom se je podražila elektrika, in sicer bodo gospodinjstva plačevala za porabljeno električno energijo za 39,3 odst. višjo ceno. V to sta všteti tokratna podražitev za 19,1 odst. in 17-odstotna podražitev, ki je dobavitelji elektrike niso mogli uveljaviti I. februarja. Podražitev pomeni dejansko to, da strošek za elektriko po L aprilu ne bo manjši kot v zimskih mesecih, čeprav se bo 1. aprila pričelo obdobje z nižjimi poletnimi cenami električne energije. Slovensko ceno elektrike so izračunali iz povprečnih cen te energije, ki veljajo v petih zahodnoevropskih državah. Naša anketa močno kazalo tudi v kmetijski politiki, je bilo tudi veliko stvari, ki so bile koristne in dobro opravljene. Prav v kmetijstvu je bilo veliko odvisno od ljudi, ki so delali v kmetijskih zadrugah,« pravi inž. Gačnik, sedaj upokojenec. »Kjer je bil dober kader, kjer so imeli pametne projekte in voljo za delo, se je tudi v kmetijstvu dalo marsikaj pametnega in koristnega narediti. Zato me boli in žali, ko danes razni razgrajači na vsa usta vpijejo, kako je bilo v prejšnjem sistemu vse narobe, da so bile zadruge samo podaljšane roke boljševistične oblasti in kako so samo zatirale in kradle kmetu. Ob takem govorjenju sem sam kot bivši dolgoletni direktor metliške kmetijske zadruge in kot človek užaljen in prizadet. V okviru naše zadruge smo si vedno, kar je le bilo v takratnih razmerah, v naši moči, prizadevali za napredek kmetijstva v naši občini in za to, da bi kmet imel od svojega dela čim več. Konec koncev smo v tem tudi v veliki meri uspeli. Žal pa danes prav tisti, ki so se v prejšnjem sistemu najbolj okoriščali na vse mogoče, tudi nepoštene načine, danes najbolj glasno kričijo, daje bilo prej vse narobe, da ni bilo nič narejeno, da smo vsi po vrsti kradli. Sam sem vedno živel skromno in po svoji vesti. Prav tisti kmečki politikanti, ki so si v prejšnjem sistemu najbolj opomogli in ki so si svoj življenjski standard, neprimerno višji od mojega, pridobili tudi na račun zelo ugodnih kreditov in nepovratnih sredstev, tudi za kmečki turizem, imajo danes največ povedati. Daleč sem od mišljenja, da je bilo prej vse prav, že zdavnaj preden so se oglasili sedanji kričači, sem vedel, da se mora marsikaj spremeniti, nisem pa si mislil, da bomo iz ene skrajnosti padli v drugo,« pravi inž. Gačnik, ki ga vsak pošten kmet v metliški občini pa tudi v Beli krajini pozna kot dobronamernega in prizadevnega direktorja zadruge, ki je vedno gledala na kmetovo korist. »Spremembe v sistemu in kmetijski politiki so nedvomno potrebne, a potrebna je tudi strpnost. Graditi je treba na stroki, ne pa, da se v kmetijstvo spet vtika in vpleta politika. Ne bi smeli ponavljati starih napak, politika ni še nikoli rešila kmetijstva in tudi sedanja ga ne bo. Povzročila bo samo to, da bodo najboljši ljudje zbežali iz kmetijstva, iz zadrug, kar se že dogaja. Najbolj se bojim tega, da bo nova oblast ponavljala stare napake. Kmetijstvo je, žal, tudi v sedanjem sistemu na repu, bojim se, da bo izgubilo še tiste ugodnosti, ki si jih je s tako muko priborilo v prejšnjem. Po moje bi morali trezno pregledati in ovrednotiti dosedanje delo in položaj kmetijstva; kar je bilo slabega, bi morali zavreči, kar pa je bilo dobrega, in tega je po mojem mnenju več, bi morali obdržati in razvijati.« Tako razmišlja nekdanji dolgoletni direktor Kmetijske zadruge Metlika inž. Janez Gačnik, danes upokojenec, ki se iz veselja ukvaija s čebelarstvom, za kar prej kot direktor ni imel časa, in šele kot upokojenec je vzel v najem zapuščen vinograd s 400 trtami na Veselici nad Metliko-. »Jesenkovo priznanje mi pove predvsem to, da so še ljudje, ki znajo ceniti tudi prizadevanja in uspehe v provinci, na obrobju naše domovine.« Jesenkovo priznanje so inž. Gačniku hoteli podeliti že pred dolgimi leti, vendar je takrat to sam »preprečil« in izposloval, da ga je namesto njega dobila Kmetijska zadruga Metlika. Tako je Janez Gačnik to najvišje strokovno priznanje pravzaprav dobil dvakrat. V obrazložitvi tudi piše: »Krasijo ga vrline, ki jim je ostal vedno zvest: poštenost, delavnost, odločnost, dostopnost, posluh za čas in ljudi.« A. BARTELJ Odkazilo lesa nepotrebno? Tudi za nas je nova oblast nekaj naredila in sicer to, da sta po 45 letih dobrega dela dva TOK-a že prišla do stečaja, čeprav smo začeli z velikimi notranjimi racionalizacijami že pred leti, v najboljših časih, je na nedavni seji odbora Območne gospodarske zbornice Novo mesto dejal predstavnik GG Novo mesto. Lanski moratorij na sečnjo gozdov, ki je bil eden prvih ukrepov nove oblasti, je novomeškim gozdaijem »vzel« sicer le četrtino gozdov, a to je takoj pomenilo, da za sto delavcev ni več dela. Hkrati so kmetje skoraj prenehali z oddajo lesa preko GG, s čimer je to ostalo skoraj brez sredstev za varstveno delo v gozdovih, za gradnjo gozdnih cest ipd. Sicer pa so gozdna gospodarstva in zaposleni v njih, ki zdaj tudi z raznih visokih mest poslušajo samo to, kako so 45 let le kradli kmetom, samo ena od plati problema gozdov, ki morajo nazaj v kmečke roke. Pred sprejetjem novega zakona o gozdarstvu, ki bo glede na razmeije sil v parlamentu gotovo sprejet, četudi bi bil še tako trapast in skrajno škodljiv, se razplamtevajo predvsem razprave okrog tega, ali naj ostane odkazilo lesa ali ne. Z vseh strani poslušamo, kako bi lahko bil kdo boljši gospodar gozdov, kot je njegov lastnik. O stroki, kije ob sicer gotovo številnih napakah zadnja desetletja vendarle normalno skrbela za slovenske gozdove, je slišati vse najslabše. Obvezno odkazilo je bilo del strokovne skrbi za gozdove. Morda res ni potrebno, a to naj bi utemeljili strokovni, ne pa iz moči stranke izvirajoči argumenti. TONE SIMONIČ iz Drašičev, tehnolog v metliški Kolpi: »Pameten kmet in trezen gospodar, ki razmišlja za naprej, bi lahko sam sebi odkazoval drevje za posek. Ker pa taki niso vsi in ker je kar precej lastnikov gozdov nekmetov, mora biti nad sečnjo strokovni nadzor, kajti gozd je splošno družbeno koristen in družba mora na primeren način zaščititi splošen interes. Mora pa biti čimboljše sodelovanje med gozdarji in lastniki. Pri naši hiši imamo nekaj gozda, sekamo pametno in za svoje potrebe in z gozdarji nismo nikoli imeli nobenih težav.« __________________ JOŽE PLANTAN, šofer iz Vavte vasi pri Novem mestu: »Nisem lastnik gozda, zato bi težko sodil v sporu okoli odkazil. Zdrava pamet pravi, da je treba pri vsaki stvari upoštevati strokovnost. Lahko bi se zgodilo, da bi nekateri lastniki izkoristili gozd do skrajnosti, ne pa toliko, kolikor gozd lahko da. Iz tega gledišča bi torej le potrebovali gozdarje, ki bi odločali, kaj je za posek in kaj ni. Kaj bi potem lastnik počel z lesom, bi morala biti njegova stvar.« SILVESTER MIHELČIČ, ravnatelj glasbene šole v Črnomlju: »Veijemimo lastnikom, da bodo sami najboljši gospodaiji svojih gozdov. Minimalni nadzor nad dogajanji v gozdovih bo seveda potreben tudi v prihodnje zaradi morebitne brezvestnosti in zlorabe. Sem pa proti oderuškim taksam, kajti za njimi je bilo skrito marsikaj, kar ni bilo vrnjeno v gozdove. Predvsem pa si ne smemo več privoščiti takšnih jutrišnjih posekov, kot so si jih zadnje čase nekatera GG, saj so gozdovi tudi naša pljuča.« JOŽE OREŠAR, kmet v pokoju, Dobeno pri Brežicah: »Vsem lahko povem, d* znam sam prav dobro gospodariti z gozdont in ne potrebujem nikakršnega odkazila-Imam tri hektare gozdov, na leto posekam0 dva do tri kubike lesa za svoje potrebe, in t° tako, da slab les posekam, dobrega pa pu*” čam. Tudi lahko povem, da pred vojno n' bilo nobenega logarja, pa so bile h°ste polne. Sicer pa imam samo hrastovo, bukovo in kostanjevo hosto, ki se obnavlj* sama.« FRANC ČEŠNOVAR, član Ljudske stranke z Rake, Krško: »Nikakor se ne morem strinjati z odkazilom lesa. Kdor ima gozd, zna z njim tudi gospodariti. Mislim, da povprečno kmečko gospodarstvo potrebuje na leto štiri do pet kubikov lesa in ta les mora kmet dobiti iz gozda brez kakršnihkoli ovir. Torej se ne morem strinjati s stroko in politiko, ki podpirata odkazilo.« JOŽE SMOLIČ, kemijski tehnik iz Velike Loke, Trebnje: »Odkazilo ni potrebno, ker vsak kmet sam ve, kaj, koliko in kako posekati. Ali gozdar, ki pride iz šole, več ve. kot seje o gozdu naučil kmet skozi desetletja dela? Če ne bi bilo odkazila, bi kmet seka najbrž celo manj, in to zaradi občutka, d* gre lahko vsak dan v gozd. Nekaj lastnik0 bi gotovo sekalo nestrokovno, vsevprek’ mislim pa, da bi bilo več tistih, ki bi delal' gozdom skrbno in pošteno.« ŠTEFAN BOŽIČ iz Dola pri Zabukov-ju, Sevnica: »Odkazila ni treba. Vsak pameten gospodar ve, kaj sme posekati in ne bo šel sekat za drva najboljših dreves. Če sekaš vsevprek, sam sebi uničiš hosto. Kdor pa noče pametno gospodariti z gozdom, mu vsi gozdaiji skupaj nič ne pomagajo. Slabi gospodarji so bili marsikdaj ravno gozdarji. Marsikje so sami odkazali, sami posekali, vzeli dober les, vrhovino pa pustili. Včasih so delali tudi brez vsake evidence.« TONE PRELESNIK, inženir gozdarstv‘ v GG Kočevje: »Odkazilo je žetev goz'd* skega dela. V slabih gozdovih, kjer j« drevje za drva, je dovolj gozdatjev nasv* • Tudi za dobre kmete, ki jih je malo, jc ^ volj nasvet. Za lastnike gozdov, ki ne žive gozdom, pa je odkazilo nujno. Le tako les glede na kakovost tudi pravilno izkori čen. Če ne bo dovoljen golosek, mora gozdar poleg, če pa bo šlo za sekanje na g lo, ga ni treba.« ANTON MAROLT, kmet z Novega Pota, Ribnica: »Sem proti obveznim odkazilom sečnje. Ko gozdarska stroka zagovarja obvezna odkazila, v resnici ne gre za interes gozda, ampak za interes doslej zaposlenih v gozdarstvu, ki se boje za svoje dobro plačane službe, v katerih niso za nič odgovarjali. Lastniki ne pristajamo, da bi nam tisti, ki so do zdaj ropali gozdove za državo in preveliko lesno industrijo, še naprej preprečevali gospodariti v našem gozdu.« ^wvwvwvwvvv Belokranjci v svojem društvu Program novoustanovljenega sadjarskega društva ČRNOMELJ ■ Do nedavnega je v Sloveniji obstajalo sadjarsko društvo, ki je združevalo v glavnem le strokovnjake. Toda zaradi vse večjih potreb pridelovalcev sadja po povezovanju so pred kratkim začeli ustanavljati podružnice. Prva je bila februarja ustanovljena v Prekmurju, druga pa zdaj v Črnomlju. Z ustanavljanjem sadjarskega društva ŽJOVOMESKE tržnik Minuli veiiki petek je bilo čutiti dišal"3 Na veliko stojnicah je valceTf-Vpetek S£JC trlo obisko-m . v’trzni ponedeljek je bilo pro- hrapjevke še S V S,° r-_„J .Ke Se vec*no ponujale jajca, le sknJe P° veliki noči nekoliko po- Vn kozarec, prava domača sli-bn|K,f P° '00 din liter, domača ja-oskrK d'0- Še vedno je glavni in vli Va ec Novega mesta s sadjem liah enJavo Deladini. Tudi ob nede-vro»S° pr,ed njegovo stojnico velike sorrvt Povsem tistih, ki želijo svojim ie 7„nikom v bolnišnico odnesti sad- Čila noenJo^dnOV P0"0-13 8rozdJC iz nova^u din, pa tudi paradižnik, loei r-e^U a 'n drugo je vedno na za-ča„: • ene so dnevne, prilagajajo se liek 'n. P°vPra5evanju. Ta ponede-Doma x naslednje: banane 45 din, kaŽR1^"6 ^ din, hruške 35, jabol-sen no1Ve,70’ lim°ne 35 fižol 48, če-J__l^olatal00, zelje 25 din itd. SPET POGINILI ZAJCI ralsizl^u^E — Nov primer hemo-viii v S ■'®zni kuncev so te dni ugoto-Za,r,c, ajUhovem naselju v Kočevju, la nrpH P?8lnili- Ta bolezen je izbruhni-Ribnir VC^.!ncseci y občinah Kočevje in Pred n-3’ .J Pa je bil nekaj mesecev l(.Znj -1.° m,r- Kjer so kunce cepili, bo- O_ * • v v Sejmišča so&,ŠČ? V BREŽICAH - Na 149 t*1 seJmu so imeli naprodaj Prašičev lpCS^Ce slarih in 17 ^arejših So bili o^VP-dah sojih 86 — Drup! P.V, d,n kilogram žive teže. lastnika n kater*k jih je zamenjalo Žive teže ’ S° Ve,ja,i ^ ^in ^il°gram SEJMIŠČE V NOVEM MESTU 276Dr^i;xe<^e je*t so *mel* naprodaj težkjk i» !jV’ ?fardl ® do 14 tednov, tj. dinzakoV° 35 kg‘ VeIiali so P« 35 Prašičev ^ Ponujali so tudi 20 Pomenitplb " ?ad 3 mesece> kar d'n za k^žfveteie.0 S° ^ Mirko Trampuš Bele krajine so v deželi ob Kolpi pohiteli tudi zato, ker se je v zadnjih letih intenzivno sadjarstvo razmahnilo. Predsednik belokranjskega sadjarskega društva je postal Mirko Trampuš, sicer kmet iz Metlike. »Natančno smo že KMET DELA Z IZGUBO LJUBLJANA — Kmetijski inštitut Slovenije je objavil podatke 0 sedanjih stroških prireje mesa in mleka. V modelni kalkulaciji, v kateri so upoštevane dobre kmetije s 3.800 litri povprečne letne mlečnosti na kravo, znaša zdaj lastna cena litra mleka 6,72 din, kar je precej več, kot dobi rejec za mleko v mlekarni (za marec velja odkupna cena 5,35 din). T udi prireja mesa je daleč od ekonomske, saj znaša lastna cena kilograma prirasta žive teže goveda, spitanega od 120 na 510 kg (ob 0,85 kg dnevnega prirasta) 37,06 din, če pa je dnevni prirast manjši (0,77 kg), celo 45,96 din. Ti stroški in sedanje odkupne cene živine potrjujejo, da je naše kmetijstvo še zelo daleč od konkurenčnega in da bi brez državne zaščite nazadovalo ali celo propadlo. Pot v Evropo je zanj postlana s trnjem. PRVO KLONIRANO TELE V Franciji seje rodilo prvo klonirano umetno tele. Poimenovali so ga Clony zavoljo kloniranja skupine genetsko enakih'celic. Tele so vzgojili »in vitro«, torej zunaj materinega telesa. Ta čas raziskovalci bdijo še nad štirimi takimi zarodki, ki so nastali iz enega embrija. Če se bo ta nova tehnika posrečila v večjem obsegu, bodo rejci lahko dosegli boljše lastnosti posameznih pasem, ki z dosedanjo selekcijsko tehniko niso bile uresničljive ali vsaj ne v kratkem času. Neznank, ki spremljajo te zahtevne poskuse, je ta čas še precej, vendar ustanova Genes diffusion upa, da bo znanost zmagala in da bo možno kloniranje tudi v gospodarske namene. (Gospodarski vestnik) Kmetijski nasveti Jagoda si zasluži vsak vrt dež, Ja8°dičja ostaja jadoga prej ali slej najbolj pribljubljen sa- Sadni trt,n„ arncmo češnje, se sveže jagode prve pojavijo na jedilniku in v VeČ k°t lOOonn .praY.tojim daje poseben mik. V ZDA jih pridelujejo na 8°d, z|ast:»' j, a njiv in vrtov, zanimanje zanje pa se povečuje tudi dru-ln transp- rj ’ °dkar so vzgojili še boljše sorte ter hkrati izboljšali pakiranje Prede ?erno zahte 'ot> pridelovanja, mora upoštevati, da so jagode soraz-d°vitnih tleh^i-3 Satina vrsta- Dobro uspevajo le na globokih, rahlih in ro-v°lj; zemha lma-j? dovolj humusa, vlage in zraka. Pa tudi to še ni do-netnatodeJ j Tra kih povsem zdrava, brez talnih škodljivcev, kakršne so ‘llerh ’ DiCZ CllVlC nif»na rpnlfpiifl nn nai m /mHrnn kida PrpH cai’<» ajem naj b’0n| r®z glivic, njena reakcija pa naj bo zmerno Kisla. Pred saje-na s blevskj Jf°-ko °bdelana —- najbolje že jeseni — in izdatno pognoje-na * 0 arov n ®n?jem- Priporočajo tono dobro preperelega hlevskega gnoja °drnerkom Km,,lne' Organsko gnojilo je koristno dopolniti še z izdatnim Jagode ■ • 8n°jila, ki naj bo brez klora, dobro ukof Pr'Poročljivo saditi v avgustu. Tedaj imajo še dovolj časa, da se |ače,je tU(, eninij° in prihodnje leto že lahko izdatno rodijo. Če ne gre dru-ni dežja' P^?|ad še primeren čas, vendar je treba biti tedaj pazljiv, da se, ^*~*—J ' sadike ne posušijo. Nesrečo lahko seveda preprečimo z zaliva- h?n.a j« dolp^V^^IE SORTE JAGOD — Stara nemška sorta senga sen-r*ljšc. T0 Vp1- veliala za najboljšo sorto, vendar jo zdaj izpodrivajo še ,hijena z)asti za nizozemsko sorto gorela, kije v Evropi že najbolj .a sorta prer • k6 debelih plodov, ki dobro prenesejo prevoz. Zal je ■lento še (h 3 °bčutljiva za plesen in pegavost. Med priporočene sorte šte-■"erna Za ,zo^emske sorte: elviro, elsanto in tago. Zlasti elsanta je pri-P,>,nladan.i*n,ie pr' nas> ker dobro uspeva v bolj hladnih predelih in uide pozebam. Jjem. InšjTT~ , gre ^a Jagodne sadike je mogoče kupiti v krškem Agrokombinatu, jjd'h. C,le k°l>čine, sicer pa si jih vrtičkarji običajno preskrbijo pri Sboljnev?n0’soJa8ode ze*° občutljive, kar zadeva bolezni in škodljivce, nu ni so šernaje grozdna plesen, ki se pojavi v začetku cvetenja. Nevarne v-.katere. Od -a P*esen>suha gniloba jagod, bela listna pegavost in še 'JO nujno n , ^dljivcev so nematode najbolj pogubne. Zato je pred sadit-astj Potrebno razkuževanje sadik, prav tako pa tudi varstvo v času določili delo našega društva. Tako smo v letnem planu zapisali, da bomo pripravili dva ogleda del v nasadih na sadjarsko razvitejših območjih, na primer v Posavju, izlet, povezan z razstavo sadja, ter jeseni dve predavanji. Naše tekoče naloge bodo: pridobivanje novih članov, raziskava belokranjskega trga, popis nasadov, obveščanje in osveščanje ljudi o sadnih vrstah, razstave sadja, izobraževanje, seznanjanje s sadjarstvom. Pri prodaji se bomo sadjarji med seboj povezovali, raziskali pa bomo tudi možnost gradnje belokranjske hladilnice sadja. Naš dolgoročni cilj pa je oskrba belokranjskega trga z različnim sadjem, vzgojenim doma,« niza Trampuš. V Beli krajini je sedaj 14 ha mladih intenzivnih nasadov sadja, od tega 5 ha gostih nasadov jablan, 4 ha orehov in prav toliko lešnikov, en hektar hrušk ter dva poskusna nasada, in sicer robid in breskev. Zato pa mlado sadjarsko društvo vabi vse, kijih veseli sadjarstvo, da se včlanijo vanj z obljubo, da jim ne bo žal. M. B.-J. EVROPA BO PREPOVEDALA PVC En sam atom klora je sposoben razgraditi 10.000 molekul ozona, in da bi kar najbolj preprečili vnos te snovi, ki povzroča nevarne ozonske luknje, v ozračuje, je Evropska gospodarska skupnost sklenila do konca prihodnjega leta prepovedati uvoz izdelkov iz vini-kloridnih plastičnih (PVC) mas. S tem bo prizadeta tudi naša prehrambena industrija in posredno tudi kmetijstvo, ki izvaža svoje izdelke na evropska tržišča. Podobne zakone so sprejeli v ZDA in na Japonskem, kar pomeni, da čaka naše kmetijstvo in industrijo dodatna zahtevna naloga: prilagoditi se ostrejšim zahtevam tržišča. (Tehnične in tehnološke informacije) Inž. M. L. I S i 0 I 0 Rubinette, nova zvezda na jabolčnem nebu Mag. A. Mustar jo pri-poroča za vrtove V 2. letošnji številki revije Sad mag. Alojz Mustar, ki ima v okviru ljubljanskega kmetijskega zavoda na skrbi pospeševanje dolenjskega sadjarstva, opisuje novo sorto jabolk, rubinette. Ta bi zaradi nekaterih obetavnih lastnosti utegnila zasijati na jabolčnem nebu in zatemniti celo sloviti elstar. Nastala je iz proste oprašitve zlatega delišesa domnevno s koksovo reneto. Kombinacija je bila vsekakor srečna, saj novo sorto odlikuje nadpovprečno visoka vsebnost sladkorja in hkratna visoka vrednost kislin, to pa je odlika jabolk, ki imajo prijetno aromo in svežost. Po količini pridelka rubinette ne zaostaja za najboljšimi sortami, poleg tega pa redno rodi, je le rahlo občutljiva za pepelasto plesen in drevesnega raka, srednje občutljiva na škrlup, odporna proti mrazu in ne pozna skladiščnih bolezni. Tržno je zanimiva tudi zaradi svoje rdeče barve plodov, ki pa so malo predrobni, kar pa tudi ni več tolikšna hiba kot nekdaj. Varčni evropski trg ni več navdušen nad zelo debelimi plodovi, ki jih otroci ne zmorejo v enem mahu. V komentarju mag. Mustar novo sorto posebej priporoča za obhišne vrtove in za pridelovalce z neposredno prodajo znanim kupcem. T udi drugih rubinette ne bo razočarala. REPUBLIKA ZADRŽUJE KMETIJSKI DENAR KOČEVJE — Na zadnji seji izvršnega sveta občine Kočevje, ki je bila 21. marca, so dodatno uvrstili na dnevni red prošnjo Kmetijskega gospodarstva Kočevje, da mu dovolijo odložitev plačila prispevkov iz osebnih dohodkov. Izvršni svet seje že prej odločil, da takih prošenj ne bo več reševal, ker občinskemu proračunu primanjkuje de-naqa. Na sejo izvršnega sveta so povabili predstavnika KG, da bi prošnjo podrobneje razložil in utemeljil. Povedal je, da ima KG nekaj dni blokiran račun pri banki. Vzrok za to je, ker KG ni prejel za drugo lansko poletje okoli 10 milijonov dinaijev regresa na račun obresti. Ta regres je dobival KG iz zveznega proračuna. Lani pa je Slovenija prenehala vplačevati zvezi prispevke za ta namen, zato zveza tudi ne plačuje regresa slovenskemu kmetijstvu. Ker je republika denar zadržala, je torej ona dolžna regres plačati. Plačila pa še ni, zato je KG v težavah. Ima pa KG zagotovilo pristojnih republiških organov, da bo dobil regres plačan z obveznicami, ki bodo vnovčljive pri poslovni banki. Po daljši razpravi in vsestranski presoji so se člani IS z večino glasov (5:2) odločili, da KG odložijo plačilo prispevkov do vključno 27. marca. Teden cvička bo NOVO MESTO — Občinski izvršni svet Novo mesto seje odločil, da podpre organizacijo prireditve »19. teden cvička in 2. vinogradniški sejem«, ki ima že dolgoletno tradicijo in velik pomen za uveljavljanje vinogradniške dejavnosti na Dolenjskem ter je del turistične ponudbe Novega mesta in cele občine. Prireditev bo od L do 5. maja na Glavnem trgu v Novem mestu, organizira pa jo Društvo vinogradnikov Dolenjske, ki mora pri tem brezpogojno upoštevati predpise ter za organizacijo pravočasno pridobiti vsa potrebna dovoljenja. Ko je občinska vlada po sestanku svojih predstavnikov s prireditelji razpravljala o organizaciji Tedna cvička, je menila, da se kulturno-izobraževalni del in degustacija lahko izvajata ves čas prireditve od L do 5. maja. Ves čas lahko poteka tudi sejemski del prireditve, seveda pod pogoji, kijih določajo zakoni s področja blagovnega prometa. Gostinski del prireditve pa bo možen le v petek in soboto, 3. in 4. maja, od 16. do 23. ure. Takšna je bila tudi zahteva vodstva krajevne skupnosti Center, če naj bi prireditev potekala z njenim privoljenjem. Zabavni del prireditve z uporabo zvočnikov mora potekati po predpisih s področja javnega reda in miru in ne sme motiti nočnega miru ljudi, ki se ne bodo zabavali na cvičkariji. Izvršni svet se je tudi odločil, da prirediteljev ne oprosti plačila komunalnih taks. BRUCELOZA TUDI NA RIBNIŠKEM RIBNICA, KOČEVJE — Tudi v ribniški občini so ugotovili brucelozo v ovčarnikih dveh rejcev. Skupno je bilo okuženih 10 ovac; zanje so bile izdane odločbe o zakolu. Meso teh ovac je užitno. Tudi sem so zanesli to bolezen ovni, ki so bili kupljeni v vzrejnem centru v Logatcu. To smo zvedeli pri medobčinskem veterinarskem inšpektoiju Bogomiru Štefaniču, ki je z ozirom na nedavno pripombo Franceta iz Ribnice, objavljeno v rubriki »Halo, tukaj bralec Dolenjca«, dodal, da so vse okužene ovce pravočasno »oskrbljene«. Zdravijo jih ne, ker je bolezen neozdravljiva. Zato jih koljejo. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Zgled za zavarovanje vinogradov Lani v začetku aprila sem v tej rubriki pisal o ponudbi, ki jo daje nemškim vinogradnikom za zavarovanje vinogradov zavarovalnica Mannheimer Versicherung A G. Pričakoval sem, da me bo kdo od zavarovalnice pobaral, od kod mi ta informacija. Ko sem letos kasko zavaroval svoj avto, sem bil presenečen nad ugodnimi pogoji Zavarovalnice Novo mesto d.d. glede na laitsko obnašanje monopolista. Ker sem še vedno prepričan, daje zavarovanje vinogradov oderuško in neživljenjsko, ponovno seznanjam, sedaj že dve zavarovalnici, da imata neizkoriščene rezerve pri zavarovanju vinogradov. Kakšne pogoje ponuja nemška zavarovalnica? Zavaruje vinograd proti posledicam zimske in spomladanske pozebe pod naslednjimi pogoji: škode do 20% izpada pridelka ne prizna, ker takšen izpad dohodka ne ogrozi obstoj kmetije; škode nad 20% izpada pridelka zavarovalnica krije. Vinogradnik, ki so mu nizke zimske temperature uničile trse, dobi povrnjeno vrednost teh trt, stroške za izkop posušenih trt, stroške za ponovno saditev in plačilo za izpad pridelka. Ker s tem poravnamo vinogradniku le polovico škode, dobi odškodnino za 3-letni izpad pridelka. Neodvisni cenilci, ki niso uslužbenci zavarovalnice, ocenjujejo ško tl >, toda stn iške ouukrv rx n /avan >v-jlniaL Kakšne zneske prejmejo oškodovani vinogradniki? Za srednjo veliko vinogradniško kmetijo (1,5 do 3 ha) znaša minimalna odškodnina za škodo zaradi zimske pozebe na 50.000 DEM za 1 ha, za 3-letni izpad pridelka na 1 ha vinograda pa 60.000 DEM. Pogoj zavarovalnice je, da so zavarovani vsi vinogradniki kmetije, ne samo občutljive lege. Toda ta pogoj za kmeta ni nesprejemljiv, saj ima pravico odšteti znesek premije, ki jo plača zavarovalnici, od davka na kmetijo. Ni navedeno, od katerega davita, toda menim, da tudi od prometnega davka na vino, ki ga nemški vinogradnik mora odvesti pri prodaji vina. Mogoče bodo to omogočili tudi naši novi predpisi o dohodnini in davku od dobička. V članku iz nemškega časopisa, iz katerega povzemamo to informacijo, veje olajšanje kmetov. Nič več ne trepetajo pred nizkimi zimskimi temperaturami. V Sloveniji imamo veliko vinogradniških površin, ki so nezavarovane oziroma jih je samo manjši del zavarovan pred točo ali pozebo. Na Dolenjskem in v Beli krajini je ogromno vinogradov, čez 2000 ha. Logično je, da kmetije ne zavarujejo vinogradov, ker so pogoji nesprejemljivi. Vem tudi iz lastne prakse, da zadruge in kombinati zavarujejo svoje vinograde iz prisile, ne iz ekonomskega interesa. Veljalo je pač pravilo, da družbene površine morajo biti zavarovane, in noben direktor se ni upal tvegati. Prepričan sem, daje bo večjem zajetju vinogradov v zavarovanje dovolj dohodka za zavarovalnico in večja varnost za vinogradnike ob ekonomskem interesu obeh strani. mag. JULIJ NEMANIČ ,VV\ \\ V\\'WWWVW\%\,WVVWVWVWVVWWVWV\> Iz sodčka gre vince v buteljke Dva vinogradnika iz Prašičev sta se odločila za lastno polnitev svojih vin DRAŠIČI — Drašiči z Vidošči in Krmačino že od nekdaj veljajo kot eno najboljših, če ne kar najboljše vinogradniško območje v Beli krajini. Iz teh krajev so tudi dobri vinogradniki. Dra-šičko vino že stoletje in več slovi širom po naši domovini, saj so gostilničaiji iz Ljubljane, zlasti pa z Gorenjskega pa tudi od drugje, že v Trdinovem času in še prej hodili po vino v Drašiče in sosednjo Vivodino. Dolgo so Belokranjci veljali ne samo za sposobne vinogradnike, ampak tudi za dobre kletaije. Kasneje je ta sloves minil, zadnja leta pa se po pravici spet obnavlja. Zanimanje za kletarjenje je med vinogradiki vse večje, kar navsezadnje kažejo tudi zelo dobro obiskani tečaji o kletaijenju, ki jih prireja metliška Kmetijska zadruga. O dobrih belokranjskih kletarjih pa govorijo tudi visoke ocene, ki jih belokranjska vina dosegajo na strokovnem ocenjevanju za razstavo belokranjskih vin, kije vsako leto v okviru Vinske vigredi v Metliki. Sapjo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo prvi vinogradnik opogumil in začel svoja vina tudi sam polniti. Pa se ni samo eden, kar dva naenkrat sta se, in to neodvisno drug od drugega, čeprav sta oba iz Drašičev. Gre za Tonija Pluta in Jožeta Mavretiča. V CELJU ODSVETUJEJO SOLATO CELJE — Dr. Franc Lobnik z biotehniške fakultete v Ljubljani je s sodelavci, kot poroča Novi tednik, končal prvo raziskavo o onesnaženosti tal v Sloveniji. Dolgotrajne in obsežne analize v okolici Celja, ki velja za najbolj kontaminirano, so pokazale, da k sreči onesnaženost le še ni tako velika, kot so trdili naravovarstveniki, je pa že tolikšna, da odsvetujejo uživanje nekaterih rastlin, predvsem njihovih zelenih delov. S težkimi kovinami, predvsem kadmijem, svincem in cinkom, so čez dovoljeno mejo »onesnaženi« zeleni deli — listi endivije in špinače, nekaj manj pa druge vrste solate, korenje, redkev in rdeča pesa. Zato raziskovalci priporočajo, da bi v najbolj onesnaženih delih Celja pridelavo tovrstne zelenjave omejili. SAD ŠT. 3 KRŠKO — Takoj za drugo je izšla že tudi tretja (marčna) številka revije Sad. V njej dr. Stojan Vrabl zelo obsežno piše o sodobnem varstvu vinogradov pred boleznimi in škodljivci, mag. Gabrijel Seljak o varstvu breskev, mag. Tone Zafošnik pa o 100-letnici trsničar-stva na Slovenskem. V znani Plutovi vinogradniški družini so od nedavnega bogatejši še za enega strokovnjaka. Plutova »ta mlada«, Veronika, je dipl. inž. agronomije in je več let delala kot enologinja v vinski kleti v Šmartnem ob Paki, doma pa je iz družine znanih vinogradnikov Prusov s Krmačine. »Lastna polnilnica je perspektiva vsakega resnejšega vinogradnika in kletarja,« pravi Veronika. »Čedalje manj bo gostiln, v katerih bodo še točili odprta vina. S tem, da sam polniš svoje vino, se kot vinogradnik in kletar tudi najbolje zaščitiš. Nihče potem ne more kakšnega drugega vina prodati s tvojim imenom, kar se je tudi dogajalo.« Zahteve za polnilnico so dokaj stroge, stroji in vse, kar zahteva lastno polnjenje vina, pa dragi. Plutovi bodo v buteljčne steklenice polnili lanski laški rizling in rumeni muškat redne trgatve ter pozno tragtev obeh teh sort, prav tako lanskega letnika. Ti pozni trgatvi sta bili sploh prvi prijavljeni pozni trgatvi v zasebnih vinogradih v Beli krajini. Svoja buteljčna vina bodo Plutovi plasirali preko sedanjih kupcev gastilničatjev, ki so zainteresirani tudi za prodajo njihovih flaši- ranih vin, nameravajo dobiti še kakšne stalne dobre lokale ter seveda preko trgovin. Jože Mavretič je čisti kmet, ki se je nekako specializiral za vinogradništvo in sadjarstvo. Ima okoli 4.000 trt in 2.300 jablan. Od sortnih vin ima predvsem beli pinot, zeleni silvanec in rumeni muškat. »Za lastno polnilnico sem se odločil predvsem zato, ker nočem, da bi razni posredniki z mojim vinom zaslužili več kot jaz. Nasploh pa je s prodajo odprtega vina težko. Vsak bi rad vino kupil čim ceneje, jaz pa sovjega belokranjskega .belega ne morem dati po 20 din liter. Če bi vedel, da bo tako, bi jeseni raje prodal grozdje po 2 marki za kilo, sedaj pa za liter vina ne morem dobiti 2 marki po črnem kurzu,« pravi Mavretič. Letos namerava od sortnih vin polniti v buteljke beli pinot, za katerega je pred dnevi dobil analizo in oceno od Kmetijskega inštituta Slovenije. Vino je dobilo oceno 18,1 točke, se pravi, da sodi v vrhunski razred. »Če se bo stvar obnesla, bom v prihodnje polnil poleg belega pinota še zeleni silvanec in rumeni muškat.« A. BARTEU gospodinjski kotiček Repa — sladka in kisla Repa seje razvila iz divjega zelja v severnem delu Evrope. Zelo pomembna rastlina je bila že za stare Grke in Rimljane. Dolgo časa je bila važna hrana za vse prebivalce Evrope, dokler je ni izpodrinil krompir. Kljub temu da ljudska modrost pravi »repa, korenje — slabo življenje«, repo danes še vedno v večjih količinah goji za prehrano ljudi in živali. V zvezi z repo je še iz starih časov ohranjenih veliko pregovorov in šeg. Še danes se za pusta veselo pleše za debelo repo in visok lan. Repo so že od nekdaj znali prav vso izkoristiti v obliki posušenih olupkov, v šari ali omaki, jo konzervirali s kisanjem in pripravljali repno cimo v solati. Uporabljali so jo tudi v različne zdravilne namene. Repa se čez zimo dobro ohrani na prostem v zasipnicah in v kleteh. Spomladi odganja svetlo zeleno cimo, ki jo zaradi bogate vitaminske vrednosti lahko vmešamo med zelene solate ali pripravimo kot samostojno jed. Za solato potrebujemo 250 g repne cime, 2 žlici olja, kis, sol in poper. Cimo odrežemo, operemo, na drobno narežemo in dodamo ostale sestavine. Prav tako okusna je lahko kuhana repna cima s slanino. Potrebujemo 800 g cime, 1 žličko masla, 50 g prekajene slanine, 2 stroka česna, sol in poper. Cimo skuhamo v slani vodi. Na maslu prepražimo sesekljano slanino ter dodamo repno cimo. Dobro premešamo, dodamo ostale sestavine in takoj serviramo. Le kdo še ni slišal za znamenito prekmursko jed »bujta repa-ubita repa«, ki se jo vedno pripravi na dan kolin? Zajed potrebujemo 800 g kisle repe, 600 g svinjskega mesa (hrbta), 100 g prosene kaše, 40 g masti, 20 g moke, 1 strok česna, 1 majhno čebulo in sol. Ko je meso že skoraj mehko, ga vzamemo iz repe, vanjo pa zakuhamo namočeno proso. Na nekaj žlicah vode zduši-mo čebulo, dodamo mast in moko, dobro premešamo in zalijemo z repno vodo. Vse skupaj vlijemo in zamešamo med repo in kašo. Kuhano jed pretresemo v skledo in površino obložimo z narezano svinjino. HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana 4. aprila 1991 DOLENJSKI UST IZ NKŠIH OBČIN iWA IZ NKŠIH OBČIN Račun z imenom V Upravi za družbene prihodke opozarjajo NOVO MESTO — Pisali smo že, da zakon o dohodnini, ki jo plačujemo od zaslužka oz. raznih prejemkov v Sloveniji od novega leta sem, predvideva tudi davčno olajšavo, ki bo priznana ob končni odmeri dohodnine za leto 1991 v začetku prihodnjega leta. Ker je med ljudmi precej nejasnosti o tem in ker natančnih navodil o pogojih za priznanje olajšav še ni, v Upravi za družbene prihodke občine Novo mesto želijo opozoriti, kaj bo potrebno za uveljavljanje davčne olajšave po Zakonu o dohodnini. Zakon predvideva, da se na račun olajšav lahko osnova za dohodnino zmanjša za deset odstotkov. Olajšave pa so možne na račun sredstev, porabljenih za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. za adaptacijo ali vzdrževanje stanovanja. Olajšavo prinesejo tudi sredstva, porabljena za nakup zdravil, ortopedskih pripomočkov, zdravljenje v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih, na katerega je bil davčni zavezanec ali vzdrževani družinski član napoten. Davčna olajšava je možna tudi na račun denarja, vloženega v nakup knjig in učnih pripomočkov, v izobraževanje, vzgojo in šport, v nakup umetnin posebne kulturne ali zgodovinske vrednosti, v raziskovalno delo, v nakup vrednostnih papirjev ipd. V davčni upravi posebej opozarjajo, da bo sredstva, za katera bo davčni zavezanec uveljavljal olajšavo, treba dokazati z dokumenti. To bo račun, na katerem mora seveda biti ime kupca, vrsta kupljenega blaga, cena, datum nakupa in pečat. Veljalo bo tudi potrdilo stanovanjske zadruge za sredstva, vložena v stanovanjsko zidavo ali obnovo ali vzdrževanje stanovanja. Veljal bo odrezek blagajniškega traku z navedbo o nakupu zdravila in tak odrezek za nakup knjig, učnih pripomočkov itd., na katerem pa mora biti prav tako ime kupca in pečat. Torej pozor: če nameravate ob letu uveljavljati davčno olajšavo, morate ob nakupu naštetih stvari poskrbeti, da bo blagajniški odrezek ali račun tak, kot ga bodo zahtevali. REGRES V DVEH DELIH NOVO MESTO — Občinski izvršni svet je sklenil, da morajo vsi proračunski porabniki izplačati regres za letni dopust v skladu z zakonom, vendar največ do višine 8 tisoč dinarjev. Delavci v teh dejavnostih bodo regres dobili v dveh delih, 5 tisočakov konec aprila, preostanek pa po 20. juniju. Sklep izvira iz prepričanja, da ni pošteno, da bi si proračunski porabniki še skoraj pozimi delili regres, medtem ko mars-kje delavci še plač ne dobijo. OBVESTILO INVALIDOM METLIKA — Društvo invalidov Metlika obvešča svoje člane, da uraduje za člane vsako sredo od 10. do 11. ure v prostorih občinske skupščine Metlika v pritličju. za Predsednik: ANTON VRANIČAR Stanarine enake! Novomeška vlada odgovarja protestnikom — Poročilo o porabi NOVO MESTO — Protest v glavnem stanovalcev v blokovskem naselju Irča vas-Brod proti zadnjemu povišanju stanarin z marcem za 39 odstotkov v novomeški občini je že našel pot do občinske vlade. Ta je pri tem menila, da je bila ta podražitev realna in da zahtevana vrnitev stanarin na raven 31. decembra lani ne bi bila upravičena. Ob tem izvršni svet poudarja, da je zavrnil osnutek programa za poviševanje stanarin v letu 1991, ker je ocenil, da ga ne bi bilo mogoče izvajati, in sprejel le to enkratno podražitev. V zvezi z očitki na protestnem zboru, da prejemajo subvencije tudi taki, ki so do njih neupravičeni, zaradi česar naj bi jih ukinili, novomeški izvršni svet odgovarja, da je v občini trenutno 298 upravičencev do subvencije pri plačilu stanarine. Pomoč je dodeljena v skladu s sporazumom o socialnovarstvenih pomočeh. Vlada meni, da zahteva po ukinitvi subvencij ni realna, zaradi opozoril na nepravilnosti pa bodo v enem mesecu preverjene vse sporne subvencije. Glede vračanja stanovanj podjetjem in odkupa vlada opozarja, daje najbolj smotrno počakati na novi zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki bo to urejal in je že v pripravi. Novomeško prehitevanje pb njenem ne bi bilo smotrno. Vlada se je odločila odgovoriti tudi na očitke, da se ne ve, kam gre denar od stanarin. Sekretariat za finance in sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora bosta pripravila posebno poročilo o tovrstnem poslovanju za lani in letošnji plan, s katerim bodo seznanjeni vsi hišni sveti. Le zakaj morajo do takšnih podatkov priti preko javnega protesta? Hišni sveti naj bi dobili tudi pojasnilo o potrebni priključni moči v elektro omrežje za posamezna stanovanja. Slišati je bilo namreč pritožbe, da so zdaj prevelike, da lahko Elektro potem mastno zaračunava odjem. Z. L.-D. u Nomadska paša bo drago stala ovce Obsežen dnevni red skupščina predelala v 4 urah — Največ o davkih in nomadski paši — Danijel Brezovar minister za družbene dejavnosti_ NOVO MESTO — Glede na dnevni red zadnje seje novomeške občinske skupščine, ki je bila pred tednom, je bilo težko pričakovati, da bo opravila predvideno delo v dobrih štirih urah. A gaje. Nekoliko sta verjetno pripomogla k temu tudi veliki četrtek in Jože Kukec, predsednik zbora združenega dela, ki je kot vodja seje prenesel prisotnim željo enega od poslancev, da ga »njegova« pričakuje doma ob sedmih. • Ob praznikih je pogosto najmanj Boga. (Grmič j • Nič ni težje kot priznati in spoštovati drugačnost drugače mislečega. (Grmič) Analizo gospodarskih gibanj, poslovanja in finančnega stanja gospodarstva občine v letu 1990 so delegati dobili na mizo. Morda je bilo to krivo, da seje na to temo oglasil le poslanec Milan Bratož, direktor Laboda, kije poudaril, da razpravlja v svojem imenu in da je dovolj razlogov za zaskrbljenost. Proizvodnja, prodaja, zaposlenost se manjšajo že nekaj let, edini podatek s pozitivnim predznakom rasti je splošna poraba, posebej boleč pa je trend manjšanja investiranja, slabšanja ekonomičnosti, pa povečevanja zadolženosti in visoka obremenjenost z davki, je dejal. ODPRTA VRATA ŠOLE NOVO MESTO — Osnovna šola s prilagojenim programom Dragotina Ketteja v sodelovanju z novomeškim Društvom za pomoč duševno prizadetim pripravlja za petek, 5. aprila, dan šole pod delovnim naslovom »Odprta vrata šole«. Ta dan bo od 8. do 10. ure dopoldan šola odprla vrata za vse, kijih zanima, kako in v kakšnih razmerah se odvijajo dejavnosti v tej šoli. K ogledu šole so povabljeni starši, strokovnjaki in tudi vsi drugi. Ob 10. uri bo dr. Franci Hrastar, predstojnik Centra za izven-bolnišnične psihiatrične dejavnosti v Ljubljani, predaval o šolskem neuspehu, duševni nerazvitosti in integraciji. Sledila bo okrogla miza in pogovor s strokovnjaki. KAR DVE GLASILI SKD NOVO MESTO — Letošnjega marca, leto potem, ko so imeli svoj ustanovni zbor, so novomeški krščanski demokrati izdali kar dve glasili. Prvo je »Dramilo«, ki so ga izdali skupaj starejši in mladi krščanski demokrati, njegov glavni in odgovorni urednik pa je Franci Konicilja. V uredniškem odboru sta poleg njega Jani Kramar in Jožica Srebrnjak. Izšlo je v tisoč izvodih, na štirih straneh pa prinaša poročila o delu slovenskih krščanskih demokratov v občini ter njihovih krajevnih odborov. Marca je poskusno izšlo tudi ciklostilirano glasilo mladih krščanskih demoktratov Kam. V njem so na osmih straneh objavljena njihova razmišljanja in nekaj pesmi. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 6. aprila, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Dolenjkina Samopostrežba v Šmihelu • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ. • V nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti v Novem mestu Samopostrežba na Glavnem trgu 23, v Črnomlju Samopostrežba Črnomelj. METLIKA — Za letos naj bi bilo za vse, ki so odvisni od proračunskih sredstev, v metliški občini na voljo 76,8 milijona dinarjev. Na zadnji seji občinske skupščine prejšnji četrtek so delegati predloženi proračun sprejeli, in to soglasno in ne po pretirano dolgi razpravi. Če nič drugega, tako gladkega razpleta po burni razpravi o osnutku proračuna na prejšnji seji ni bilo pričakovati. Očitno pa so bila usklajevanja uspešna. Seveda tudi sedaj niso vsi proračunski porabniki zadovoljni, daleč od tega, le bolj ali manj sprijaznili so se, da več v sedanjih časih ni moč iztisniti. Res so v času med obema sejama razčistili tudi razna vprašanja na republiški ravni, saj so na isti dan kot metliškega sprejeli tudi republiški proračun. Tako so bile v tem času odpravljene nejasnosti v zvezi z izvirnimi proračunskimi prihodki, kot so davki, dohodnina in prispevki iz osebnega dohodka, in s tem tudi rešena vprašanja v zvezi z odstopljenimi in dopolnilnimi sredstvi, ki jih bodo občine dobile iz republiškega proračuna. Za uresničitev svojih načr- tov bodo občine lahko najemale tudi kredite. Pri proračunski porabi so v Metliki v prvi vrsti upoštevali načelo, daje treba najprej zagotoviti delovanje tistih upravnih, družbenih in komunalnih dejavnosti, katerih funkcioniranje zahtevajo zakon in dogovorjeni nacionalni programi. To pa bo »požrlo« večji del proračuna, tako da je »prosto razpoložljivih« ostalo lc 15 milijonov dinarjev ali petina vseh proračunskih sredstev. Le v Skupščina je naložila svojemu odboru za gospodarstvo in infrastrukturo, ki ga je imenovala na tej seji (vodi ga Lado Jaki), da predela analizo, ki naj bo osnova bodočega ukrepanja. Brez razprave je bilo sprejeto poročilo o gibanju zaposlovanja in brezposelnosti v letu 1990. Po dodatnem pojasnilu županu, da v kraju ni nasprotovanj, je bil brez težav sprejet tudi odlok o sprejetju ureditvenega načrta zgodovinskega jedra Dolenjskih Toplic. Delegati so le izrazili željo, da bi bili takšni načrti narejeni tudi za druge kraje v občini. Skupščino pa je precej ogrel davčni del, predlog dogovora o usklajevanju davčne politike in osnutek občinskega odloka o davkih občanov, ki naj bi ga delegati preoblikovali v predlog in sprejeli, če nanj ne bi bilo bistvenih pripomb. Osnutek je ostal osnutek, predvsem zaradi seznama višinskih krajev, v katerih se ne bi plačeval davek od stavb, čeprav je bilo pojasnjeno, da to itak velja le še letos in zato pripravljala niso šli v spremembe od leta 1976 veljavne razporeditve. Pri poročilu o delu Uprave inšpekcijskih služb so se delegati »zabavah« predvsem s problemom nomadske paše ovac, ki naj bi ga v bodoče reševali z odvozom nedolžnih živali v rodne kraje, kar bi bil menda najučinkovitejši ukrep. Stroške naj bi pokrili iz republiških in deloma iz občinskih proračunskih sredstev, nadaljnje odvoze pa naj bi plačalo nekaj ovc iz črede s svojo kožo. Kazni zdaj niso učinkovite, podobno kot pri vseh drugih kršitvah, kijih najdejo inšpektorji, ker so prenizke. Brez razprave je bilo sprejeto poročilo o delu sodišča združenega dela in poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja, v zvezi s poročilom občinskega • S sprejetjem odloka o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto je novomeški parlament v četrtek potrdil tudi oblikovanje posebnega občinskega sekretariata za družbene dejavnosti, za tovrstnega ministra pa imenoval Danijela Brezovaija, ki bo seveda tudi član občinske vlade. Imenovanje bil tudi skupščinski odbor za družbene dejavnosti, ki mu predseduje Jože Perše. sodnika za prekrške pa so delegati pod- prli prizadevanja za ureditev problema parkiranja v Novem mestu z. L.-D. Aprilsko čiščenje nesnage V novomeški občini spet akcija »Urejajmo okolje« — NOVO MESTO — Ob izteku zime oz. na začetku pomladi, preden narava zaželeni, v novomeški občini že nekaj zadnjih let organizirajo akcije čiščenja in urejanja okolja. Tudi letos bo novomeški april v znamenju velike očiščevalne akcije »Urejajmo okolje«, ki jo vodi posebna projektna skupina pri občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora. Podjetja, upravljavci javnih zemljišč, lastniki zemljišč, hišni sveti, krajevne skupnosti kot odgovorne za skupne površine in objekte naj bi v tem času poskrbeli za temeljito očiščenje in ureditev vsak svojega okolja. Skrb za čisto in urejeno okolje bi sicer morala biti stalna naloga in način ravnanja ter življenja vseh. Ker ta zavest le počasi prodira, se za aprilsko intenzivirano očiščevalno akcijo na za to nepravih mestih vsako leto nabere še veliko smeti, sekundarnih surovin in vsakovrstne nesnage, ki jo je treba počistiti. Že prvi ogled po terenu, ki so ga v okviru akcije prejšnji teden opravile posebne občinske delovne skupine, je pokazal, da je kljub akcijam in velikemu trudu posameznikov, da bi bilo drugače, okolje v posameznih krajih še vedno zelo zanemarjeno in neurejeno, spet so polna tudi nekatera lani počiščena črna odlagališča. Te skupine bodo hodile po terenu ves mesec, »kataster« odkritih črnih odlagališč bodo odstopale izvajalcem, naredile pa bodo tudi primeijavo, v kakšnem stanju je okolje pred začetkom akcije in po njej. Očiščevalno in urejevalno akcijo bo sproti spremljal tudi občinski izvršni svet, še posebej pa se bo seznanil z njenimi rezultati. Prvo pravilo akcije, ki naj bi se, kot rečeno, čimprej prelevila v stalno skrb za urejenost delovnega in bivalnega okolja, je, da je vsak gospodar — družbeni ali zasebni, javni, skupni ipd. — dolžan (po)skrbeti za urejenost svoje lastnine. Nadzor nad stanjem pa je predvsem stvar obstoječih inšpekcijskih služb. Vključevanje mladine v te akcije naj bi bilo primemo nagrajeno. Za akcijo velja načelo prostovoljnosti in samo-financiranja, le odvoz odpadkov neznanega izvora bo plačal proračun. Deponiranje odpadkov bo Komunala naredila zastonj. Dinos je pripravljen na sprejem odpadnih surovin, po dogovoru pa jih bo tudi odpeljal. V pripravi je tudi program nalog, ki bi jih bilo na tem področju možno izpeljati po principu javnih del. Z. L.-D. OREH O VICA JE PRA ZNO VALA —Ob političnih spremembah je tudi vodstvo te krajevne skupnosti pod Gorjanci precej časa iskalo nov datum za svoj krajevni praznik. Ker bolj ustreznega, kot so ga prazno vali dosedaj, niso našli, bodo še naprej praznovali 31. marec v spomin na prvo bitko Gorjanskega bataljona pri Miklavžu. Proslavo so pripravili v soboto zvečer v družbenem domu skupaj z mešanim pevskim zborom Ajda (na sliki) in Šentjemejskim oktetom. Prireditev sta popestrila citrarja in pevca Jurij Marjetič in njegova učenka Marjana Tršinar iz Škocjana. Krajevni praznik je bila tudi priložnost, da so najzaslužnejšim podelili priznanja; letos so jih prejeli Lojze Kos, A niča Blatnik, Jože Derganc in Nataša Novak ter K UD Orehovica, podružnična osnovna šola iz Orehovice, krajevna skupnost Mali Slatnik, veliko plaketo pa je prejel predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Hudoklin. (Foto: J. Pavlin) Proračun sprejet, nihče ni vesel Polovica proračunskega denarja bo šla za družbene dejavnosti — Čeprav je pre-cej okleščen, bodo zadovoljni, če bodo uresničili vsaj tak proračun okviru tega denarja bo možno kaj prerazporejati in prerazdeljevati. Največ denarja iz proračuna, točno polovica vsega, bo šlo za delovanje družbenih dejavnosti, sledijo sredstva za splošno komunalno rabo, 17,8 milijona dinarjev ali slabo četrtino proračuna, in sredstva za delo upravnih organov, za kar je namenjenih 18 odst. proračunskih sredstev. Največja posamezna postavka v proračunu so stroški za izobraževanje, za kar so namenili 19,6 milijona dinarjev, to pa je še vedno precej manj, kot bi metliško šolstvo potrebovalo. Na tesno bo hodilo tudi v otroškem varstvu, na kar vodstvo vrtca že dalj časa opozarja. Vendar so časi taki, da bodo konec leta lahko vsi zadovoljni, če bodo v celoti uresničili tako zastavljen in sprejet občinski proračun. A. B. Bo koga postalo sram? borne, v večini primerov sramotno nizke borčevske priznavalnine. Pa se, žal, tudi to dogaja. Zato takim, ki jim grejo ti denarji v nos in bi priznavalnine najraje ukinili, samo nekaj osnovnih podatkov. Morda bo koga postalo sram. V metliški občini ima status borca 820 ljudi, od tega jih je 335 upravičenih do občinske priznavalnine. Pravico do priznavalnine inmjo samo tisti borci, katerih mesečni dohodki v lanskem letu niso presegli 741,01 dinarjev (z besedo: sedemsto enainštirideset dinarjev in eno paro)! V dohodke so šteti katastrski dohodek, pokojnina in celo preuži-tek. Zaradi zapisanega preužitka METLIKA — V šestdesetih letih je krožila šala, da so ceste v Beli krajini tako slabe in zanemarjene zato, da vožnja po njih spominja tovariše iz Ljubljane na to, da je ta dežela res partizanska zibelka. Šala je pač na svoj način povedala, da je' Bela krajina v slovenskem merilu pozabljena in odrinjena dežela. Pravzaprav ni imela, grobo povedano, ta dežela od NOB tako rekoč nič. Med vojno je dala za narodnoosvobodilno vojsko vse, kar je imela, od borcev do hrane in zatočišča naj višjemu vodstvu, po vojni pa je dolgo ostala pozabljena Raje in hitreje je nova oblast obnavljala in gradila tam, kjer so tovarne in delavci skoraj do zadnjega dne vojne zgledno delali za Nemce, Belokranjci pa bodo že počakali, saj so dobri in potrpežljivi ljudje. In so res potrpežljivo čakali in širokogrudno gostili veljake, kadar so prišli obujat spomine na vojna leta. Pa ne samo to, obe revni belokranjski občini sta morali sami poskrbeti za svoje številne borce in bili pri tem spet veliko na slabšem od tistih veliko bogatejših občin, kjer pa je bilo ne samo relativno, ampak tudi v absolutnem številu borcev neprimerno manj. (Če ne štejemo tistih, ki so služili v nemški, madžarski ali italijanski okupatorski vojski) Zato so bili ti ubogi belokranjski borci v primerjavi s svojimi vojnimi tovariši v drugih delih naše mile domovine veliko na slabšem. Zadnje čase so borčevske zadeve bolj enotno urejene na ravni republike. Očitno pa (še) ne tudi doma ah vsaj ne pri vseh. Težko je razumeti, pa naj na stvar gledamo kakor si že bodi, da se kdo spotakne ob (skrb za stanovanje, hrano in najosnovnejšo obleko) je letos ob pravico do priznavalnine 22 borcev! Najnižja priznavalnina znaša 331,10 dinarjev na mesec, najvišja pa 4.337 dinarjev, a to prejemata v metliški občini samo dve ženski, ki jima je priznavalnina edini dohodek za življenje, sta sami in brez bližnjih svojcev. Povprečna priznavalnina znaša 1.360 dinarjev na mesec. Velika večina upravičencev do priznavalnine je kmetov. V občinskem proračunu za letošnje leto je za priznavalnine namenjeno 5,5 milijona dinarjev. Če bi priznavalnine ukinili, ne bi bilo zaradi tega za druge proračunske porabnike nič več denarja, ker za priznavalnine poskrbi republika, ki bi ta sredstva sicer obdržala zase. Verjetno bo kljub vsemu še slišati počez ne govorice o neupravičenih in visokih borčevskih priznavalninah. Samo enkrat naj bi jih taki nosili in bi gotovo umolknili. Morda se bi tem borcem celo opravičili A. BARTEU SNAŽNOST — Minuli leden je v tej kroniki pisalo, da se trgovkam in trgov- > cem v novomeških delikatesah na dom- j nevno belih haljah pozna črna črta v višini j trebuha oziroma pulta, nekaj malega pa smo natrosili tudi o trgovcu, ki med zavijanjem slastnega sendviča v papir marljivo pljune med palec in kazalec. Po objavi je črta s halj (začasno) izginila, bolj kot topa je zanimiva reakcija glede pljuvanja. Čeprav je bila mišljena konkretna delikatesa s konkretnim trgovcem, se čutijo prizadete domala vse prehrambene trgovine na Glavnem trgu. Kaže torej, da je slinjenje razšiijeno neprimerno bolj, kot smo videli na lastne oči. OVCE — Na zadnjem zasedanju novomeške občine je bil govor tudi o bosanskih pastirjih in njihovih ovcah, ki se pridno pasejo po dolenjskem gričevju. Poanta razprav je bila, kako to nadlogo odpraviti. Eden od predlogov je bil, naj bi ovce odpeljali nazaj na Jutrovo, stroške prevoza pa poravnali z zakolom toliko in toliko ovac. Tako bi nomadski pastiij* spoznali, da je slovenska prepoved paše resna zadeva. Ideji se je uprl znani no vtrj meški poslanec dr. Želko Sritrar. friDil da to ne gre, ovce da so nedolžne. Kmalu se bo videlo, kdo je močnejši. Občinski odlok ali nedolžnost ovac. ZELENICE — Naše mesto se ne mor« pohvaliti z veliko urejenimi zelenicami, redke poskuse kaj hitro zgazimo z avtomobili. Vendar so, ki vztrajajo. Na prim# v domu ostarelih v Šmihelu, kjer vsako kolesnico na vzorno negovani trati po-novno obdelajo in posejejo s travo. In tako v nedogled. Vedno se namreč najde kdo, ki mu je cesta preozka za obračanje. Morda pa gre za užitkarje? Kakšna slast zap6" Ijati na sveže zeleno, sočno trato! Novomeška kronika Ena gospa je rekla, da v Novem mestu pri priči prepoznaš uspešnega poslovneža. Ne plačuje davkov, ima bliskovit avto ter milo prošnje za denar iz občinskega razvojnega sklada. V NEDELJO KOLESARSKA DIRKA NOVO MESTO — Kolesarsko društvo organizira dirko okoli Grma, ki bo* nedeljo, 7. aprila, ob 10. uri. Proga bo tekala po Trdinovi, Gubčevi in Kotaljenj ulici. Od 10. do 12. ure bodo ulice zaprt? za ves promet. Tekmovali bodo pionir)1’ mlajše mladinke in mlajši mladinci. časno bo tudi organizirano šolsko pionirsko prvenstvo Dolenjske. IGRAJ KOLO METLIKA — V soboto, 6. aprila, bo ob 18. uri v kulturnem domu v Metliki tradicionalno srečanje ie nastop folklornih skupin belokranjskih osnovnih šol pod naslovom Igraj kolo. Letošnje srečanje bo ž* osmo po vrsti, belokranjske ples6’ pesmi m običaje pa bo prikazalo sedem osnovnošolskih folklornih skupin. Kot gost bo nastopila folklorna skupina Kres iz Novega mesta. Sprehod po Metlifi PODZEMELJSKI NOGOMET^ KLUB KOLPA seje sestal na nogort>e‘ nem igrišču ob osnovni šoli z OlimpU0 • Ljubljane. Da so zmagali »zeleni čki«, je jasno, pomembnejše od tega ^: je bilo gledalcev zelo veliko in da Podzemlju na športnem področju sp1 -kaj dogaja. NK Kolpa bodo, tako je sld9.( pomagali pri kritju stroškov gradaŠkf,, podzemeljski zasebniki, metliška o1* ■ ska skupščina pa jim bo za delo leto* L. maknila iz proračuna 50.000 dinarjev- c leg članske ekipe ima NK Kolpa 1 j pionirsko selekcijo, ki redno trenira, j pa bo pričela tudi tekmovati. > KAŽE, DA SE METLIČANI sramuj, jo svojih kulturnozgodovinskih SP° . ije kov. Če ne bi bilo tako, bi bila vsaj ^ kakšna tabla, ki bi opozarjala, recim°> - • Tri fare, na Kučar, Borštek, na Belok1" |(1 ski muzej, grad itd. Tako pa nikjer m« |( kdor pride v Metliko, dobi vtis, da s‘ ^ zgolj gostilne, kavarnice, bifeji, kjef“j datno pije in bolj malo je. Pomanjklj1* ^ gotovo ne bo rešilo turistično društ^ji j obstaja zgolj na papirju in bil bi že sk .. čas zamenjati vsaj vodstvo, ki sam0 znava, daje brez svežih zamisli in, kari ] hujše, brez volje do dela. 0cp PRIPRAVE NA VINSKO VIGhJjj ki bo v.Metliki 17., 18. in 19. maja,«^ po načrtu. Ve sc, da bodo na Trgu sv^ de igrali Celjski instrumentalni k* * * * v' -jj Prerod in Gorenjci, da bo modna f Beti v izvedbi Arrube, da bodo dobi'1 jr metliške folklorne skupine Ivan Navl goste folklorno skupino iz Nizozems J, se bodo srečali harmonikarji fraj10?, j) da bo na voljo veliko dobrega vina ,, bo vsakomur, ki sredi maja ne bo Pn Metliko, še kako žal. Črnomaljski drobir v FESTIVALSKEM STILU — Toni h "spisal besedilo, Silvester Mi- 1 pa je uglasbil dve popevki, ki sta ju fli°rj1 P°slala na natečaJ za mariborski lval narečnih popevk »Vesela jesen«. na. a8‘ehdvehP°Pevkstazel°Pnklad- . 'Ja- a sejanJe črnomaljske občinske » ,*■ ^ Prvi pavzi bi delegati lahko Pevali popevko z naslovom »Žvižgej, pevej«. Glede na to, da so seje precej _ ®e’ Pa b‘ se ob koncu prilegla tista z na- , remx spat<<- Ker pa seJe 13110 v oh»hc kot v Črnomlju pojavila novost, v oen krajih so namreč začeli s sejami zbo-° V ,nadalJevanjih,je pričakovati, da bo-“el°kranjca napisala še tretjo po-dejstva * *t8tero ^°sta v^ljučila tudi ta DELEGATSKI pevski zbor — noraK* Seja*1 zborov občinske skupščine Horaoijo precej časa za čakanje na sklepč- čen t? 1 'A strankarsko usklajevanje dolo-(j |' vPrašanj, je glasbeno navdahnjeni (.p. Podlagal, naj bi ustanovili moški no«8!fk' pevski zbor- Glede na Pogost-tero odmorov bi se lahko naučili marsika-na . Jm U00' Pa ^nske? Noja, te bi, glede šem de eŽbo na “j*11-lahko pe|e v najbolj-pnmem v sekstetu. leva.1 YOKRACUA ~ Med !t‘nmi de-skunt/* * 50 pb na zadnji seji občinske kali . r,P° °dmoru kar precej časa ča-voist.6 • 1 tud' delegat garnizije. »Tudi v svojo°JC Pn51a dernokrac'ja.<< Je pojasnil Drobne iz Kočevja enota POPUST PRI ZAVAROVANJU Novr,r°Va ^ Triglav, poslovna en iu na 5n.eslo>ie 29. marca odprla v Kočev-svoi! LjublJansk‘ cesti 7 (..Rdeča hiša«) oje prerlstavnistvo. Zvedeli smo, da bo anriio r.?Valmca mesec dni, se pravi do 29. zavar’ dajala 'O-odstotni popust na vsa imain 5EiTRTK,H CENEJE — V Nami 9.30 h ktrtek hišni sejem, in sicer od robo cenej Ure' nJem Pr0tlajaj0 razno -N? °y,NKU NAZAJ DO RESNICE da D * o 1 »teden smP v teJ rubriki objavili, tari« rv ra*em n' bil predlagan za manda-Ra predsednika občinskega izvršne-Oraj^’iker ni dobil Podpore SDP (vir tar snp , Z<^J smo zvedel», da to ni res, (vir ° ^ra*mu sploh ni razpravljala VO Ohv retfr SDP>; *°rej drži naše pr-nteniii h?)1'3 50 na ^j' predsedstva OS 100 ,'i Gražmu ne morejo zagotoviti t0V|°TREBNE SO SELITVE - Ugo-Dtev«ri°Je’ da ’maj° v Kočevju nekateri sobn i ■stanovanJa, ki jih niti niso spo-biln P a^evat‘- Na zadnji občinski seji je iniel Predla8an°. naj bi ljudi selili, da bi in k; „ ■ stanovanje, kije zanj primerno ©a je sposoben plačati. Ribniški zobotrebci njiU0SRELP GLASOVANJE - Na zad-PredlnolnSal SeP 50 'zved1' glasovanje o kar r> nje za usn^ je P0^'10 prizna' Ribnica' n° sodelovanje Postaji milice dirja nJenemu namestniku koman- °bčimJ,!LABŠA CESTA — V ribniški slatea lictmed Izbranimi cestami naj-falt „a n ta (>d Žlebiča do Sodražice. As-paje nJej ,JC razP°kan in izrabljen, cesta saj o no u’da tovornjaki ponekod dr- kak5ni ,i ah ,n odnašajo dele streh. V naj dosp^^1 ^ovenski občini bi že zdav-holišn 1 “ b' Pristojni poskrbeli za M?" varnejšo cesto. - Med Z.A MRTVE, VEČ ZA ŽIVE Pr°računnen°V ^EM, je bilo med drugim v°tno nam0’ "aj bi del denarja, kije bil pr- in p°k°paiišnrvztcr'niifv mrli5kih vežic merili j* doc? J KS E>olenja vas, preus- taprio« v„iSrJvesScVLlnega,rak' -lobanjski _______skeiven ^3ftin JRABANT — Narodni junak Kranjsv.. [Pan j.e svoje čase tovoril na ?na| |ai.( . rase in kresilno gobo. Bajc je tako da , opraviti z možmi na meji, na hrbti, l SP-.°b n‘bBo mar soh v vrečah d°b„o . .hce. Pravijo pa, da je po-PrehivalnVL.lrjenje nekemu današnjemu !em ko i» kranjske dežele spodletelo. Po-ln kresiln„ nSt,ran Aip nabavil svoje bruse stregli in m8- ’80 ®a m°2je na meji pre-P^tole in 'Z P?P°tne torbe pobrali vse sl“čajno |U"'cij° Ker je sodobni Krpan nato,da P; )užbenec KPD Dob, kaže vse dobskih c .Iz vrst osebja preselil v vrsto TlTr> nJencev. rektoriCa Potem ko je Ana Bilbija, dima, na Dar.ebanJskcga zdravstvenega do-dala, jjjj tamentarnem zasedanju pove-cmske t Pomeni osamosvajanje te medi-°d deleoa, n°ve’ * Je že hotela posloviti vPrašal č»°V' Pa J° Je eden od njih po-PdloČitL .Ve-23 trebanjsko skupščinsko » pOodo Je Potrebno sneti Titove sli-dJrektorir,v°ru sodeč, do tistega trenutka ^Pleteno k, n'bBa ukazala sneti te slike. Jest do ,aJprej kri, potem še pozor-.,zaradi c 0Jnega predsednika. Same re-"Ji prid« „ at?r,h lahko človek dandanaš-ue na slab glas. IZ NtvŠIH OBČIN iil j.h IZ NlkŠIH OBČIN S Se bo poskus v Beltu obnesel? tgea pripravlja v Beltu projekt za prestrukturiranje — 200 delavcev preveč — Uvajanje skrajšanega delovnega časa — Še več v izvoz — Stečaj ni rešitev ČRNOMELJ — Novogoriško podjetje Agea, ki se ukvarja z analizami podjetij, pripravlja v črnomaljskem Beltu projekt, s pomočjo katerega bodo dana izhodišča za prestrukturiranje Belta, na osnovi tega pa se bodo v tem belokranjskem podjetju preoblikovali in izpeljali lastninjenje. Projekt bo sicer končan do L maja, vendar pa so oz. bodo nekatere ukrepe uresničili že prej. V Beltu se zavedajo, da jih je preveč, zato načrtno zmanjšujejo število zaposlenih. Lani jim gaje uspelo spraviti od 1.220 na manj kot 1000, a ni nihče ostal na cesti. Vendar je glede na tehnologijo lahko zaposlenih največ 800 ljudi. Čaka jih torej še velik zalogaj, toda po zagotovilih direktoija Janka Gladka b»- STRANKE — Potem ko je kootm tor sevniške koalicije predlagal z®1*^. nje finančne pogače strank v občini. J*^ lament zbral premalo glasov za m .(ti zavrnil pobudo. Socialistična strank*! jf seji preko predstavnika jasno obvesti ^ legate, daje proti predlogu o jemanj ^ narja. Po odmoru tega predstavnik ± več videli na njegovem prejšnjems j) činskem sedežu, zato nekateri sklepajo je med pavzo odšel. Nekateri celo ^ da seje odpeljal z zloščeno služben® zino. Je možno, kajti bicikel vrti) druge sevniške strankarske noge- ,0\^ SKROMNOST — Čez hribe m® p v občini se vije 100 kilometrov o^r niso še izmerjene, zaradi česar f<’rJ; zC|iir pravno avtobusi vozijo po kmečki® 4 kih in ajdovih stmiščih. Te raz® ? pravi sevniški bič božji. Občina mreč letos na voljo denarja za izn1 v dolžini — dva kilometra. Vse pod »naj bi« y Sloveniji naj bi letos za vse sP°meniškovarstvene akcije porabi-1 okoli 660 milijonov dinarjev, seveda upoštevaje dejstvo, da vključu-leJ° znesek tudi vsoto za investicijsko vzdrževanje pri kulturnih ustanovah. Polovico tega denarja naj bi zagotovil republiški proračun, osta-0 p.% nosilci akcij oziroma investitorjiNe grede na to, koliko milijo-' nov bo res na voljo, bo prifinanci-ranju veljalo načelo participacije 50 ■ 50. To pomeni, da bo treba k deležu iz proračuna v večini primerov, nc pa vedno, dodati enako vsoto iz lastnih sredstev. Za zavarovanje in ohranitev kulturne dediščine bi vsekakor potre-ovali več, kot je razvidno iz pro-gramo v spomeniško varstvenih akcij za to leto. Programi so namreč že Pftlagojeni razmeram oziroma možnostim proračunskega financiranja e dejavnosti, se pravi, da so njihovi sestavljalci vpisali zneske, ki bi jih epubliška blagajna še zmogla, ne Pa tistih, ki bi odražali potrebe. Ta-o naj bi bilo za obnovo spomeni-ov in zgodovinskih znamenitosti P° ‘ej poti zagotovljeno 100,5 milijona, za restavriranje ogrožene optftne 35,7 milijona in za posege ek.aj nati 21 milijonov dinarjev. Med spomeniškovarstvenimi in-festu ijami, ki so načrtovane za letos nje vsaka ocenjena na več kot mili- vL-Lr\^eV’ ie tu^‘ nekaj dolenj- ‘n. Od meh pomeni največji de-nfrn‘ zalogaj prenova nekdanjega n ar°?ne8a doma v Novem mestu. V n>irxfiU stoik nai ^ za ta dom re-tski proračun prispeval okoli 61 milijonov dinarjev. Za ureditev samostanskega kompleksa v Kostanjevici naj bi zagotovili nekaj nad 2 milijona in podobnega kompleksa v Stični okoli 2,5 milijona dinarje v. Približno toliko kot za Kostanjevico bi letos stalo tudi urejanje grajskonaselbinskega kompleksa v Kostalu. Nadaljevala naj bi se tudi obnova žužemberškega gradu, za kar bi morala republiška blagajna zagotoviti 1,6 milijona dinarjev. Seveda omenjeni objekti niso vse, kar je spomeniškovarstvena služba na Dolenjskem predlagala za reševanje z republiško pomočjo. S potrebami po denarju za omenjene in druge spomeniškovarstve-ne akcije, še posebej najnujnejše, so se republiški poslanci lahko temeljito seznanili iz zajetnega gradiva, ki ga je ministrstvo za kulturo pripravilo za razpravo o republiškem proračunu za leto 1991. Kako so ravnali in kaj je po razvnetem besedovanju prevagalo, o tem so bralci gotovo že poučeni Dodamo oz. poudarimo naj le, da kulturna sfera v proračunu ni dobila vsega, kar je pričakovala. Izteklo se je k1 pogojnik, kakršnega večkrat uporabi sam minister dr. Capuder, da se ubrani pritiskov: »Denar bo, ko bo in če ga bo dovolj!« Ob vsem povedanem ni mogoče zapisati, da nekaj bo, pač pa, naj bi bilo. Še posebej, ker tudi tisto, kar je v proračunu ostalo, samo po sebi še nič ne zagotavlja. Kdo ve, kaj bo še med letom, in kulturi nihče ne more jamčiti, da ne bo tudi poslej plačevala davkov za krize, ki nastajajo zu-r&j nje. 1. ZORAN Nastop sovjetskih pianistov v Kočevju Najboljši mladi pianisti moskovske šole gostovali v Italiji in Jugoslaviji ter minuli petek v Kočevju — Poleti bo v Kočevju glasbena šola za nadarjene pianiste, ki jo ___________bo vodil moskovski profesor Sijavuš Gadžijev KOČEVJE — Najboljši učenci Centralne glasbene šole v Moskvi so v petek, 29. marca, nastopili v Kočevju. Predstavili so se pianisti: Aleskej Nabeulin (6. razred), Julija Nikolajeva (8. razred), domačin Erik Šuler (8. razred), Boris Ko-lesnik (9. razred) in Kostatin Masljuk (11. razred). Vsem mladim umetnikom "(vsi razen Šulerja so iz SZ) je za pedagoga Sijavuš E. Gadžijev, ki smo ga v našem listu predstavili že lani. s poletno šolo pomagati mladim, t jenim za glasbo. Ce bo letošnji Profesor Gadžijev je med razgovorom v Kočevju povedal, da so mladi pianisti iz Moskve že imeli koncerte v Trstu, Gorici in Ljubljani ter da bodo gostovali še v Portorožu in Beogradu. Dejal je, da bo na beograjski univerzi predaval o Prokofjevu, in sicer ob 100-letnici rojstva tega skladatelja. Poudaril je, da je zelo zadovoljen z obiskom na obeh koncertih v Italiji, slabši obisk pa je bil v Ljubljani, kjer je predvsem pogrešal domače glasbene pedagoge. T udi strokovne kritike v italijanskih časopisih so bile odlične. V Italiji bodo izdali njegovo knjigo o pedagogiki za klavir. Sijavuš E. Gadžijev se je z direktorjem kočevske glasbene šole Adijem Škorjancem dogovoril, da bo v Kočevju konec julija poletna glasbena šola, ki jo bo vodil Gadžijev, udeležili pa se je bodo učenci glasbenih šol iz Italije, Slo- BALETNI VEČER NOVO MESTO — V novomeškem Domu kulture bo v ponedeljek, 8. aprila, zanimiva kulturna prireditev. Na baletnem večeru, ki se bo začel ob 19.30, se bodo s privlačnimi točkami predstavili plesalci in plesalke Opere in baleta SNG Ljubljana. Vstopnice so že v prodaji. Mesto ima novo društvo — KUD Mladost viT^^eškeni kulturno-umetniškem društvu so Slovenci in Neslovenci, ~—pa združuje samo pripadnost kulturi — Predsednik je Milan Stjepanovič Vokul^ MI5STO — v novomeško kulturno življenje seje začelo vraščati no-noviij urno'u"*ctniško društvo Mladost. Društvo deluje na mestni ravni, usta-fegist an'na P°bud° v Novem mestu živečih Neslovencev in ga decembra dru<»v',ra'' * re"utno s,eje okoli 40 članov, ima pa tudi veliko simpatizerjev. V in to n etl|a prav'*a so zaP'sali, daje član lahko vsakdo, ki želi kulturno delovati, *'ko n• f na nar°dnost, versko in politično prepričanje. S strankami in poli-d0s, ° eJ° 'meti nikakršnih stikov ter izrecno poudarjajo, daje društvo Mla-nestrankarska organizacija. dei^e-iaviJost društva je zelo razvejena, ro ™*a P° 'nteresnih skupinah ožine, k , kciJah in teh je zaenkrat sedem, rar* ‘‘urmh in dve športni. To so: lite-fu, ’ “mmska, folklorna, glasbena in in lj? a, a ter sekcija za mali nogomet .__rate' Seveda je posameznik lahko j^Minuli četrtek, 28. marca, je kul-rediln vnJ?,'"Sko društvo Mladost privez _ ,.niu JEA v Novem mestu ^orie^b^ .f r.eds,avil° seje sedem y8škem ’ p|sej° v slovenskem, hr-sv°jem JS srbskem jeziku, vsak v kov do . v,rn,k|1> sicer Pa od začetni-aprii Dr-e “''eljavljenih avtorjev. Za ra*mimo v Jugoslaviji, in dru»flenCI’ Hrvati- Srbi’ Muslimani ’ Sl smo enakopravni in za trd- no sožitje kultur, kijih predstavljamo,« pojasnjuje Milan Stjepanovič. »Včlanjujejo se ljudje različnih starosti, poklicev, kulturnih nagnjenj, znanja in izkušenj, od novomeških dijakov dalje. Tako rekoč vsi, ki so prepričani, da bodo v našem društvu dobili možnost in priložnost pokazati, kaj znajo, oziroma se uveljaviti. Pred nikomer, ki bi rad deloval v tem smislu, ne bomo zaprli vrat.« »Neslovenci se zavedamo svojih pravic in nič manj tudi dolžnosti, ki jih imamo v tem okolju in do okolja, kjer živimo in delujemo. Mi v kulturno-umetniškem društvu Mladost še posebej, saj se nekako samo po sebi razume, da moramo biti v tem celo za zgled. Zato smo se odločili, in tako tudi rav- KONCERTNA POT PO ŠPANIJI r. LJUBLJANA — Slovenski oktet je imel marca večtedensko koncertno turnejo po Španiji. V enajstih mestih, tudi v Madridu, je imel štirinajst koncertov. Izvajal je dela starih mojstrov, tudi Gallusova, skladbe iz pravoslavne liturgije, črnske duhovne ter slovenske ljudske pesmi. Že zdaj je prejel vabilo za nastope v letu 1992. Radi bi svojo JSjgejsko zbirko ŽLn!? je KUD Žumbe-K dobilo prostore v J^datoviški šoli MESTO — Skrb za ev kulturne dediščine in NOVO temTtey *uuurne ueaiscine m s ni to„Urerške 'dentitete daje glav-Škepa h ejavnoi* Kulturno-umetni-dej v ?fu§tva Zumbcrak, ki ima se- spusssfisfes: v£lje"e Ztmtberčane. tv0 obenem zboru, ki gaje druš-zve«0 v petek, 29. marca, “darili h DolenJski galeriji, so po-nost v ’da lma med nalogami pred-jo n«i!IT1 . a muzejska zbirka, ki ysem eravai° urediti v skoraj po-Ta * °Pusteli šoli v Radatovičih. Ra^’3 J« podružnica OŠ Slava letu !V ,0z'ju in jo v tem šolskem medi,, lskuJejo le še trije učenci, kih ir!? koJe imela še pred leti ka-otrok. ~ ““tberške Predmete, ki so jih uPor*7,Y’Kf družine stoletja dolgo bili ,T{ale- P°tem pa odvrgle, in bi sPonat' k pr'mern' muzejski ek-liCnn u - .° za^eli letos sistema- Pred ' 'ratk Prav tako bi radi oteli kžumk*8*50 Pomembne dogodke berške zgodovine in v ta na- men izdali knjigo. Z Majo Weiss, mlado režiserko iz Metlike, pa se dogovarjajo, da bi posnela etnološki film. Poleg tega je beseda na-občnem zboru tekla še o drugih rečeh. Tamburaši, kijih vodi Slobodan Dragu-lič, bi radi dobili v svojo vrsto mlade člane in izdali kaseto skladb, ki sojih naštudirali. Glasilo Žumber-čan, ki izhaja dvakrat na leto, bi rado objavilo še več zanimivih zapisov o življenju in delu Žumberča-nov, pa tudi o krajih, ki so jih ti nekoč zapustili. Posebno skrb bodo posvetili srečanju izseljencev, ki bodo letos v večjem številu obiskali svojf rodne kraje v Žumberku, zanje pripravili kulturni program ipd. O predlogu zagrebškega društva Žumberčanov, da bi organizirali skupne dobrodelne koncerte po vaseh Žumberka ter poenotili in tako tudi pocenili založniško dejavnost — po tem predlogu naj bi glasilo »Žumberčan« postalo le vložek glasila zagrebškega društva — in podobnem bo posebej razpravljal izvršni odbor, kateremu so tudi prepustili odločitev. Društvo Žumberak je občni zbor končalo z volitvami. Predsednik bo še naprej Danijel Žučak iz Novega mesta. I. ZORAN namo, da bomo navzven občevali izključno v slovenščini, znotraj pa tako, da bodo vsi jeziki enakopravni. Zavedamo se, da bomo kot celota le tako lahko postali del večglasnosti in več-barvnosti siceršnjega kulturnega življenja v Novem mestu, torej z Novim mestom najtrdneje povezani, ne pa izolirani,« poudarja predsednik društva Mladost. Maja bo minilo leto dni, kar je začel delovati iniciativni odbor za novo novomeško kulturno-umetniško društvo, zdaj pa ima Mladost že nekaj pokazati. Kot rečeno, sedem sekcij že deluje in tudi prve prireditve so že bile. O vsem tem, kar je bilo narejenega, predvsem pa o tistem, kar naj bi še bilo letos in v prihodnje, bo govor na prvem letnem občnem zboru društva, ki ga načrtujejo za ta mesec, se pravi za april. I. ZORAN Gozd, rože, mesto SEVNICA — Danes, v četrtek, 4. aprila, ob 18. uri bodo v galeriji sev-niškega gradu odprli razstavo likovnih del Eme Feijanič-Fric iz Celja. V kulturnem programu na otvoritvi razstave bodo sodelovali: violinist Tomaž Lorenz, kitarist Jerko Novak in dramska igralka Katja Levstik, vsi iz Ljubljane. Erna Ferjanič-Fric je mlajša ustvarjalka. Likovno seje šolala na pedagoški akademiji, po študiju je nekaj let delovala kot likovna pedagoginja, ob slikanju pa seje ukvarjala še z grafiko, grafičnim oblikovanjem, z gledališko sceno in lutkarstvom. Razstavlja že od leta 1977, sodelovala je na več skupinskih razstavah, za seboj pa ima tudi že več samostojnih predstavitev svojih stvaritev. Do zdaj seje uveljavljala predvsem na Štajerskem in Koroškem. V Sevnici se bo slikarka predstavila prvič. Celjski umetnostni zgodovinar dr. Ivan Stoparje v zloženko zapisal, da sodi Erna Ferja.nič-Fric med ustvarjalce, ki »skušajo na že utijenih temeljih najti svoj lastni izraz in prek njega stik z obdajajočim jih svetom«. Svet njenega slikarstva je svojevrsten, čeprav je moč njegove korenine zaznati, kot pravi dr. Stopar, v postimpresionističnih iskanjih mojstrov, kakršna sta bila Cesanne in. Utrillo, predvsem pa veliki iskalci iz vrst nemškega impresionizma, kot je bil Emil Nolde. »In tako stojimo pred nekim likovnim svetom, kije vsebinsko zamejen s tremi temeljnimi temami: gozd, rože in navidezno vsakdanji motivi iz starih mestnih četrti,« je zapisal dr. Stopar in s to ugotovitvijo že dal glavni napotek za obiskovalce, ki si bodo dela Eme Feijanič-Fric v sevniški galeriji lahko ogledovali od jutrišnje otvoritve dalje, vse do srede, 24. aprila, ko se bo razstava iztekla. I. Z. RAZSTAVA TAPISERIJ NOVO MESTO — V razstavišču SDK so minuli teden postavili razstavo tapiserij v ZDA udomljene beograjske ustvarjalke Inc E. Conradi. Razstavo je posredovala ljubljanska galerija Kompas in bo na ogled do 25. aprila. venije in ostale Jugoslavije. V šolo, ki bo trajala 15 dni, bo lahko sprejel največ 20 učencev. Njegov glavni namen je , nadar-letošnja šola uspela, bi se kasneje dalo razširiti njeno dejavnost še na nekatere druge instrumente, seveda pa bo vse odvisno od zanimanja za to šolo, ki naj bi postala tradicionalna. J. PRIMC MED NASTOPOM V KOČEVJU — Na fotografiji so mladi pianisti Centralne glasbene šole iz Mosk ve s svojim profesorjem Sija vušem Gadžijevim, za k la virjem pa je kočevski rojak Erik Šuler. (Foto: J. Primc) Možnosti holografije LJUBLJANA — V ljubljanski Moderni galeriji bo vse do 5. maja na ogled razstava Nove tendence v nemški holografiji, ki sojo pripravili v sodelovanju z Nemško holo-grafsko družbo in z mestom Berg-kamen v Porurju ter jo je minuli četrtek, 28. marca, slovesno odprl dr. Peter Tancig, minister za raziskovalno dejavnost in tehnologijo v slovenski vladi. Holografija je ob tem, da se široko uporablja v znanosti, tudi likovni medij, ki pa je pri nas še bolj malo znan. Za tiste, ki malo ali pa še sploh nič ne vedo o holografiji, po- vejmo, daje to tehnika, ki tridimenzionalni videz modela »zapiše« v obliki interferenčnega vzorca. Ko tak vzorec osvetlimo z močno lučjo, se pred nami izoblikuje motiv v obliki tridimenzionalne prostorske skulpture. Seveda je moč hologram Še dodatno obdelovati, j Na razstavi so s svojimi novejšimi deli zastopani nekateri najvidnejši holografi, ki ta čas ustvarjajo v Nemčiji, in med njimi je tudi Slovenec Vito Oražem. Razstava sestoji iz treh delov, od katerih je prvi uvajalni oz. informativni. Drugi del, ki je najobsežnejši, prikazuje možnosti holografije v likovni umetnosti, tretji del pa predstavlja možnosti te likovne tehnike v uporabi umetnosti in pri oblikovanju. L Z. Dofenjska muza spet rojeva Dolenjska založba bo v svojih zbirkah Siga in Utva izdala štiri nove pesniške zbirke — Avtorji so: France Režun, Jože Kastelic, Jože Sevljak in Severin Šali NOVO MESTO — Dolenjska muza je na slovenskem pesniškem Olimpu premalo prisotna in po svojih predstavnikih skromneje zastopana, kot zasluži To seveda ni niti razveseljiva niti spodbudna ugotovitev in tolažimo se lahko, da bo kdaj drugače. Za spremembe pa mora Dolenjska tudi sama kaj narediti Pokazati mora, da že zdavnaj ni več dežela, kjer najbolje uspevata cviček in zaostalost, in da ima svojo prepoznavno duhovnost. Pri tem ima posebno vlogo Dolenjska založba, ki deluje v okviru Tiskarne Novo mesto. Tudi od nje, predvsem pa od tega, kaj je že oziroma bo še izdala, je odvisno, kako na nas gledajo in nas obravnavajo drugje. Dolenjska založba organizacijsko in finančno še ni toliko trdna, da bi lahko kar naprej izdajala nove knjige. Kar si zasta vi s programom, pa vseeno natisne, akoravno z zamudo. Tako tudi beletrijo. V zbirki Siga, kjer bodo poslej izhajali le literarni prvenci, je tokrat pripravljen izključno pesniški paket in pred izidom so tri pesniške zbirke. France Režun iz Trebnjega izdaja svojo drugo pesniško zbirko Občutja in videnja, Jože Sevljak iz Litije prvenec Razklani prag in Jože Kastelic, rojak iz Šentvida pri Stični, sicer pa klasični filolog, umetnostni zgodovinar in arheolog, zbirko pesmi z naslovom Barve. V zbirki Utva, novi literarni knjižni zbirki Dolenjske založbe, pa je pred izidom nova pesniška zbirka Severina ■ Šalija iz Novega mesta z naslovom kultura in izobra- ževanje Konec bienala? Politični položaj ukinja tudi zvezni otroški bie-nale v Kostanjevici? S pokanjem šivov, ki so držali skupajjugoslovansko federacijo, so se začele trgati tudi kulturne vezi Najprej na zvezni ravni, potem pa še med posameznimi republikami. Nazadnje je trganje in cefranje zajelo področje delovanja najmlajših. Manifestacije ničesar, najmanj pa za razpad države krivih otrok, osnovnošolcev. Kosov Kostanjevici lani oktobra razpisali natečaj za 10. grafični bienale jugoslovanskih otrok, so seveda računali na normalen odziv, tako kot vsakič, ko so organizirali to prireditev. Zdaj pa ugotavljajo, da odziva skoroda ni, saj je predvsem iz drugih republik prispelo tako malo grafičnih listov otrok, da zveznega bienala ne bi bilo moč pripraviti, če bi pri tem ostalo. Resda imajo šole še čas poslati grafike v Kostanjevico, rok za to bo namreč potekel šele 25. aprila, vendar organizatorji menijo, da je že prispelo, kar je imelo prispeti, in da večjega odziva ni pričakovati vse dotlej, dokler se politični položaj v Jugoslaviji ne bo kakorkoli uredil. Ali to že pomeni, da letos tradicionalnega bienala, ki naj bi bil povrhu še jubilejen, ne bo? Da bodo politične razprtije, ki se iz tedna v teden še zaostrujejo, zatrle to manifestacijo, kije bila že od vsega začetka, od leta 1969, postavljena v zvezni o k vir? Očitno je, da se koncu te res izjemno zanimive in kvalitetne prireditve ne bo moč izogniti, če bodo še naprej pihali tako mrzli in tudi za kulturno sožitje pogubni vetrovi. Če tako tudi bo, potem to ne bo prizadelo samo tisočev osnovnošolcev in njihovih likovnih mentorjev, temveč bo na škodi tudi sama K ostanje-vica, kije z bienalom in za bienale živeta in utripala. Pesnik na večerni poti. Knjiga bo izšla z ilustracijami Lucijana Reščiča iz Trebnjega. To bo šesta samostojna pesniška zbirka Severina Šalija, Dolenjska založba pa jo izdaja v počastitev pesnikove 80-letnice. Predvidoma bodo izšle še nekatere knjige, ki pa jih tu ne omenjamo. Tudi sicer smo iz programa Dolenjske založbe izbrali le pesniške knjige, ki prinašajo iz virno poezijo, ta pa je bila že do zdaj prevladujoča v literarnih knjižnih zbirkah založbe. V mnogoglasnost slovenske poezije prinašajo vse štiri omenjene oz. napovedane pesniške zbirke vsaka svoje tone. ki jih nikakor ne bo moč preslišati I. ZORAN JUTRI V BREŽICAH: PO ČEM JE SLAVA BREŽICE — Iztekajočo se sezono odrskih prireditev v tukajšnjem Prosvetnem domu bosta zaključila Simona Vodopivec iz Moped show kvarteta in glasbenik Martin Žvelc, ki bosta jutri, v petek, 5. aprila, ob 20. uri nastopila v Tofovi kabaretni glasbeni vznemirljivki Po čem je slava. Koreografija te predstave je delo Mojce Horvat. SPET JE IZŠLA RAST NOVO MESTO — Konec minulega tedna je izšla nova Rast, prva številka drugega letnika, sicer pa peta zapovrstjo. Revija je po obsegu enako zajetna, kot je bila do zdaj, in tudi vse rubrike ohranja. Likovno je opremljena s fotografijami umetniških skulptur Staneta Jarma. Podrobneje bomo Rast predstavili prihodnjič. TRETJIČ PRED SVOJIM OBČINSTVOM MIRNA PEČ — Mirnopečani so že osemkrat stopili na oder s Hiengovim Večerom ženinov, delom, ki so ga naštudirali v tej sezoni pod vodstvom režiseija Antona Kosa. Že dvakrat so se predstavili svojemu občinstvu v Mirni Peči, tretjič pa se bodo v soboto, 6. aprila, ob 19.30. To predstavo na mirnopeškem odru si bo ogledal tudi selektor za letošnje republiško srečanje gledaliških skupin Slovenije, tako imenovano Linhartovo srečanje, ki bo v Kopru. V čast Gallusu in Mozartu V ribniškem Domu JLA reviia mladih glasbenikov iz Ljubljane, Zasavja, Notranjske in Zah. Dolenjske RIBNICA — Na nedavni reviji mladih glasbenikov, ki je bila v Ribnici, je nastopilo posamezno ali v skupinah 48 učencev in dijakov glasbenih šol Notranjske, Zasavja in Dolenjske. Za uvod v revijo je bila sploh prvič izvajana »Slavnostna fanfara« avtoija Adija Škoijanca iz Kočevja, zaigrali pa so jo učenci glasbene šole iz Kočevja. V uvodni del je sodil še nastop mladinskega pevskega zbora Osnovne šole dr. Franceta Prešerna iz Ribnice, ki je pod vodstvom Bernarde Kogovšek zapel Jakoba Gallusa »Eripe me domine«. Sicer pa je bila revija posvečena Mozartovemu in Gallusovemu letu, organizirala jo je Glasbena šola Ribnica, glavni prireditelj pa je Društvo glasbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske, ki ima sedež v Ribnici. Predsednik tega društva Mirko Rebolj, ki je tudi direktor Glasbene šole Ribnica, je revijo ocenil in opisal tako: »Obisk poslušalcev je presegel vsa pričakovanja, saj je bila dvorana polna, zasedena pa so bila tudi stojišča. Nastopajoči zaslužijo za' izvajanja le pohvalo. Med njimi jih je bi- lo tudi nekaj, ki so dosegli velik uspeh že na nedavnem tekmovanju glasbenih šol Slovenije, in iz zamejstva na Vrhniki. Učenci in dijaki so se predstavili skupno v 21 samostojnih točkah. Dolenjsko zastopstvo je bilo kar zadovoljivo, saj so Dolenjci nastopili kar v osmih točkah programa, in sicer na po treh iz glasbenih šol Kočevje in Ribnica, na dveh pa iz GŠ Grosuplje. Na reviji seje predstavilo 48 učencev in dijakov ter 30 pedagogov in korepetitorjev; v drugem delu revije, ki je bila dva dni kasneje (27. marca) v Hrastniku, pa še 34 učencev in 31 pedagogov in korepetitoijev. Vsakoletne revije področnih društev glasbenih pedagogov so prikaz dela, uspehov in kakovosti učencev ter pedagogov. Skupno s pravkar končanim republiškim tekmovanjem učencev in študentov glasbe ter številnimi drugimi nastopi glasbenih šol pa so nedvomno dokaz, da je glasbeno šolstvo še kako’po-memben dejavnik na področju vzgoje in izobraževanja.« J. PRIMC Novinarji Dolenjskega lista komentirajo 4 Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Od mleka je vse težje živeti dinja za kuhinjske potrebe. Boljše krave dajejo Črnomlju ne bi uspelo pobrati davkov, bi jim v doslej, bi lahko rekli - občutijo iraški Kurdi, ki Iz metliške občine dobijo Ljubljanske mlekarne povprečno 140.000 litrov mleka na leto. Vendar se količina oddanega mleka iz te belokranjske občine zadnja leta manjša. Rekordno je bilo leto 1985, ko so kmetje iz metliške občine oddali 2,1 milijona litro v mleka, leta 1987ga je bilo 1,9 milijona, lani pa le še dobrih 1,6 milijona litrov. »V prejšnjih letih je bil razlog za opuščanje reje molznic predvsem slaba odkupna cena mleka,« pravi Janez Brine, pospeševalec za mleko pri metliški Kmetijski zadrugi »Zadnja leta je tako, da tisti, ki imajo po kravico ali dve, opuščajo oddajanje mleka, večji proizvajalci, zlasti tisti, ki imajo po 10 do 15 krav molznic, pa količino oddanega mleka povečujejo. Vendar je na račun teh malih, ki opuščajo mlečno proizvodnjo, skupna količina oddanega mleka iz naše občine manjša. Manjši odpadajo tudi zato, ker ne zdržijo vse strožjih zahtev odkupo-valca, se pravi Ljubljanskih mlekarn, glede kakovosti oddanega mleka. Ljubljanske mlekarne bi namreč s svojimi mlečnimi izdelki rade prodrle tudi v iz voz na zahte vna zahodna tržišča, predpogoj za to pa je visoka kakovost mleka. Večji pridelovalci posvečajo kakovosti mleka več pozornosti« trdi Brine, ki najbolj pozna razmere na tem področju. Do konca leta 1989 se je vse mleko iz Bele krajine za Ljubljanske mlekarne zbiralo v Metliki, sedaj pa se r Črnomlju, kjer so zgradili sodobno zbiralnico, od koder vsak dan med 1L in 12. uro odpeljejo vse belokranjsko mleko v Ljubljano. Sedaj je v metliški občini okoli 270 rejcev molznic, pred leti pa jih je bilo 350. Mleko nosijo v 30 zbiralnic, ki so postavljene po celi občini od Jugorja preko Drašičev in Božako-vega do Krasinca. 20 zbiralnic ima hladilne • bazene, v 10 pa mleko zbirajo še po starem, v 40-litrskih vrčih. Upokojenec, ki pobira mleko po zbiralnicah in ga vozi v Črnomelj, naredi za to s svojim tovornjakom po 100 km na dan. Največ mleka se zbere y zbiralnici na Krasincu (po 24.000 litrov na mesec), sledi zbiralnica v Borštu, kamor nosijo mleko še iz štirih bližnjih manjših vasi ainja za KuninjSKepoireoe. ouijse Krave uajeju Črnomlju ne oi uspeio poorau aavKOV, oljim v aosiej, Dl lanKO reKii - oucuuju irasKi Burui, ki - - ■ - 4.500 do 5.0001 mleka na leto, to so krave, ki republiki lahko očitali, da niso upravičeni do v neenakem boju zopet padajo v stotinah in ti- • Odbor meni, da na zemljiščih, ki & jih imajo večji proizvajalci, tiste pri manjših pa republiškega denarja, če si ga še y občini ne sočih. Ironija usode je, da sedaj čutijo udarce trajno opredeljena za kmetijsko rabo, n* do 3.000 litrov. Največ pripomb na ceno mleka znajo pobrati. To pa je bilo, milo rečeno, prisi- prav tisti, ki so od znotraj mehčali iraški vojaš- sme biti stalnih objektov. Že postavljeni so imajo prav manjši proizvajalci, medtem ko so la, da v občinah sprejmejo omenjena davčna ki stroj, da ga je ameriški ofenzivni valj lažje , .... .... 7 ... ■ večji zadnje čase s ceno kar zadovoljni, še po- dokumenta, sicer bi bili. ob republiška dopol- povozil Toda takratje šlo za obrambo drugega na e ons 1 emeJl- ° ,n' evj j» j sebej to velja, če ceno mleka primerjamo s ce- nilna sredstva, kijih prejemajo prav vse občine, naroda z drugačnimi aduti v rokah, kot zgolj Je še veliko opuščenih vasi m na nekdanji nami drugih kmetijskih pridelkov a.li z odkup- V črnomaljski občini pa celo računajo, da se hrabrim srcem in uporniško puško, kar premo- stavbiščih bi lahko postavili tudi vikenda no ceno mesa,« pravi Brine. Za marec bodo jim bodo republiška dopolnilna sredstva pove- rejo Kurdi Demokracija diši ponafti, bi človek razen (ega so še zaraščena zemljišča. proizvajalci dobili 5 din za liter mleka. čala za 20 milijonov dinarjev, medtem ko naj bi rekel, ko vidi, kako se za nesrečne Kurde v tem------------------------------------------ _____________________________________________ predstavljal denar od davkov v proračunu le širnem svetu nihče ne zmeni Odbor predlaga občinskemu izvršnemu sve- • Največji proizvajalec mleka v metliški bonh 290 tisočakov. ______________________________ Podobne občutke dobi človek, ko posluša, d? se v zakuP dana zemljišča na območjv občini, kmet s Krasinca, je februarja oddal _ . ... _____. .w> mnriti Tnhnd novednti temu sorte- Ma.^kov.c9 Ponesejo r kmetijski zemljiš p \Toda vsemu temu stokanju in celo grož- kaj vse ima razviti jj^«*^** mSSSJSSSS U ^SjjSU litrov in več na mesec Cela Radoviča veli- niam navkljub se črnomaljski delegati muinpotapjajoemu , pdinn kar piših sestavljajo vsa kmetijska zemljišča, ki ssr.tssstssssA «*r? ^Ui^Tr^ŠiherZfefebmaria diti’ ker je slednji glasoval proti. Sprejem jaznt dabi kaj krvaveIjiščje vsekakor vredna pohvale, žal pa prihajt oddal 2.200 l, kar je še enkrat leč kot tsi P° so ce,° P™1™1' vil poielZžilomehkih preprogv salonih, v kate- Precej pozno. Vsi v Kočevju in gotovo tudičlt* ostali ki nnsiin mleko v zbiralnico v Bere- lovni dan v marcu, ko so ga, kljub števil- ponesnazuo p p « ,, tega odbora so vedeli, da tu gradijo vikendi' J***,**«*^^'.*.* di sicer velja za zglednega gospodarja, fe ^oSnjekto Vnašanje pa je če bodo de- ticije za zaščito človekovih pravic, protestirajo PreJ• Mo bl "“"J škode lnJeze' pRmC vedno zelo kvalitetno mleko. legati popustili tUdi takrajko bodo morali proti nekaterim ravnanjem, vendar vse skupaj ‘ 1 kai ka 17. ka< tes na! zv< ka na zal nil sp. Kmetijska zadruga.je imela včasih od odkup- dajjše lepo načelno in v rokavicah rutslo^'jeno celo Ijenega mleka za kritje stroškov organizacije 7 obdobje, če jim jih bodo odgovorni vsilje- na jugoslovansko skupnosUčeš, Usti, kUekr™' DnmnČ odst. po novem pa ji priznajo le 3 odst., res pa vali na takšen način kot tokrat. Bolje, da že ve, ter sPrfneveda^.?e’^JZ&Z nima več tako imenovane A kontrole. S seda- takrat porabijo na republiki svojo energijo podobnosti ‘e pisanen|>|‘ njimi 3 odst. od odkupne cene mora vzdrževati za temeljito pripravo, kot pa za izmišljanje poznane. Pa so jim, saj sobilinat p/*/ pOlOOU in kriti stroške za zbiralnice v občini, plačevati pogojev in ultimatov, s katerimi bodo izsi- krat opozarjam. ^P^^ TZliZZ nrsU ln Jo * zbiralce, analizo vzorcev, tako da za plačo po- Ijevali delegate, če gradiva ne bodo pri- poznajo, bi hkrati pomenilo tudi opredelttiise 00016W IS lV3 r«T»w<***«"-.<"«»»/' ^ breme zadruge. Prav te*dni je zadruga dobila BEZEK-JAKŠE kih pravic polna usta, vendar le, kadar se da z novo pogodbo od Ljubljanskih mlekarn za or- opJm(i y ^ sa[omh od Meč v tgodbhozahteMglede kakovosti še strožje, kar En 9 dOmOVina balkansko grmovje z njimi že ne bodo prišli pomeni, da se bo število rejcev molznic še zmanjšalo,«je prepričan Brine. Medtem ko so iai inv f&diari in razne izjave tsvropsKe gospoaarsKe SKupno- ji sedaj vzorce mleka jemali od posameznih kme- ... „ sti, kijih ta naslavlja na Jugoslavijo z različnih za gospodarstvo zelo težkih časih doživel ma J. tov in je bil, če je bilo mleko slabo, kaznovan \/QllKO /"9CI/DOV višin svojega košatega telesa. Celo po zadnjih že razočaranje. Upravni odbor združenja samo le posameznik,naj bi po novem jemali ^ ^ j , ..... tragičnih dogodkih ta zagovarja jugoslovanski samo prisluhnil težavam zasebnih podjetni ---0 v—v - - - Če je kdo dvomil v koristnost in uporabno? * SS&sttlS&siS ShSsSss! veliko računov samo te posamezniK.naj di po novem jemau tragičnih dogodkih ta zagovarja jugoslovanski , vzorce za analizo iz bazena v zbiralnici in bodo, Trebanjski sklad stavbnih zemljišč je ne- monizem in preteči prst kaže predvsem Sloveni- temveč se je kar lotil akcije. In tune gre za n če bo le en sam prinesel v zbiralnico slabo mle- davno dobil novo dolžnost, in sicer bo moral ji in Hrvaški, obtožujočju nepremišljenega se- kakšno akcijo, ki bi bila sama sebi name L* 7/, #»>#» m/kvi/’ nh o vati n n dnnnlniti xp7.nnm nnxlnvnih nrnxtnrnv v nnxpffih __-__marveč za nnvsem konkretne nalogo. l/l/ «. JU... //. r ---------------- --------------------------------- ------ ----------- JI iri Kil vlKSH.1, UIJIUZUJUL JU rlLfJi crrllolJcriCfiU ot - ---J ’ ko, lahko vsi za tisti mesec ob desetino dopolniti seznam poslovnih prostorov v naseljih paratizma, češ, kako bodo pa preostale repu- marveč za povsem konkretne nalogo. . zaslužka. v občini Takega izpopolnjevanja evidence de- blike preživele ali, z drugimi besedami, Prva nalogaje vsekakor pogovor z bankta*. legati občinske skupščine nedavno najbrž ne bi ndnlačevale svoie dobo ve Vmes na ie te nekai ki tudi zasebnim podjetnikom ne izvajajo puf , .».p olike preživete ali, z arugimi oeseaami, -- A. BARTELJ legati občinske skupščine nedavno najbrž ne bi odplačevale svoje dolgove. Vmes pa je še nekaj ki tudi zasebnim podjetnikom ne izvajajo pu predlagali, če ne bi predtem iz poročila sklada besed o človekovih pravicah in podpori demo- v tujino. Ker prav zdaj straši po deželi devatv^ ~ stavbnih zemljišč izvedeli, da je lani občina bo- kratičnim težnjam in miru. Nikjer pa razume- c‘Mje ta strahše toli/co večji, cajti, čeO»Z V Urnomiiu re mal° zaslu}ila s prodajo stavbnih parcel. vanja za tiste, ki vsaj kažejo željo in nekaj moči, podjetnikovo plačilo v tujino 100.000DbM,J. . ....... . Poglavitni vzrok slabe kupčije je razvpita dra- da bi se izkopali iz tega živega peska. Evropska ob 30 odstotni devalvaciji izgubi 3U.UUU uv IZSIIlUieiO ae/eaa f 6 ga sPrememba namembnosti zemljišč. O njej skupnost obsoja separatizem in ima svoje raz- To pa je vsota, zaradi katere se zasebnim r J tokrat le to, da bo ob podpori delegatov občin- ioge Človek pa bi se lahko vprašal ali nimajo djetnikom, ki so tudi lastniki firme, kar zvn —---------------------------< ZrTMlfkZMStSkiJjpremo. J* pravice, da p obtolajap za separatizem. Sej, • ob v.em tem ka, lepo oko,* aoiiKaia iuui uuvku na ueuiskm« m uutuu kleti in dvorišča. Ce gre za pravo razumevanje , naredil nobenega koraka in da sentimen- banka je na Dolenjskem pač LB. ro r 7J°omenieni ^eToToremoženiale^l^ti del.egalskega -^fčfi.naj bi od teh spremenje- tainih duš v politiki ni Kaj pomeni besedičenje djetniških izkušnjah sodeč poleg kt^1 prt) omenjeni davek od premoženja, je zlasti mh prostorov plačali za uporabo stavbnega uemnkrnriii in nmviri narodov do Instne vo- najbolj trda m kruta v vseh pogledih. \ pokazala, da so tako delegati kot tudi ustrezne atZm talnih duš v politiki ni. Kaj pomeni besedičenje ujem,sna, ^Kumjun ^ , mh prostorov plačali za uporabo stavbnega Q demokraclji in pravici narodov do lastne vo- ^jbolj trda in kruta v vseh pogledihj zemljišča več kot bi alt pa so od stanovanj Ije.pabinam v teh dneh najbolje znali povedati resnici na ljubo je treba priznati, da Vnvo im v vvnifi cnnminp nn sp nntnn nnpiah- i« .... - ena redkih, ki jo tujina priznava. služ be na to, sicer lahko precej delikatno pod- Vase in v svoje spomine pa se očitno poglab- ipr m ročje, premalo pripravljeni Prav zato je prišlo jjaj() luc^ p0 krajevnih skupnostih, kjer prebi-tudi do tega, da so morali marčevsko skupščino \jalci plačujejo nadomestilo za uporabo stavb i V n io hitn nnnti /In hn l/nnčnntl V .............r>_.. "... ... J.. l.s T. JAKŠE mi/ mm^ 7 .—x------- vaicl piacuJeJ° naaomesiuo za upuruuu ziuvu- potem, ko je bilo že upati, da bo končana v nega zemljišča. Gre jim za to, da bi se od tega dveh, podaljšati Še za tretje nadaljevanje. nn' er, m,iz n iz n / nAvtoi/t vni cn nmnpl/ nipri 7nhili eh, podaljšati še za tretje nadaljevanje. prispevka kaj odštelo, saj so prenekateri zabili Delegate je motilo zlasti, da so jim pustili ta- veliko svojih plač v telefon, kanalizacijo in po- q _ -j _ „ _ _ ko malo časa za sprejem dogovora in odloka v dobno. Zdaj te dobrine, katerih nastajanje še DOUO l6S katerih je nekaj novosti Prav zaradi tega je bilo pomnij0t pomenijo le jpostavko za izračun no- . »;j; mnogo odkrito izrečenih sumničenj, da najbrž Vega računa, nadomestila za uporabo stavbne- lUSIII ne more biti vse v redu in prav, če morajo dele- „a _ gati sprejeti dokumenta tako na horuk. In čeje -----------------------------— \flnQtlUG. vse že vnaprej dogovorjeno, ali ima sploh še # Tako dvojno plačevanje, cena, zavoljo Janez Brine .at .t "»./"v -.....—r - . iuko avojnu puicevurije, icjiu, tuvuiji, smisel o čem razpravljati? Zlasti pa o gradivu, kalere r„bantijo, in podobne državne »davš- mi izpiti, in spet bo tu prisKociio nu ki je napisano tako komplicirano, da ni moč ane<< ponazarjajo tragikomično prak- Pobuda za razveljavitev zakupnih pogodb za združenje. S takimi in podobnimi vsakdaN razbrati, koliko bo človeka veljal davek po no- SQ. (j0m0vina je praviloma res samo ena, kmetijska zemljišča prvega območja in prepo- in strateškimi problemi se bodo ukvarja ey ^ vih določilih prihodnje leto, ko mu ga bodo za- vendar ima nastavljenih mnogo računov, s ved gradnje vikendov, ki jo je oblikoval Odbor jektne skupine v združenju. Poiskale n računali Zato so se delegati bolj nagibali k te- katerimi »molze« svoje državljane. Popravi- za varstvo kmetijskih zemljišč v občini Kočevje možnosti za » pritiske«na banko, na gosp mu. da dokumentov ttc sprejmejo, saj bo tako i.. //.t/i ■ eii/i/ir//ir>nriM> nn nn tpi molzi 7 tu Ani nrivn/>in m/» mrm* n/ivlnvc r/>- xkn zhornico in pa poti za kooperac ijsk( p. / mi izpiti, in spet bo tu priskočilo na P0"^. Sedem največjih rejcev v metliški občini ima od 10 do 15 krav molznic, vsi ostalipa manj. Ti letno oddajo povprečno od 25 do 50 tisoč litrov mleka, pri njih pa kakovost spremljajo z mikrobiološko analizo. Enkrat na mesec pospeševalec in kontrolor Brine vzame vzorec mleka in rezultati te analize so podlaga za ceno. Če je mleko nadpovprečno, dobi tak velik proizvajalec 10 odst. več, če je povprečno, dobi pač polno ceno, izračunano za tisti mesec; če je slabše, pa^ dobi 5 ali celo 10 odst manj. Tak način plačevanja je gotovo spodbuden, saj je pri teh rejcih dohodek od mleka najpomembnejši stalni dohodek od kmetije. Kmet, ki ima 15 krav molznic, dobi za mleko 20 do 25 tisočakov na mesec. Pomembno je tudi to, da je plačilo stalno in redno 15. v mesecu za mleko, oddano v prejšnjem mesecu. »Za te kmetije je mleko glavni vir dohodka, za številne druge pa pomemben dodatni vir, če ne drugega, ima ta denar gospo- kr de nii morali za letošnje leto plačati davek odpremo- “ 70seTrebanČi ohrn 7i vase in odtod Z J,° ohto,zu]c],° Z“ sePara‘lzem- *eJe teria lOp odšlo* M^solo. ki jo bodo morebUi morali odS'e- ti državi, v času, ko je trajala v skupščini raz slovnih prostorov. Menda bo kaj dopisati. 'Iudi koč nemogoče pogoie S tega vidika gledano si Plen, do katerega vedno pride, podjetij Ske°ter°og^dMu o itoSSvtS Trebnjega ni obšel podjetniški val in obstajajo shvena mmamo kaj dosh gnati k srcu zaradi Pa ne ve, kako bo preživel poslovno lelO' Hanine ^fLdužJlLčlekrdurnarazDravaldseie domneveL' da vo novopečeni poslovneži v veliko mzmh e tako kot Je združenju sezavedajo globine problef danezezasluzili. Nekajurna razprava Ki se je prlmenh temu hitro priredili tudi stanovanja, namr)rav Vedeti ie treba, da namesto nas nihče zato bodo šli v pogovore z banko dotikala tudi davka na dediščine in darila ter klli dvorišča. Če gre za pravo razumevanje ne b^mreM nohenega koraka in da sentimen- banka je na Dolenjskem pač LB. Pop* delegatskega stalisca, naj bi od teh spremenje- -i vdietmških tzkušniah sodeč poleg kr* Ni odveč omeniti še eno dimenzijo tega P& blema. Tudi družbene firme imajo težave di tega, ampak pri njih nosi breme tega skupnost, zasebnik pa je sam proti vsem Mri sledice bankrota zaradi gnijoče države bo n®* on sam. i sam. u Čeprav podjetniki ne zaposlujejo veliko £ lovne sile, je vendarle pri njih zaposlenih * , e rim ' tej molži 7. marca, je te dni prispela na razne naslove re- sko zbornico in pa poti za kooperacijske p1 ^ tudi manj možnosti, da bi naredili napake, do občine posnamejo nemara manjšo količino publiških in občinskih organov. večjimi gospodarskimi organizacijami j katerih kaj hitro pride pri nepremišljenih odlo- nabrane smetane. Večjo dobe tisti, ki odlo- y pobudi je rečeno, da je odbor obravnaval smislu naj bi delovali tudi klubi podjetni m čitvah. čajo, koliko bo domovina od molže dala za oddajanje kmetijskih zemljišč prvega območja dolenjskih občinah. Podjetniki sami . Toda tisti, ki so v skupščini občine odgovor- maslo in koliko za topove. nekmetom, ki si na njih gradijo vikende. Po le- spoznavajo, da se z državo in državno eko^ ni za to, da bi bila tako dogovor kot odlok spre- -- 77717777 meljiti obravnavi je odbor sklenil dati pobudo, sko miselnostjo ne bi mogli spopadali ^ (jJ. jeta, so bili nasprotnega mnenja. Predsednik M. LUZAR da se uveljavijo zakupne pogodbe za taka združenje pa ze ima dovolj kritične mas občinske skupščine je obljubljal, da s spreje- zemljišča pri vasi Mačkovec v katastralni obči- ke spopade. ... nr»dn<$ mom zagotovo ne bodo naredili napak. Takšno OpmolfrPPlIA ni °nek- Zakupne pogodbe za ta zemljišča je Tako je Dolenjska vsaj enkrat v pr■ ^ stališče je razumljivo, če vemo, da bi z neizgla- t,W/a sklenilo Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, pred ostalim regijami, kjerše nimajo z ima največji dne so imele namreč občine rok, da sprejmejo f4f\m M udih ju kmetijskih zemljišč, za vseh 35 ha pa so bila projektu prodora v Slovenijo m svet. svoje proračune in proračunske vire, med kate- V UOllll pridobljena nepovratna družbena sredstva za togo bodo dolenjski podjetniki potreb « j. $ re spadajo tudi davki Če tega ne bi storile, bi usposabljanje kmetijskih zemljišč. Na teh zem- politike in gospodarstvenike, ki boao morale sprejeti odlok o začasnem financiranju Čudna so pota in merila svetovne demokra- Ijiščih je postavljenih 11 lesenih vikendov na hoteli predstaviti in zastopati dolenjsk občinskega proračuna, a kaj, ko so r Črnomlju cije. Kako se sproti prilagajajo dnevnim potre- betonskih temeljih, v pripravi pa je gradnja še rese. _____X__X ____..‘.lil T____Ju— X. .'.'u. .. /i/im /i/imap M/i ni/iiiM rrlsiusih M/iin/i/i . vn/ iWm/i 7 A ni/..iu,7/.n J.kJ Plin je na poti v Novo mesto O gradnji magistralnega voda za dolenjski plinovod, ki se hitro bliža Novemu mestu, smo že poročali Sedaj so gradbena dela že v bližini Otočca in kot predvidevajo, naj bi bila napeljava v juniju mesecu končana in pripravljena za tehnični prevzem. Za Novomeščane pa je gotovo zanimivo, kako potekajo gradnje in kakšni so roki tudi na območju Novega mesta. O tem 'em sestavku, govorimo y pričujočem sestavku, v eni od prihodnjih številk pa vam bomo predstavili tudi, kako naj bi potekala gradnja do privatnih odjemalcev. Plinovod, ki se trenutno gradi na območju Novega mesta je tako imenovano primarno mestno omrežje, plinovod pritiska do treh barov, in je v prvi vrsti namenjen za večje porabnike, ki so se pred dvema letoma, ko so se razgovori o plinu pričeli, vključili tudi kot soinvestitorji Magistralni plinovod bo napeljan do Tovarne zdravil Krka v Ločni, od tam pa gre en krak primarnega voda do Pionirja v Bršlji-nu, potem pa naprej proti Zalogu in verjetno tudi proti Straži, drugi krak vodi po Koštialovi ulici in Cesti Herojev preko novega mostu v Zdravstveni center, tretji pa vodi od območja Krke preko mostu v Ločni do IMV. Trenutno je vgradnji krak proti Bršljinu, za krak proti IMV pa je lokacijska dokumentacija izdelana. Tu se je večkrat zataknilo, saj je bila zaradi izogibanj prihodnjim posegom v območju Tovarne zdravil Krka trasa večkrat spremenjena, ustavljalo pa se je tudi pri lastniških soglasjih, ki pa so sedaj že ustrezno in sporazumno rešena. Za ta del proti IMV bo izdano gradbeno dovoljenje konec aprila. Za odsek od Bršljina do Novolesa v Straži bo lokacijsko dovoljenje izdano takoj po pridobitvi vseh potrebnih soglasij, ki jih mora investitor pridobiti Dokumentacija za krak proti bolnici tako imenovano drugo fazo, je bila do konca maja ja vno razgrnjena, sklicana pa je bila tudi ja vna razprava, ki pa je bila skoraj brez udeležbe, kljub temu da je bilo za obveščanje dobro poskrbljeno. Tudi za ta odsek naj bi bilo lokacij- Iž&VM PLIN Magistralna plinska napeljava je vse bližje Novemu mestu. Junija naj bi bila gradnja do Tovarne zdravil Krka dokončana, jeseni jxi naj bi večji jrorabniki že pričeli s kurjenjem. sko dovoljenje izdano sredi maja, gradbeno pa okoli desetega junija, kar pomeni, da se bo gradnja lahko pričela r času šolskih počitnic. To je seveda nujno, saj si tak gradbeni poseg v Cesto herojev v času šolskega leta le težko predstavljamo. Kot velik napredek pri koordinaciji gradbenih posego y v prostor lahko štejemo to, gledano iz dosedanjih novomeških izkušenj, da pri novem mestnem mostu ne bo treba zaradi plina nič prekopavati in razkopavati, saj so bile vse plinske napeljave že vključene v lokacijsko dokumentacijo za most in križišči na obeh straneh, se pravi, da je na tem delu sedaj, ko so dela v zaključni fazi, tudi plinska napelja va že gotova, še predno so se pričela dela na ostalih delih te trase. ___ Izgradnja prve in druge faze je predvidena tako, da bi vsi večji porabniki, ki se bodo priključili na plin, pričeli kuriti že letošnjo jesen. S tem bo onesnaževanje zraka v Novem mestu precej zmanjšano, čeprav se je treba zavedati, da k precejšnjemu delu onesnaževanja prispevajo tudi številna individualna kurišča na premog. Ta so vključena v tretjo fazo novomeške plinifikacije, ki obsega plinsko raz vodno omrežje po mestu in priključke za individualne odjemalce. Za ta del je trenutno v priprav dija plinifikacije, ki jo izdeluje ljubljanski f jektivni biro Procesni inženiring Domžal*-^ naj bi služila kot stroko vna podlaga za izd \ lokacijskega načrta, hkrati pa bo vsaj za "[ f. no jedro plinifikacija vključena, tudi v pr^ skoureditvene pogoje, ki so sedaj v Pri sekundami plinski razvodnji se bo lo mesto organizirati tudi iz vidika fina J nja. Določene priprave okoli tega že te&J ^ občinskem izvršnem svetu. Najprimerneje j rianta se zdi tista, po kateri naj bi uSta"flt; javno podjetje v sklopu komunale, katere) loga naj bi bila izgradnja omrežja, distri plina in vzdrževanje plinovodnih naprav- p Merilno regulacijska postaja ^ovo!y J center bo stala med Cesto Herojev in UH cev, za stavbo nekdanje Tovarne obutve- . jj lokacijo je že bilo izrečenih nekaj prip°L$, pomislekov, zlasti zaradi bližine nekate ji skih poslopij in prometnic, vendar stroko* ^ zagotavljajo, da ta ne bo z ničimer moli malnega dela na tem območju, je pa tebr?tn(f tako izvedena, da ne predstavlja n‘kak[nMil> tencialne nevarnosti bodisi za okolje, b bližnjo okolico. ^ 8 DOLENJSKI LIST Št. 14 (2172) 4. aprila T.JA* r. CT-» < -T3 rr-p 0_ c s »rop tjS'3 U3. I I .2. S £• S”S 3 I Zemljiška knjiga še z ročno pisavo .Nujna je posodobitev RIBNICA — Letos bo minilo 80 let, Še: Hajka na gozdarje in zadruge Odgovor J. Bukovca iz SKZ-Ljudske stranke na zapis s tem naslovom V 12. številki Dolenjskega lista je bil 21. marca objavljen zapis A. Bartlja z naslovom »Hajka na gozdarje in zadru- |;ars^ko-k^lj;\7sTn"umdneL fazuk uSe£t“?venS A' fe?A' iz Ribnice sežkih v gozdarstvu in zadružništvu. Vendar pa tako GG kot zadruge sestavljajo predvsem lastniki gozdov in drugih kmetijskih površin, torej kmetje. i-i, 1,1 n- rrepeiun ka7; ■' obse.gaJOČo strokovno publi-J° 0 zemljiški knjigi, konverzijah, nah kolkovinah in pristojni- zve« .'bah zakona o kasuo zdaPy?telnje menil' da Je vse “ na je i’P aj p?’ koJe razprava podaljša- tudi sarl^ i.etia‘ nekaJ svojih misli, ki so na«mlji'm v gozd"d0lg0letnega dda °bvezn('m,^e ,Poudar'l, da nasprotuje Pa je doZ Zkaz',lu scčnJe *esa- Tak°j R°vnjaki vPf!b fP^me. stroko, saj stro- nve nJ° nimajo ničesar bilip0?fi un Sozdov. V preteklosti so ‘itike »,?Več Podaljšana roka po-močno ,Zdelčno sečnjo so bili gozdovi Vse to 7. Praznjeoj |n eelc, izropani in darji kZad.' neke. višje politike. Goz-izvaiaii n‘0, ° Politiko podpirali in jo li ra?.am aj b' zdaj kmetom preprečevali. go^ovih80SPOdarn0 Sečnj° V jeitt n'k,met Pozna vsa drevesa v svo-trebaBoZ'"daleč naokoli. Ve, kako je kaj se srni Z°'da b‘ država predpisala, kaJ ne LasmZ°raJpočenJati vSozdu in ^dostiti n, Z Sozda, ki sam ne bi znal darili na? u7pis?m in pametno gospo-^^^^^^oiskal^trokovnijiasvd krat sifoni v,erjel‘ ,azi. ki si jo že sto- 'tikoii (Lynd)Pa resnici’ kiJe nisi $e Stiske hT krez zensk poneumijo, Na svnLTikih oven'j°- (Čehov) Rientenčičj^0 vse(J- 0tr°ke na verigo? Utve ngk so nieseci od otvo-Sredi$*„ ,efn Vgovsko-poslovnega ‘avlini,, \ Meliki in ljudje že ugo- vn-uuca za Pohoje*) Umazana, da so zelenice ukfodeni h Z ■ P0SaJenih dreves folijo kr Krivdo za takšno stanje t>l°k0v / TJ na otr°ke iz bližnjih Sine igrne. ™ se hodijo na te povr-f°zi, j k ,me<* dvema ognjema, se ““li reči. in obijat ž°g°- To je M natee„TrSl naJ bi zlasti mularijo, da so ,*1 ^esa ter ji dopovedali, in v tJJJ° ‘n ‘Kranje — igrišča, ktkšnih ‘iči zajec. Metlika f s'aren,,f, enostavno nima. Niti fe/n [/,. elu mesta, še manj v no-0,r°ki, /J lk tovijo mlade družine z k,Qj »ai hi T. >maj0 Pravico igrati, ^ačrtovni0 roci sieer sploh počeli lo niso n, ct.nov‘b naselij seveda na reči niknT,S“li: lePa ze so, za take nes ga ' n' bilo denarja Tudi da-sproščni j 1 kom naj gredo otroci ^edo n ,Veino energijo? Igrat se 'e/n ne KJerje urejen prostor. Pri Prostor Jejo, ali je to parkirni ,rk°vskn ' tnorda zelenica novega ba s P0*!0 fnega središča orjan, Somerno: nikakor ne za-s*nu> Početja otrok, skušam jih 0ikovoJnTeti- jim Prisluhniti, pri Levarti, ” Pliko zaslužijo najzaslužnejši. Pone-k: d namreč izplačujejo del plače v bonih, boni pa še niso razglašeni za skrivnost, in tako s preračunom ugotovijo prejemke vodilnih. KOČEVJE: NE BODO JIH VEZALI — Od 20. aprila naj bi vsako soboto vozil iz Ljubljan do Kočevja muzejski vlak. Iz Kočevja bedo nato vozili turiste z avtobusi po okolici, tudi do grobišč v Rogu, v pragozd itd. I: zanesljivih virov pa smo zvedeli, da v K <čevju turistov ne bodo zvezali, in tudi v iamt jih ne bodo metali KOČEVJE: RIBNIČANJE NE PLAČAJO — Ribniška občina plača za delo medobčinskih inšpekcijskih služb, geodetske uprave itd le tisto, kar je predvideno s prvotnim izračunom, ne pa dodatkov zaradi inflacije itd Tako plačujejo za (bogate) Ribničane (revni) Kočevci-Kočevarji in nekateri se že javno razburjajo, da je zaradi tega treba z Ribničani popolnoma prekiniti KOČEVJE: SPLOŠEN PROPAD — Nekateri so že tako na psu, da ne morejo plačati računa za 20 din za to ali ono komunalno storitev. Predajo jih sodišču, ki nabije na to takso 200 din. Komunala ima z izterjavo nekaterih storitev že več stroškov, kot veljajo storitve. Zato bi bilo bolje, če bi te stroške občanom plačevali kar iz občinskega_ proračuna, pa bi bilo manj dela in stroškov pa tudi hude krvi jeze in celo obupa. co. Dosedanja politika je obravnavala kmeta kot zlo, vendar pa kmetje nismo krivi za polomije v gospodarstvu niti v gozdarstvu. Kmeje želimo le, da bomo sami skrbeli za svoje gozdove. Če smo sposobni vzdrževati in obnavljati druge kmetijske površine, bomo lahko očuva-li tudi gozdove. Po novi zakonodaji naj bi se sprostil promet z lesom, konec naj bi bilo z odkazili, ko bi šlo za sečnjo dreves za lastno uporabo, prenehalo naj bi delo gozdarjev kot policajev v gozdovih (za to so druge službe). Torej bi ostala le gozdarska svetovalna služba, tako kot jo sedaj poznamo v kmetijstvu, v njej pa bi za celo Belo krajino zadostovalo pet pospeševalcev. Kar pa se tiče dileme o tem, kdo je kradel in kdo ne, smo kmetje pripravljeni na pogovor z gozdarji. Glede kmetijskih zadrug pa zahtevamo, da o njih razpravljajo fe zadružniki in tisti, ki želijo kmetrjstvu dobro. Seveda je potrebno razlikovati med kmečko zadrugo in zadrugo-podjetjem. Interes prve ni velik profit, kot je cilj druge. Nikakor pa ne oporekamo strokovnosti v zadrugah oz. v tem prispevku omenjeni metliški Vinski kleti. Nasprotno, strokovnosti dajemo vse priznanje in zaupanje, kar potrjujemo tudi s tem, da je nekdanji vodja Kleti mag. Julij Nemanič naš poslanec v DPZ republiške skupščine, nekdanji pospeševalec inž. Slavko Dragovan pa delegat v zboru občin republiške skupščine. Kot delegata nas nista razočarala, toda neodvisno od strokovnosti v zadrugah zahtevamo zase večji vpliv pri pomembnih odločitvah. • Ne le človek, tudi žival ima svoje pravice. • Ljudje se razlikujejo po tem, da imajo enake pravice. (Yu grafiti) Sprašujem se, kaj pričakujete od kmetov. Se vedno hlapčevstvo, medtem ko naj bi bila zadruga podaljšana roka partije? In zakaj se Dolenjski list razglaša za neodvisni časopis, ko pa nekateri novinarji še vedno živijo v dobi »enosmerne« politike? Kmetje in naša stranka smo za demokracijo, čeprav veliko strank nasprotuje našim interesom, kar žal dokazujejo tudi osnutki novih zakonov o kmetijstvu. Teh ne podpiramo, smo pa vseeno prepričani, da bodo zakoni slej ko prej napisani po meri tistih, ki so jim namenjeni. J. BUKOVEC za prizadete v SKZ-LS MODNA REVIJA NA OTOČCU V množici butikov je, priznajmo, malo takih, ki to ime zaslužijo. Butik Tina na Cesti herojev 34 v Novem mestu to prav gotovo je. Poleg zelo kakovostnih domačih proizvodov nudi ekskluzivne modele blagovne znamke Fiorucci. Ta znani italijanski proizvajalec seje usmeril predvsem v modo za mlade. To pa ne pomeni, da pripravlja le modele za najstnike, pač pa, da je ta moda živahna, vesela, včasih malce drzna, vedno pa močno individualna. Ne bo vam treba več v Italijo. Dovolj je, da obiščete Butik Tina v Plavi Laguni. Predtem lahko pridete na veliko modno revijo, ki bo v motelski restavraciji na Otočcu 6. aprila ob 21. uri. Program bo povezovala Mojca Blažej-Cirej. Na modni reviji se bo predstavil tudi Frizerski salon Milka, last Milana Pavliča iz Novega mesto. Obiskovalci bodo spoznali nov preparat Lunica, frizerke pa bodo med revijo predstavile tudi posebno trajno. L. Š. Olajšave za vlaganja v razvoj ______Ukrepi v korist ogroženih območij Krajevne skupnosti Dobrnič, Knežja vas, Sela pri Šumberku, Svetinje, Šentrupert in Trebelno so tisti predeli v trebanjski občini, ki spadajo po zakonodaji Republike Šlovenije med demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1991—1993. Republika Slovenija po tej zakonodaji sodeluje pri spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij. Sofinancirala bo izdelavo razvojnih programov za ta območja in prispevala sredstva za izdelavo inicialnih razvojnih načrtov in delno povrnila stroške projektne dokumentacije. Za razvojne programe bo primaknil pristojni republiški organ do 50 odst. potrebnih sredstev, in sicer na osnovi letnega natečaja. Tak natečaj bo objavljen ta mesec v Uradnem listu RS. r*rav tako bo Republika Slovenija prispevala sredstva za razvoj lokalne infrastrukture, in sicer 30 odst. predračunske vrednosti toke naložbe. Spodbu-j: la bo tudi vlaganja v gospodarstvo, in s cer z dajanjem ugodnosti investitorjem. Le-ti bodo pridobili pravico do nepovratnih sredstev v obliki premije ali v obliki dolgoročnega kredita z ugodno obrestno mero, in to v višini 30 odstotkov predračunske vrednosti naložbe. Te ugodnosti pridejo v poštev za vlaganja v kmetije, dopolnilne dejvno- sti na kmetijah in v drobno gospodarstvo s področja proizvodnje in storitev. Pogoj je, da enoto, ki se poteguje za sredstva, nima več kot 5 zaposlenih in daje naložba skladna z občinskim programom. Do takega 30-odstotnega deleža so upravičeni investitorji tudi, če širijo obstoječe ali uvajajo nove proizvodne ali storitvene dejavnosti. Zakon o demografsko ogroženih območjih predvideva tudi davčne olajšave po zakonu o dohodnini. Davčnim zavezancem, ki omenjene dejavnosti začno opravljati na ogroženih območjih, prva tri leta ne bodo obdavčili dobička. Četrto leto se obdavči 50-odst., v petem letu poslovanja pa bo dobiček obdavčen 75-odstotno. Ker v občini Trebnje v Suhi krajini izvajajo Faov razvojni projekt, lahko tudi letos dobijo na ta račun nekaj republiškega denarja. Skladno s projektom naj bi v krajevnih skupnostih Dobrnič, Knežja vas, Sela pri Šumberku in Svetinje spodbujali kmetijsko pridelavo, razširili ali pa uvedli dopolnilne dejavnosti, kot so čebelarstvo, kmečki turizem ipd., in odpirali nova delovna mesto. Podrobnosti o vlaganjih v demografsko ogrožena območja lahko n.ožni investitoiji dobijo v Sekretariatu za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje, je navedeno v daljšem informativnem zapisu tega organa. Glas zoper grozljivo mučenje živali Pismo parlamentu re-publike Italije Že več kot 30 let se vse intenzivneje pojavlja eden od najhujših problemov mučenja pri transportu klavne živine, perutnine in zlasti pred veliko nočjo tudi ovac, ki jih Jugoslavija izvaža v Vašo državo. Med mejnimi prehodi so najbolj eksponirani Fernetiči, Prosek, Rožna Dolina pri Gorici in Škofije pri Kopru. Tu so prave klavnice živine, kije namenjena v Italijo. Nikakršna kritika, najsibo v tisku in na televiziji, ki se sklicuje na humanost, in tudi ne ogromna gospodarska škoda zaradi poginulih živali ne vplivata na ukrepe za izboljšanje transporta živine. Glede na to, daje tudi Italija ratificirala Evropsko konvencijo o humanem transportu živine, ki pa jo močno krši, bom sama pri naši Svetovni zvezi za varstvo živali v Londonu predlagala, da se o teh grozodejstvih, ki se stopnjujejo ob štrajkih italijanskih carinikov, spregovori na naslednjem svetovnem kongresu. Ta Vas bo opozorila, da ste dolžni ukrepati po predpisih, ki vas obvezujejo do Evropske skupnosti. Eden izmed učinkovitih in preizkušenih ukrepov je tudi organiziranje svetovne protituristične propagande kot posledica neizvajanja konvencije o humanem transportu živine. Izhajajoč iz vsega navedenega, prosim najvišje organe carinske službe in zavarovalnice, ki zavarujejo živinske transporte, ter vse odgovorne, da ukrepajo nemudoma, da se to grozljivo mučenje živali na mejnih prehodih iz Jugoslavije v Italijo odpravi ter da prenehajo množični masakri živine zaradi neurejenosti razmer znotraj države Italije. Pričakujem Vaš cenjeni odgovor in Vas pozdravljam. LEA EVA MULLER PROPADAJOČI GRAJSKI PARK —Žalostni usodi, kakršno že dolga desetletja po vojni doživlja gradaški grad se ni mogel ogniti niti prekrasen prostrani grajski park. Ker nima lastnika, žalostno propada in v njem tudi sta vba s kamnitim sarkofagom, kamor so včasih polagali k večnemu počitku nekdanje lastnike tega impozantnega belokranjskega gradu na okljuku Lahinje. Če za park ne bi vsaj deloma in prostovoljno skrbela zakonca Žibert, bi bil pogled nanj še bolj žalosten. »Spomladi, ko je park vsaj zašilo očiščenje tako lep, da bi človek lačen stal in ga gledal,«pravi Dragica Žibert, ki že dolga leta živi v stari gradaški šoli na grajskem dvorišču. (Foto: A. B.) Ukinitev — udarec po človečnosti Poziv zoper zapiranje brežiške bolnišnice — Lani prek 28 tisoč pregledov Novica na ljubljanski TV o zapiranju Splošne bolnice Brežice me je globoko presenetila in razočarala. V Brežicah živim 36 let. Čeprav nisem pacient te bolnice, so mi razvoj, rast in kakovost storitev, ki jih pacientom nudi, dobro poznane, zato protestiram proti sklepom o njeni ukinitvi. Trdnih dokazov, POMOČ V VINOGRADU — Metliška kmetijska zdruga ima na Vinomeru in v Vi-došičih okoli 36 ha vinogradov. Pri sezonskih delih, kot so rezanje, vezanje, košnja teras, zeleno potikanje in seveda pri trgatvi zaposlenim v enoti vinogradništvo priskočijo na pomoč delavci drugih enot v okviru zadruge. Prejšnjo sredo so na Vinomeru vezali delavci Vinske kleti, ta torek pa so bili v vinogradih v Vidošičih zaposleni v skupnih službah. Če bo vreme ugodno, bo vezanje ta teden končano. (Foto: A. B.) popolnih analiz in utemeljenih razlogov za ukinitev ni. Če so po prepričanju gospodov iz ministrstva za zdravstvo toki ali drugačni razlogi obstojali in us-merjali k ukinitvi bolnice, bi morali pred sprejetjem takega enostranskega sklepa razpravljati o problemih v odprtem dialogu z odgovornimi ljudmi bolnice, občine Brežice in Posavja. Kaj predstaviti delovnim ljudem Posavja kot argumente za nerazumen sklep o zapiranju bolnišnice, ki je imela pomembno mesto in vlogo v nudenju zdravstvenih storitev prebivalcem Posavja? Daje bila kakovost storitev zadovoljiva in da je bil odnos osebja do bolnikov primeren, govori tudi podatek, da seje lani zdravilo v bolnici 6.222 bolnikov in da je njeno osebje opravilo 28.770 specialističnih pregledov. Mislim, da te številke jasno kažejo, kako obiskana je bila lani to bolnišnica in koliko zaupanja so imeli bolniki v 24 zdravnikov specialistov in 40 medicinskih delavcev z višješolsko izobrazbo. Z odgovornostjo trdim, da v tej bolnici obravnavajo pacienta kot človeka, medtem ko je bolnik v velikih bolnišničnih središčih predstavlja samo številko. Naj navedem za primer, ko so v našem največjem bolnišničnem centru nekega pacienta dolgo zdravili in ga nazadnje vrnili v bolnico v Brežice kot bolnika, ki ne bo ozdravel. Toda človeški odnos in strokovnomedicinski pristop sto bolnika ozdravila in danes živi normalno. Z ukinjanjem brežiške bolnišnice in pošiljanjem pacientov v druge bolnice po Sloveniji bodo posavski bolniki prikrajšani za človeški medicinski odnos, ker bodo prisiljeni mesece čakati na preglede in jim ne bo mogoče nuditi pravočasne zdravniške pomoči, ki v določenih trenutkih poškodovanim in bolnim rešuje življenje. Zato pozivam prebivalce Posavja, naj ne dovolijo zaprtja brežiške bolnice. Prav tako apeliram na vodstvo občine Brežice, naj se ne preda tako zlahka in ne dovoli zapreti te humane ustanove, kije ponosno stola, se razvijala in delala celih 120 let. Ne dovolite, da 280 zaposlenih v tej ustanovi ostane brez eksistence! DUŠKO MARAŠ Bohoričeva 21 Cfrtmrn-llft BrCŽice Slovenila Moja dežela. pisma in odmevi Podpiramo protestni shod v Mariboru Izjava aktiva skupnosti ogroženih stanovalcev Slovenije (SPSS) Aktiv Skupnosti ogroženih stanovalcev Slovenije (SOSS) v imenu tisočev članov podpira legitimne zahteve protestnega sindikalnega zbora v Mariboru dne 28.3.199 L Še posebej opozaijamo na upravičene zahteve po prenosu družbenih stanovanj v last tistih delavcev in stanovalcev, ki so z odrekanjem svojemu zaslužku in lastnim delom ustvaijali povojni slovenski stanovanjski sklad. Aktiv SOSS že od samega začetka sprejemanja nove slovenske stanovanjske zakonodaje opozarja, da ni ustrezno rešeno vprašanje pravnega naslednika družbene lastnine. Dediči — nasledniki družbene lastnine na stanovanjskem področju ne morejo biti inštitucije te družbe (podjetja, občine, republika), saj le-te niso ustvarjale tega premoženja. Lastniki in solastniki smo lahko samo državljani in občani kot člani slovenske družbene skupnosti. Aktiv SOSS podpira delavce, ki se ne strinjajo, da jih podjetja v tej težki socialni stiski postavljajo pred odločitev, da odkupijo lastna — družbena, s svojimi žulji ustvaijena stanovanja. Aktiv SOSS se pridružuje oceni tisočev ogroženih delavcev severne Slovenije, da predlagani način lastninjenja ustvaija upravičeno nezadovoljstvo ljudi, kar še dodatno poslabšuje pogoje gospodarjenja. Najbolj zaskrbljujoča pa je takšna politika za mlado generacijo, ki ostaja brez dela, brez perspektiv za delo, brez strehe nad glavo in brez možnosti, da si ustvari dom in družino Aktiv SOSS podpira zahtevo delavcev, naj poslanci in vlada upoštevajo dosledno in brez zadržkov legitimne zahteve svojih volivcev, predvsem delavcev, kateri ustvaijajo materialne pogoje za eksistenco slovenske družbe. Strokovne roke in dobro srce Prijazna zobozdravnica Kot menda vsi pacienti ob vstopu v zdravniško čakalnico sem čutila močnejši utrip srca tudi sama, ko sem 25. marca 1991 vstopila v ordinacijo zobozdravnice v novomeškem zdravstvenem domu. Žal ne vem njenega imena, vem le, da so vrata njene ordinacije prva levo od čakalnice. Čeprav sem se nad 30 let potepala po svetu, sem poredkoma iskala zdravniško pomoč. Ko pa seje to le zgodilo, zlasti pri zobozdravniku, sem vedno našla razumevajoče, toda strogo zdravstveno osebje. Tokrat pa tako sladko presenečenje. Dobila sem vtis, da to zdravnica ravna z mano, enainosemdesetletno starko, kot z lastno mateijo, ali pa kot mamica z majhnim otrokom. Pomagala mi je na stol, katerega so v čakalnici v šali imenovali »mučilnik«, prestavila mi je noge in me s smejočim glasom vprašala, kako da nisem prišla že prej, ko me pa boli. »Pridna teto,« je rekla in prijazno začela obdelovati moje zobovje. Hitro je bilo gotovo. Od veselja in presenečenja sem bila tako zmedena, da zdravnici in sestri verjetno nisem rekla niti hvala. Poljubiti bi ji morala nežno in strokovno roko, čeprav so bile ustnice veijetno malo krvave, pa sem tudi pozabila. Hotela sem plačati participacijo, pa sto obe hkrati rekli, da ni potrebno. Ko sem bila že na pragu, je to ljubezniva zdravnica še naročila, naj pridem nazaj, če bo krvavelo. Na podlagi navedenega se s tem zapisom tako zdravnici kot medicinski sestri javno iz dna duše in srca iskreno zahvaljujem, z željo, da bi jo vsi zdravstveni delavci posnemali, v kolikor to že ne počno. ANA LUZAR, Gabrje 109 PONUDBA ZDRUŽENJA LJUBLJANA — Združenje žrtev komunističnega nasilja, nekdanje Združenje slovenskih jetnikov in preganjancevjugoboljševizma.je sprejelo pobudo, po kateri naj bi prišlo do odstopa od kazenskega pregona za kazniva dejanja, storjena na slovenskem ozemlju, ki veljajo za vojne zločine. Pobudo je združenje naslovilo na Predsedstvo, Skupščino in Izvršni svet Republike Slovenije in še nekatere republiške ustanove. V njej ugotavlja, daje bila na Slovenskem v času druge svetovne vojne poleg boja proti okupatorju tudi državljanska vojna. Ocenjuje, da so vojne zločine v letih med 1941 in 1945 zagrešili obe vojskujoči se strani, vendar je niirnber-ško sodišče obravnavalo samo zločince na strani poražencev in ne tudi na strani zmagovalcev. Čas od vojne do danes pa pomeni skoraj dvojno dobo zastaranja kazenskega pregona za kaznivo dejanje umora. 1 . aprila 1991 DOLENJSKI UST Ameriško pismo Cleveland 15. marca 1991 Pozdravljeni! Spomenka (Hribar) je bila tukaj. Včeraj pa je odšel nazaj Filip Robar-Dorin iz Novega mesta. Je vse snemal: Dejaka, Zajca in druge. Kakor berem v Nevv York Timesu, je spet kar veliko »sranje« v Beogradu. Seveda, Balkan! V Dolenjskem listu sem prebral spet nekaj dobrih člankov. V zameno pošiljam Ameriško domovino. Morda boste kaj iz nje pobrali. Ameriška domovina 14. marca 1991: Belokranjski klub prireja piknik na Slovenski pristavi 21. junija in 9. novembra. Igra Tony Klepec orkester. Novi grobovi: umrla je 84 let stara Helena C. Tekavec, rojena Logar, in Anna A. Sternisa, rojena Merhar... Podnaslov: »Če je Milan Kučan oče slovenskega naroda, potem je Spomenka Hribar njegova mati.« Vprašanje Spomenki Hribar: Bodo na Kongres (Slovencev) naslednje leto lahko prišli tudi tisti, ki doslej niso imeli vstopa v državo, Vinko Levstik na primer? Odgovor (skrajšano): Stvar države je, da pregleda dosjeje, da preveri upravičenost obtožnic in da ugotovi, katere izmed njih je treba umakniti, ker so bile delane v času, ko je bilo dovolj, da je kdo napačno pogledal, pa je bil že zločinec, oziroma da se najde tiste, ki so morebiti res zločinci. Kaj so to zločinci, pa bi bilo treba premisliti, ker so bili zločinci na obeh straneh... Danes popoldne odpotujeta v Chicago Spomenka Hribar in Alenka Puhar... Mednaslovček: Pilot Andrej Kokal pisal. In dalje: Andrej Kokal, pilot F-16 letala v nedavni vojni z Irakom, je v pismu z dne 21. februarja pisal, da je imel že 30 bojnih poletov, vsakič pa seje srečno vrnil. Kakor vemo, so tudi drugi vojaki slovenskega rodu, udeleženi v vojni, srečno prestali boje, ne da bi bili ranjeni. Za to smo lahko vsi hvaležni. E. C. Stiske še v luči krščanske etike Z marčevskega srečanja za versko izobraževanje odraslih v stiškem samostanu Stiški samostan je kot doslej vsak mesec tudi v marcu gostoljubno sprejel udeležence srečanja za versko izobraževanje odraslih. V dneh od 22. do 24. marca smo prisluhnili štirim odličnim predavateljem, ki so nam v luči krščanske etike osvetlili pereča vprašanja današnjega časa. Prvi dan, 22. marca nam je predaval dr. Anton Perdih o varstvu okolja s krščanskega stališča. Poleg običajnih nasvetov za varčevanje energije in varstvo okolja v vsakdanjem življenju ter izkušenj o koristni izrabi odpadkov je poudaril, da so človeške lastnosti, ki povzročajo onesnaženost okolja (napuh, lakomnost, požrešnost, jeza, lenoba) tudi poglavitni grehi po krščanskem nauku. Teologija stvarjenja je navdihnjena z ekološko mislijo. Sv. pismo pravi: »Ne pljuj na zemljo! Ne zaničuj zemlje!« Zemlja nam je dana v upravljanje. V sedanji ekološki krizi mora človek opustiti brezobzirno izkoriščanje zemeljskega bogastva in podrejanje naravnih sil, sicer se bo izpolnila grožnja iz Sv. pisma: »Sami se boste kaznovali, ko boste kršili božji načrt.« Novoveški ateizem pa postavlja človeka tako visoko, da si hoče podrediti vso naravo, in dela, kar hoče. 23. marca nas je kanonik dr. Ivan Merlak s poglobljenim in vsestransko dokumentiranim predavanjem o solidarnosti brez kapitalizma in komunizma prepričal, kako socialni nauk Cerkve vedno poudarja solidarnost, kako bog sam kliče k solidarnosti. Za vernika je človek zadnje in najvišje merilo vrednot. Koncilsko gibanje v Cerkvi pospešuje čut za prijateljstvo med ljudmi — božjimi otroki. Današnji svet pa si prizadeva le za gmotni napredek, vidi osnovno danost le v materialnih • Absurd je sopotnik totalitarne države. (Kadare) • Ni jilozoja, ki bi lahko potrpežljivo prenašal zobobol Kot leva in desna polovica Teze o drugačnem šolskem sistemu__________________ Predsedstvo koalicije LDS OO Sevnica in Demos Sevnica je zapisalo daljše razmišljanje glede razprave, ki jo je preko odbornice zbora združenega dela posredovalo predsedstvo skupnosti osnovnih šol. Predsedstvo koalicije je razmišljanje strnilo v teze za drugačen koncept šolskega sistema. V njih je med drugim zapisalo: Največ, kar je učitelj lahko, je fižol-nica (fižolnica je nekaj, kar je pokončno, trdno v zemlji in visoko v nebu): opora, ki z močjo svoje duhovne bogatosti, znanja, vedenja, umevanja in razumevanja nudi otroku tolikanj trdno oporo, da doraste v vsej potencialni višini. Ničesar ni moč vbiti, vsaditi, le pripravimo lahko človeka, da si sam vsadi in da neguje vse, kar ga dela človeka. Da bi navedeno lahko dosegli, učitelj in učenec ne smeta biti vezana v sistem, ki deluje podobno kot država ali podjetje (v industrijskem smislu) ali, v končni konsekvenci, kot vojaški sistem. Iz šolskega sistema in šole, ki deluje na ta način, lahko pridejo le ljudje, ki bodo brez ustvaijalne potrebe in vneme, zakaj čutili bodo posledice oblastne moči kot nekaj ubijajočega, duhamornega. Še nekaj je, kar nujno karakterizira takšne šolske sisteme (šole): razvijanje (predvsem in zlasti) logičnega, analitičnega, »razumskega« mišljenja, t.j. leve polovice možganov. Zanemarjajo se torej zmožnosti obvladovanja prostora, umetniškega dojemanja, ustvarjalni procesi in intiuitivno, sintetično mišljenje, torej sposobnosti, ki jih povezujemo z desno polovico možganov. Zanemarja- nje celovitosti človekih sposobnosti s favorizacijo razumskosti pa pomeni, da se odrekamo ogromni ustvarjalni energiji, do katere pride z razvijanjem funkcij tako leve kot desne polovice možganov. Z zanemarjanjem enih funkcij torej ne dovolimo drugim, da bi se polno razvile. Na podlagi vsega navedenega izražamo nestrinjanje s konceptom, ki zagovarja velike osnovne šole z velikim številom učencev, katerih edina prednost je, da so cenejše, kot bi bile tiste, ki bi delovale po načelih, katera zagovarjamo. Koncept velikih osnovnih šol posebej zavračamo zato, ker veliko število učencev in učiteljev potencira vse navedene slabosti. Velike šole zaradi težke obvladljivosti namreč kar kličejo po uvedbi kasamiškega tipa vodenja. Šola bi morala biti sestavni del otrokovega bivanjskega okolja in bi se v to okolje morala naravno vključevati. Velike šole pa so »drugi svet«, kjer je otrok izločen iz naravnega bivanjskega okolja. Prav tako je taka šola sama po sebi izločena iz okolja v svoj posebni svet, saj ni zrasla iz okolja, temveč se je postavila izven njega. Za predsedstvo koalicije LDS OO Sevnica in Demos Sevnica: JULIJ JERAJ, koordinator dobrinah, zanemaija pa duhovne. Prihodnost tretjega tisočletja bo temeljila na tehniki, ki bo omogočila preživetje, na altruizmu in na kontemplaciji — duhovnosti. Komunizem in kapitalizem sta duhovnost zanemarila, zato sta propadla. Ekonomika se mora vključiti v moralni red. Tretje predavanje — predaval je elektroinženir Andrej Grebenc — je razgibalo poslušalce z vprašanjem odnosa med človekom in strojem. Vodilo nas je od prvih začetkov človeškega prizadevanja za preživetje in olajšanje življenja do sodobnih strojev, ki ne samo da pomagajo človeku, temveč ga marsikdaj tudi razčlovečijo, zasužnjujejo. Ne smemo pozabiti, da je človek, čeprav krona stvarstva, omejen v svojem bivanju in delovanju. Ustvarja lahko le ponovljive, mrtve stvari. Noben stroj, izdelek človeških rok, ne more narediti živega bitja, ne more pomagati pri odrešenju človeka. Problem, ki presega človekove moči, lahko reši le liog. On nam daje notranji mir in gotovost. Posebno aktualno je bilo zadnje predavanje inž. matematike Ivana Bizjaka, predsednika zbora občin v slovenskem parlamentu. Govoril je o družinski vzgoji otrok za družbeno življenje. Starši naj predvsem s svojim zgledom navajajo otroke na sodelovanje pri urejanju skupnih zadev. Slaba je družina, ki je zaprta vase, ki se ne meni za družbena vprašanja. V družini se oblikuje otrokova osebnost, ki naj bo usmerjena navzven in ki bo imela čust odgovornosti do prevzetih dolžnosti. Pomembna je tudi samozavest in njena nadgradnja —• družbeni pogum. Starši naj otrokom pravilno predstavijo vrednote. Za kristjana je najvišja vrednota bližnji. Vsako vrednostno ocenjevanje ljudi je lahko nevarno. Za uspešno družbeno delovanje je torej potrebna trdna osebnost s privzgojenimi vrednotami. Že otroke lahko navajamo na odgovorno urejanje skupnih zadev, npr. v karitativni dejavnosti. Tudi molitev npr. za mir je oblika družbenega delovanja. Domovinska vzgoja naj otrokom privzgoji občutek pripadnosti narodu in državi, brez nestrpnosti in predsodkov do drugih narodov. Ne romantično zaneseno, temveč realno moramo pokazati otrokom, kaj imamo v našem narodu vrednega. Kristjani moramo izpol- njevati svoje naloge s čim manjšim razkorakom med besedami in dejanji. Po vsakem predavanju se je razvila živahna debata, ki je razjasnila še dodatna vprašanja poslušalcev. Program vsakokratnega srečanja objavlja organizator dr. Rudi Koncilija v tedniku Družina. Pridite, ne bo vam žal! MARIJA DAUGUL Brestanica • Pisma in odmevi se nadaljujejo še na 14. in 15. strani. K ŠUNKI VELIKANKI— Težko biza veliko nol našli tako šunko velikanko, h kateri bi sodil tale hren velikan, ki ga drži v rokah Silvo Žonta s Potov Vrha, sicer znan po tem, da v vinogradu na Kremenjaku nad Potov Vrhom prideluje dober cviček. Prav tam, zazidanim, je zrasel tudi ta orjaški hren, ki takole izkopan meri krepko čez meter, še kakih trideset centimetrov, kot pravi Silvo, pa ga je ostalo v zemlji (Foto: T.J.) CVET ŽIVLJENJA — Tako bi lahko imenovali opojno dišeče cvetove drevesa življenja. Le redkim je dano, da jim zacveti Slavku Burgarju z Regrških ko-šenic pri Novem mestu pa se je to zgodilo že drugo leto zapored Drevo s štirimi poganjki je pred devetimi leti kupil v Banjaluki Sedaj so vrhovi veliki že prek dva metra, vsako leto pa se cvetje pojavi na drugem vrhu. Cvetje je v obliki grozda, vsi cvetovi na njem pa ne cvetijo hkrati Eden cveti približno dvajset ur. Tako bo trajalo kar štirinajst dni, da bo odcvetelo vseh sedemsto cvetov, kolikor jih je v grozdu naštel slavko Burgar. Drevo hrani na istem mestu in v istem prostoru že vseskozi, odkar ga je dobil. (Foto: T. J.) KJE JE ANTENA? Iz zaklenjenega podstrešja na Trdinovi 5 b v Novem mestu je neznano kam in s kom odšla dobro privezana televizijska antena s kablom vred. Vabim jo, naj se nemudoma vrne na svoj stari prostor in mi s tem prihrani nadaljnje korake. MARIJA LIPOVŠEK Šola in starši z roko v roki 25-letne izkušnje učite-____________Ijice_____________ Letos že 25. leto poučujem 1. razred, in to ves čas na istem delovnem mestu. Menim, da je uspešnost učitelja na tej stopnji v veliki meri odvisna tudi od dobrega sodelovanja s starši. Že leta poskušam uvajati drugačne oblike sodelovanja. Starši so opremili učilnico s kotički, kupili radiokasetofon, pomagajo pri izdelavi raznih učnih pripomočkov, spremljajo nas na ekskurzijah, predstavah, predstavijo nam svoje poklice, obiskujemo jih na domu, »pričarali« so nam pisalni stroj, papir, blago, pribor za šivanje in še mnogo zanimivih stvari. Program sodelovanja predstavim staršem takoj na začetku šolskega leta skupaj s pedagoginjo, potem pa ga med šolskim letom dopolnjujem s predlogi in željami staršev. Sicer pa menim, da si mora vsak učitelj na svojem področju najti lastno pot, jo neprestano izpopolnjevati, dopolnjevati in prilagajati. Ko bodo starši spoznali v učitelju zaščitnika otrok, ki svoje delo opravlja z ljubeznijo in čustvenostjo, se bodo nanj obračali z zaupanjem. Tako se bodo težave zmanjševale oz. jih bomo poskušali skupaj premagati. Pomembno pa se mi zdi tudi realno in kritično gledanje otroka. UČITELJICA Odprto pismo ministru Venclju Kočevski četrtošolci so proti maturi Glede na zmešnjavo, ki seje pojavila pri organizaciji in časovni razporeditvi zaključnih, sprejemnih in diferencialnih izpitov v šolskem letu 1990/91, smo se četrtošolci SŠTUD Kočevje odločili, da vam napišemo protestno pismo, za katero goreče upamo, da bo padlo na plodna tla. Niti dijaki niti učitelji in prav gotovo tudi vi sami, gospod Vencelj, ne vidimo prave funkcije zaključnega izpita. Ali nam morda lahko zagotavljate, da nam bo uspešno opravljen zaključni izpit zanesljiva vstopnica na katerokoli fakulteto, ali pa s tem želite izpeljati test psihične vzdržljivosti letošnjih četrtošolcev? Si vsaj približno predstavljate, kakšen napor je opravljati zaključni, sprejemni in po možnosti še diferencialni izpit v roku 14 dni? Ne razumite nas napak! Nismo proti pravi, enotni, s katalogi znanj podprti eksterni maturi, temveč proti nefunkcionalnemu zaključnemu izpitu (ker se ocene tega izpita ne upoštevajo pri sprejemu na fakulteto, pač pa ocene četrtega in tretjega letnika oz. povprečni učni uspeh v srednji šoli), za katerega še pred kratkim ne dijaki ne učitelji nismo vedeli, kako naj bi potekal in kakšna znanja bi od nas zahteval. Do začetka zaključnega izpita sta še komaj dva meseca in v tem kratkem času bi bilo težko rešiti toliko nejasnega. Teoretično je zaključni izpit sicer lahko izvedljiv, toda kdo bo upošteval naše meje vzdržljivosti! Sola je vendar zaradi nas, in ne mi zaradi šole! Za nameček pa lahko povemo še to, da v primeru neuspešno opravljenega zaključnega izpita v prvem roku ne dobimo potrdila o zaključku srednje šole, kar predstavlja edino možnost za opravljanje morebitnega sprejemnega izpita, torej v tem primeru izgubimo celo leto. Moti nas diferenciacija zahtevnostne stopnje zaključnega izpita posameznih usmeritev. Primer: — naravoslovne šole (en izbirni predmet + 3 določeni) — ostale šole (več izbirnih predmetov). Naši predlogi so: — da se sekretariat za VIZ dogovori s fakultetami, da se uspeh zaključnega izpita upošteva pri sprejemnih izpitih — da se roki sprejemnih izpitov prestavijo — da se uredi časovno neskladje izpitov — da se zaključni izpit ne izvaja. Zaradi vsega navedenega ostro protestiramo proti izvajanju neurejenega, popolnoma nefunkcionalnega, neefektivnega, z eno besedo, popolnoma neuporabnega zaključnega izpita. Odgovor pričakujemo v roku enega tedna. ČETRTOŠOLCI SŠTUD KOČEVJE PESNIK NA OBISKU V Pionirski knjižnici nas je obiskal Kajetan Kovič. Bral nam je pesmice, ki bodo izšle v njegovi novi pesniški zbirki. Pesmice so mi všeč, ker so smešne. Pričakoval sem, da bo Kajetan Kovič starejši, kot je v resnici. Vesel sem, da sem se srečal z njim. LUKA HROVAT, 2. d OŠ Milke Šobar-Nataše Novo mesto KtMM "P*. Ji; ijJ* SPREJEMNI IZPITI Ko je bil informativni dan, sc je jjj odpravil v šolo, v katero si pač želi. Z®*| šole bo večina ostala doma, kjer je še'? no najlepše. V srednji šoli v Brežicah* imeli dogovorjen sestanek ob 9. un-5* rejši dijaki so nam kratko opisali del®' posameznih predmetih, potem pa srn® ^ šli na ogled šole, kjer smo pns°stvj'’i tudi pouku. Vsi skupaj se zelo vese1*/ nadaljnjega šolanja, le sprejemni izpl0 težava, ki nas čaka. . . ANJA PINTARIČ* KULTURNI DAN Kultura, kultura, kultura. Tokrat^; jo učenci zajemali z veliko žlico. PriPJJj smo čisto poseben kulturni dan. smo namreč lahko ustvarjali v štev? delavnicah. Okrog 40 smo jih imeli ^ biro. Novinarji smo pripravljali tm oddajo in tole novico za vas. ELIZABETA JORP OŠ SentT BILO JE LEPO Ko seje bližal konec zimske šole** ravi, smo imeli v šoli zaključni nast« telovadnici so najprej zaplesala in za€ nekatera dekleta, potem smo nastop** skupinah. Jaz sem bila med Sner medvedki. Mislim, da ne bom niko®1 zabila tega dne, saj sem se imela lej? MATEJA PISEN.; OŠ Kostanj®] V SADOVNJAKI) Drugi razredi smo imeli naravo®? dan. Po malici smo odšli k stari kn®“ šoli na Grm. Tam nas je čakal gosp®®, ne Horvat, ravnatelj kmetijske šole./ smo v sadovnjak. Spoznali smo sp® danska dela v sadovnjaku. Obreza1^ blano, sadno drevo je cepil na tri Naravoslovni dan mi je bil všeč, k**" se veliko naučila o sadovnjaku. . ■ AJDA GOBEC; OŠ Milka Šobar-N Novo " ŠIFRERJEV KONCE#1 Šestega marca smo odšli v Treh®/ si ogledamo koncert Andreja ŠifretL mi je bilo še posebej všeč zato, ker*? prvič slišala v živo. Zapel nam j® ,. pesmi, najlepša pa mi je bila Usp**j za Evo. Odločila sem se, da bom * j njegovo kaseto. -1 ANDREJA RATAJ EC, novink Dol. Nemšk’ Literarni več? V spomin na Županj SUŠ Mirana Jarca Črnomelj j®^ vsem, ki jim ni tuja Župančičeva P®? predstaviti v literarnem večeru^f njegovega pridiha. Večer smo p®*\ spominu na pesnikovo obletni®® J stva, ki je bila 23. januarja. k(( Pravimo, da mora šola živeti s*( ni. No, pa smo poskusili obarvat* ^ po belokranjsko. K sodelovanj®, pritegnili šolski pevski zbor in,0!* klorni skupini in učence iz OŠ •'j tuš. Večer smo obogatili tudi z tivi o Beli krajini. V avli šole so s* J obiskovalci ogledali priložnost®^ stavo Župančičevih del; učenci s® turnih delavnicah razmišljali o k j hiši nekoč in danes, pa so nam n® ; kih slikovnih utrinkov pripravi® J nojih. Iskali smo tudi najstarejšo ali listino v našem kraju. J Veseli smo, če smo z literarni®! ^ rom izpolnili pričakovanja cem. Če smo uspeli, nam bo to P izziv na naslednje druženje. jt SUŠ Mirga Piše zgodovinar Zdenko Picelj ZDRUŽEVALNA SILA V USODNEM ČASU Pred 50 leti je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda Zelo pomembno je bilo, da seje pod vplivom danih socialnoekonomskih razmer in naraščajočega odpora proti vladajočim režimom vedno bolj poglabljala politična diferencijacija v posameznih okoljih, v sokolski organizaciji, v društvih kmečkih fantov in deklet, v katoliških, obrtniških, dijaških in prosvetnih organizacijah. V teh organizacijah se je vedno več članov opredeljevalo za levico, za socializem, za revolucionarne spremembe v družbi. V novomeški sokolski župi se pred vojno ni poglobila politična diferenciacija med demokratičnim in unitarističnim krilom Sokola, kije bila značilna za ljubljanske razmere. Res pa je tudi, da novomeška sokolska župa ni bila neposredno vezana za posamezne politične stranke in da je delovala bolj ali manj avtonomno, zavzemajoč se za narodnoobrambne in domoljubne cilje. To je s časoma pripeljalo do ožje povezave in sodelovanja z demokratičnim krilom ljubljanske sokolske župe, kar je pospešilo demokratične procese znotraj novomeške sokolske župe in vplivalo na napredno prosocialistično usmeijenost dobršnega dela članstva. Zadnja leta pred vojno seje posebno povečala aktivnost sokolske organizacije na Dolenjskem, organizirani so bili številni tečaji za vaditelje in okrepila se je sokolska organizacija v vseh večjih krajih. V začetku tridesetih let je postala sokolska javna knjižnica v Novem mestu pomembno žarišče naprednih idej. Po zaslugi nekaterih aktivnih članov sokolske župe je prevzel dejansko vodstvo knjižnice Tone Bele, takratni sekretar Oic KPS v Novm mestu, kateremu je knjižničarstvo omogočalo stik s številnimi mladimi ljudmi, ki jih je idejno usmerjal v marksizem in posameznike pritegoval v ilegalno delo partije. Po Bc-letovem odhodu so to delo nadaljevali Bogo Komelj in drugi. Sokolska knjižnica v Novem mestu je vse desetletje pred vojno igrala pomembno vlogo pri idejnopolitičnem oblikovanju številnih mladih sokolov! Društva kmečkih fantov in deklet so odigrala izredno pomembno vlogo pri idejnopolitičnem oblikovanju kmetskih fantov in deklet. Društva in njihova zveza niso bili nikakršen privesek posameznih političnih strank, marveč so bili politično in organizacijsko samostojni. To pa je omogočalo, da je bil v velikem številu društev že pred vojno prisoten proces diferenciacije v levo. V katoliških organizacijah in društvih seje odvijala politična diferenciacija v precej težkih razmerah, zato so se opredeljevali za levico posamezniki, razen v sindikatih in nekaterih študentskih društvih, kjer je bil močan vpliv krščanskega socializma. Tudi med vernimi ljudmi so bili taki, ki so odklanjali agresivne fašistične metode in mržnjo proti vsem, kar je socialističnega, ker so jim bili bližji evangelijski nauki in človečanski idealr socializma kot pa fanatični fašizirani antikomunisti. Na Dolenjskem je bil prisoten vpliv krščanskega socializma zlasti v rokodelskem društvu, deloma med dijaki in študenti, manj med inteligenco. Iz katoliških vrst je bilo precej takšnih, ki so se opredeljevali za krščanski socializem. Na splošno pa je bila odprtost katoliških organizacij manjša in zato je bil vpliv komunistične stranke nanje manjši in težavnejši, kajti ni bilo dovolj stikov. To je prišlo do izraza zlasti v letu 1941, pri začetku snovanja OF, ko je zaostajalo aktiviranje katoličanov v njej. Takrat je bilo potrebno najprej vzpostaviti stike z ljudmi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v OF skupaj s komunisti in Sokoli, ki bi bili pripravljeni zavreči predsodke in politično ekskluzivnost ter se skupaj z drugače mislečimi, predvsem pa skupaj s komunisti, boriti za svobodo slovenskega naroda. Prebivalci Dolenjske so bili vedno dojemljivi za nove ideje in so sprejemali vse, kar je bilo naprednega. Veliko Dolenjcev je odhajalo v Ameriko, od koder so se vračali z naprednimi republikanskimi idejami. Iz ruskega ujetništva so se vračali vojaki iz prve svetovne vojne, doživeli so socialistično revolucijo, se navzeli socialističnih idej in jih razširjali po Dolenjskem. Veliko vlogo je odigralo tudi učiteljstsvo, kije v mladini budilo domovinsko zavest in učilo ljubiti domovino. Ustanovljena so bila razna napredna društva, organizacije in skupine. V desetletju pred drugo svetovno vojno pa je v Slovenijo pribežalo okoli 50 tisoč primorskih Slovencev, ki so morali zapustiti svoje domove zaradi vse hujšega fašističnega nasilja. Ti emigranti so postali protifašistični agitatorji in so veliko prispevali pri širjenju protifašističnega razpoloženja na Slovenskem. Tudi na Dolenjsko je tako prišlo precej primorskih Slovencev, ki so spoznali bistvo italijanskega fašizma in njegovo raznarodovalno politiko v slovenskem in hrvaškem Primorju. Proti gospodarski zaostalosti in izko-riščanjuje mogel biti uspešen le tisti boj, kije imel trdno ideološko podlago,boj, ki je neizprosno terjal popolno preobrazbo družbe na osnovi najnaprednejših idej socializma in komunizma. Tu je komunistična partija, čeprav jo je ob-znana pregnala v ilegalo, s svojo dejavnostjo, s povezovanjem kmetsko-delav-skih množic in z izrabo vseh oblik agitacije in organizacije opravila veliko delo, zlasti v zadnjih letih pred izbruhom druge svetovne vojne pri nas. Tako je težko materialno stanje prebivalstva, hkrati z zavestno aktivnostjo porajajočega sc delavskega razreda in doraščajoče napredne inteligence in študentov ustvarjalo izredno revolucionarno razpoloženje množic, ki so si vse bolj zavestno iskale poti v boljše življenje. V takih okoliščinah je Komunistična partija Slovenije, ki je na ustanovnem kongresu leta 1937 prevzela skrb nad usodo slovenskega naroda, postajala vse pomembnejša politična sila in končno vodilna politična stranka, kije povezala slovenski narod v Osvobodilno fonto in ga povedla v osvobodilno borbo. • Socializem je možno uresničiti samo tako, če se srečata Marx in Kristus. (Grmič) USTANOVITEV ,, NOVE VSESLOVEN“ POLITIČNE ORGANIZACIJE cjf podpisana brezpogojna kap®®^ J |zvzupiouiiu ui -— i ( goslovanske vojske. Kralj i® •f ^ J venskega naroda, ustanovlJ M aprila 1941 na pobudo Ko*®®/! partije Slovenije, ki se je P°05'lj mesecu in pol preimenovala » | dilno fronto slovenskega nar I (Nadaljevanje «i»: 4 \ i * 4 ic« sk! Iti' H 0* Jif sil^ to°, tftf. sj S; i » Ssi <3 i^ n d 4 M IK^I ila4 $ br$ do1' <,y s$ Sžj V y w nagrada v novo mesto Žreb je izmed reševalcev 11. nagradne križanke izbral MARJETO ZA-.N iz Novega mesta. Za nagrado bo Prejela knjigo Maria Vargasa Llose Po-govor v katedrali. Nagrajenki čestitamo. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 15. aprila na na-sov. Uredništvo Dolenjskega lista, lavni trg 24 68000 Novo mesto, s Popisom KRIŽANKA 13. REŠITEV 11. NAGRADNE KRIŽANKE , Pravilna rešitev 11. nagradne kri-zf,1ke se, brano po vodoravnih vrstah, nrn.SADAT’SUM- REVOLUCIJA, PtE.BI- ERNA, ANO, STAS, PLIŠAST1, SLOJ. TRAK AR, TORI, ARAK, Ll’,rIZBOR' °Rla, MI, ARICA, aL)*kTAN’ REJENKA, arara, ANANAS, JORA. mas hi v resnici kje pod soncem jv?,*1, ki bi z vso zanesljivostjo ^ženske?’ d°J'6izbranec kakš' A. STRINDBERG turi1110 v rnnoS0Sem zadrto, toda oi prijazno, skromno, dobro-k°!?° 'judstvo, v zgodovini nična tepeno in zato malo nno, i . 1 obrnjeno, toda narav- zumev n° Pr*ialelievania 'n ra M. KMECL * NAGRADNA KRIŽANKA 13 1 & ANGL POKRAJINA OVALNA SKLEDA ČEŠKI GRAFIK (LIKOVNI AVTOR SVEJKA) BOKSAR CLAY RIBIŠKA MREŽA MESNATA BULA ZAGIB TKANINE NEPRIČAKOVANA SRČNA SLABOST IT FILOZOF (BENEDETTO) EKSPLOZIVNO TELO DOLOČITEV VREDNOSTI BARVNI ODTENEK SEKIRA ZA TESARJE IGRALKA NAIVNIH- OSEB SINJSKA VITEŠKA CIMOSOV AVTO ZOFABREZ NASLONJALA AVTOR J UDIR DRŽAVNA BLAGAJNA PLEŠOČI MEDVED RUDARSKO NASELJE NA KOROŠKEM ' FR FIZIK NOBELOVEC (LOUIS) kokain skoraj neznan. Evropski “ore; zoper narkomanijo so beli prašek t e , za tipično ameriško zadevo, v ka-l r°Je, bi'a Evropa vpletena le kot do-dvitelj.ee nekaterih kemičnih surovin, knJ* t B “Pridelavo kokaina iz listov čel 6 '"res jebilo tako, dokler se ni za-takn,M ,A"eusmi'Jen boj. kije segel jak- ,, da so v borbo proti proizva-vnlei?1 ,a‘na in trgovcem s to drogo rjfki.1 ,l“di vlade nekaterih južnoame-na h d ,v in celo vojsko. Hud pritisk tok !'maČlh l*eb Je mafijo prisilil, da je Drek re,°Vlnc s kokainom preusmerila preko Atlantika v Evropo. na p0*13'” * je začel hitro uveljavljati ?40vVroPskem trgu z drogo, o čemer ženiK°i.no ®?vore tudi podatki za zasede količinah kokaina, ki je padel v s(rm Policiji in carinikom. Količine treh ° nara5čaJ° Lani so samo v prvih Ra ^ries®c,h zasegli več kokaina, kot so terrv,Prelv vsem desetletju. Podatki In-driaa*> taki: v dvajsetih evropskih zaseor u?0 *eta * cariniki in policija lani n a ZU * kilogramov kokaina, VarncB t'so^ kilogramov ne-vijo d ae*e®a Pračka. Poznavalci pra-za ciLTl ®rc P" zaplenjenem kokainu le kajo „ vseb tistih ton droge, ki prite- ča ? ameriš^3 pristan'šča in na letališ' narr^,0^0 kokaina potuje po oceanih k GerarH Ktrav' strokovnjak z Interpola zabij,, . eurohr, »da ga včasih celo po-_ f avoriti. Posamezne pošiljke zamešajo ali celo pozabijo nanje in končajo na povsem nepričakovanih krajih sveta, kot je denimo Šri Lanka « Se pred nekaj leti je bila prava senzacija, če so cariniki zasegli 10 kilogramov kokaina, zdaj se srečujejo z več sto kilogrami in celo tonami droge. Kako sploh lahko pridejo take ogromne količine droge v Evropo? Strokovnjaki pravijo, da na vse mogoče načine: z ladjami, letali, ribiškimi barkami, po pošti, z »živimi vrečami«, se pravi z ljudmi, ki si drobovje naphajo s polivinilastimi vrečkami ali kondomi, polnimi kokaina. Kokain je skrit v računalnikih, v pošiljkah kmetijskih pridelkov, strojev, odkrili so ga v izpraznjenih kokosovih orehih, v želodcih dirkalnih konj, v nožnicah toreadorskih mečev, v škatlah zdravil, našli so ga sprešanega kot del potovalnih kovčkov, skratka povsod, kjer je to mogoče. Domišljija kokainskih baronov je v tem pogledu zares silno ustvarjalna in živahna. Evropski rekord zaseženega kokaina imajo nizozemski cariniki. Lani so na tovorni ladji Bo Johnson, kije priplula iz Južne Amerike v Nizozemsko pod švicarsko zastavo, odkrili več kot poltretjo tono kokaina v pošiljkah koncentratov semen južnoameriških pasjonk. Strokovnjaki trdijo, da seje kokainska mafija resno odločila, da bo v naslednjih letih Evropa postala osrednje tržišče. In ta račun je narejen z veliko premisleka. Ne samo da so ameriška tla zanje postala prevroča, Evropa je zaradi gostega mednarodnega prometa in svojih razčlenjenih obal neprimerno bolj ranljiva v tem pogledu, saj je nadzor nad tihotapskimi plovili precej težji. Poleg tega predstavlja 350—milijonsko prebivalstvo stare celine večjo množico potencialnih odjemalcev kot prebivalstvo ZDA. Kokainski mafijci so na tekočem tudi s spremembami, pred katerimi stoji so- svet v številkah ONESNAŽEVANJE OZRAČJA Delež največ jih onesnaževalcev Med najhujšimi ekološkimi nevarnostmi, ki resno ogrožajo naš rodni lahL6* 'n vse Oljenje na njem, je splošna otoplitev ozračja, do katere k,.> Pride zaradi prevelikih količin najrazličnejših plinov, kijih vsak ®n izpuščajo v zrak tovarne, toplarne, termoelektrarne, milijonska g n°*ica avtomobilov, letal, vlakov, ladij in drugih prevoznih sredstev. v°je dodaja tudi ogrevanje in hlajenje stanovanj, poslovnih prostorov, i®?vin itd. A čeprav je škoda prizadeta vsemu človeštvu, so nekateri : J “Pridni« pri ust valjanju škodljivih plinov. Vodijo seveda razvite in '.^•rijske države. Graf tega tedna kaže, v kolikšnem deležu so pri ,s‘j' škodljivih plinov udeležene posamezne svetovne regije. dobna Evropa. Računajo na sproščene razmere, ki bodo začele veljati po letu 1992, ko bo Evropska skupnost zaživela pod zelo ohlapnim režimom nadzora na mejah in bo pormet med državami Skupnosti potekal tako rekoč povsem prosto. Kjerkoli bodo vdrli v mehki trebuh Evrope, se jim bo odprla vsa Skupnost. Računajo pa tudi na spremembe v srednji Evropi in na evropskem vzhodu, kjer se jim odpira zelo donosno tržišče v državah nekdanje socialistične »blaginje«. Mafijski baroni imajo kaj ponuditi razočaranim množicam — blaženo pozabo in umeten raj. Precej je znamenj, ki kažejo, da je v teh računih nekaj prostora odmerjenega tudi Jugoslaviji. »Bela kuga« ogroža tudi naše ljudi. • MiM MOTILEC HRUPA Seveda je prijetneje poslušati škrebljanje dežja, žuborenje potočka ali enakomerno šumenje slapa, kot pa neprijetne glasove radijskih in televizijskih aparatov iz sosednjih stanovanj, ropotanje prometa z ulice ali bobnenje avio-nov nad glavo. Vsi neprijetni hrupi pomenijo za sodobnega človeka, že tako obremenjenega z nešteto problemi, stresno situacijo, kateri je le težko uiti. Pa vendar, na voljo je priprava, motilec hrupa, ki vam namesto neprijetnih pričara v začetku naštete prijetne šume. Blizu sto dolarjev je treba plačati za to napravo in prijetno spanje ob šumenju slapa ali škrebljanju dežja vam je zagotovljeno. Naprava je prenosna in jo zato lahko odnesete s sabo v naravo, kjer so podobni glasovi tudi že redkost. Bakterije — tovarne Vojska se zanima za so-dobni genski inženiring Ameriški vojaški strokovnjaki so dolgo zavidali pajkom, ker znajo narediti svilnate niti, ki so zelo prožne in ob tem petkrat bolj močne kot ustrezne jeklene niti. Če bi lahko take niti umetno delali, bi vojska imela na voljo prvovrsten material za izdelavo najmočnejših padalskih vrvi, za tkanje neprebojnih jopičev in za izdelavo lahkih, a močnih čelad. Na vojaško žalost pa pajki ne proizvedejo zadostnih količin za industrijsko tehnologijo uporabnih niti. Tako bi stavri ostale v okvirih želja, ko bi se v naravni red ne vmešali najnovejši tehnološki postopki, ki temelje na dognanjih mladih ved, kot sta mikrobiologija in genski inženiring. Mikrobiolog Stephen Lombardi iz vojaškega raziskovalnega središča v Massachusettsu je izločil iz celice neke vrste pajka gen, ki je bistvenega pomena pri tvorjenju ustreznih znovi za paj-čevinaste niti, ter ga presadil v navadno bakterijo, kakršne gojijo v laboratorijih. »Obdelana« bakterija seje pričela deliti in raziskovalcem je bilo v kratkem času na voljo na milijone bakterij z genom, ki omogoča tvorbo proteina, kije nujno potreben za izdelavo pajčevine. Stvar nadaljnjega razvoja postopka pridobivanja svilnatih niti je, kdaj bodo bakterije uporabili za izdelavo umetnih paj-čevinastih vlaken v industrijskih razmerah. Čim dlje samske Japonke se odrekajo tradicionalni vlogi — Dlje samske Za večino žensk na Japonskem je bila ženitna ponudba priložnost za praznovanje, danes pa, kolje videti, poročna ponudba zaposleni mladi Japonki ne prinaša več pravega veselja, raje ostaja samska in se za zakonski jarem odloča vse kasneje. Takšen odnos do poroke je naravnost revolucionaren za kulturo, kjer so se dekleta zgodaj poročala in se po poroki povsem posvetile družini in domu. Dekle, ki se ni poročilo do 25. leta starosti, so zasmehovali. Zdaj so se stvari zamenjale; fantje lovijo dekleta, ženske pa uživajo samnostojnost in svobodo kar najdlje morejo. Spremenjen odnos do poroke je že sprožil določene spremembe. Demografski podatki govore, daje na Japonskem že presežek samcev, kakih 2,5 milijona mladih moških, zrelih za poroko, je še samskih. Med njimi je precej kmetov. Na tokijskih ulicah niso redki prizori, ko se mladi neporočeni podeželani pripeljejo s traktorji v mesto in snubijo dekleta kar na ulici. Dviga sc tudi povprečna starost mladoporočenk. Zdaj je povprečna starost nevest že 25,8 leta, v Tokiu celo 26,7. Japonske stare mame samo zavijajo z očmi nad to razpuščenostjo mladih generacij. Toda ali se Japonkam poroka upira? Nikakor. Analize kažejo, da še vedno kar 93 odstotkov mladih zaposlenih žensk sanjari o poroki, vendar mislijo na sodobne prince, na moške s tremi »v«: višje telesne rasti, visoke izobrazbe in z veliko plačo. Vsi trije »veji« se seveda nasmehnejo le malokateri. Dolgouha avstralska nevarnost V Avstraliji je ponovno preveč divjih zajcev — Nadnje z bolhami in smrtonosnim virusom Avstralija je čudna dežela in iz nje pogosto prihajajo nenavadne vesti. Ena od njih je tudi ta, daje strela preko divjih zajcev zanetila velikanski požar. Ko je namreč treščilo v ovčamo pri Box Hillu, je ogenj prepodil iz podzemnih skrivališč na tisoče preplašenih zajcev. In ko so živali bežale proč od ognja, so v svojih kožuščkih zanesle iskre požara daleč naokrog. Zaradi njih je zgorelo 100 hektarov pašnikov in več kmetijskih zgradb. A to bi Avstralci še prenesli, saj gre za neobičajen dogodek. Nikakor pa se ne morejo sprijazniti s pravo zajčjo poplavo, kije zajela Avstralijo. Divji zajci so se namnožili prek vseh mej, odžirajo krmo ovcam in drugim domačim živalim, uničujejo drevje, povzročajo erozijo plodne prsti in uničujejo kmetijske pridelke. Kot ocenjujejo poznavalci, šteje zdajšnja avstralska zajčja združba preko 400.milijonov dolgouhcev, vsakoletna škoda, ki jo povzročajo, pa dosega 100 milijonov dolaijev. »Gre tudi za hudo ekološko grožnjo,« pravi John Barley, svetovalec nadzorne komisije za živalstvo in rastlinstvo Južne Avstralije. Zajčja nadloga seje pravzaprav začela že leta 1859, ko so Angleži pripeljali Noseče device Brezmadežno spočetje dviguje nepotreben vik ____________in krik_____________ V Svetem pismu nove zaveze piše, da je devica Marija spočela od sv. Duha in po brezmadežnem spočetju rodila sina. Nebo in zemlja sta se veselila in vriskala od radosti: »Rodil se je Odrešenik!« Dolga stoletja je bilo brezmadežno spočetje mit, ki mu ni bilo mogoče najti v resničnosti nobene opore. Danes je brezmadežno spočetje ne samo mogoče, marveč nekaj povsem vsakdanjega. Oziroma naj bi takšno bilo, če ne bi nekaj poskusov brezmadežnega spočetja, kot se temu pravi, zbudilo velikega krika in vika ter ogorčenja javnosti. V Veliki Britaniji je s pisanjem medicinskega lista The Lancet prišlo na dan, da so v tej deželi izvedli že več uspešnih umetnih oploditev devic. Tehnika umetnega oplojevanja žensk s spermo darovalca pač ni v ničemer odvisna od poprejšnjih spolnih izkušenj sprejemnice; omogoča nosečnost tudi ženski, ki seje moški spolno sploh ni dotaknil, kot bi se reklo po starem, torej devici. Četudi javnost nima več kaj dosti predsodkov glede umetne oploditve žensk, seje za-čuda silno razburila, ko seje zvedelo, da so izvedli nekaj oploditev deviških žensk. Kot so izvrtali britanski novinarji so v BPAS—u, britanski svetovalni agenciji za nosečnost, odobrili umetno oploditev nekaj ženskam, ki so bile še device. V tej ustanovi odobrijo in omogočijo umetno oploditev kakim 200 ženskam letno. Od teh je petina samskih, med njimi pa so, kot pravijo predstavniki ustanove, lahko tudi device. Deviškost ali nedeviškost zanje ni pomembna, odločajo pač drugi kriteriji. Javnost je seveda drugačnega mišljenja, ne ravna se po strokovnih kriterijih, očitno jo globlje določajo stari miti. Brezmadežno spočetje, kot se reče zanositvi brez spolnega občevanja, je eden takih mitov, kijih ni mogoče kar tako odpraviti. Če drugega ne, se javnosti upira navidezna nenaravnost takšnih posegov. Čemu ni takšnega odpora izzvala umetna oploditev sploh, je vprašanje, na katerega bodo morali odgovoriti psihologi in sociologi. Dejansko gre za isto stvar, le da je vloga moških pri oploditvi devic še bolj okrnjena. In to najbrž najgloblje vznemirja in razburja. v Avstralijo prvih 24 divjih zajcev. Uvoz Avstraliji neznanih živali sije privoščil gospod Thomas Austin, da bi se kratkočasil z lovom na svojem posestvu Barwon park. Na žalost sedanjih Avstralcev Britanec dolgouhcev ni postrelil. Veselo so se razmnoževali in osvajali avstralska prostranstva. V sto letih seje družinica namnožila na neverjetnih 600 milijonov. Razmere so postale v petdesetih letih nevzdržne in vlada je začela akcijo za uničevanje zajcev. Znanstveniki so mednje vnesli smrtonosen virus, kije hitro pomoril skoraj 90 odstotkov vseh divjih zajcev. V začetku osemdesetih let so stn>-kovnjaki že opažali, da so nekateri zajci razvili odpornost do uničujočega viru sa, danes je takih že velika množina in tako kontrola zajcev na dosedanji način ni več mogoča. Pripravljajo novo vrsto virusa, ki naj bi ga prenašale bolh«. Bolhe so se dobro izkazale pri prenaš i nju virusov v Španiji, kjer so pred Idi prav tako imeli hude probleme s prevelikim razplodom divjih zajcev. V Avstraliji se bodo za divje zajce z čeli hudi časi že v začetku letošnje; oktobra. j MINI ZANIMIVOST:! ŠE ENA OD MIKRO ZVERIN Mikrobiolog Robert Garrry z univerzitetne klinike Tulane je od kril nov retrovirus. To so mikros kopsko majhni organizmu ki delu jejo kot živa in kot mrtva sno\ Medicina jih pozna predvsem p« slabem: so namreč povzročitelji ne katerih hudih in nalezljivih bolezni med katere spada tudi zloglasn aids. Novoodkriti virus so nazval intracistemi retrovirusni delec tip A, sumijo pa, daje kriv za bolezn slinavke, lupusa in revmatičnega ai tritisa. Ničkaj prijazen stvor. Nobena reč ni toliko vred kakor življenje, ki ga rešimo, vse kreposti, vsi človeški ide. vse, čemur pravimo čast, zveš ba, je samo deška igra v primeri vi s lem. M.MAETERLINC Svetovalec, ki si prizadeva d. nam vse, kar je sam, namesto bi v nas razvil vse, kar smo, n. lahko pogubi. SULLY PRUDHOMME Spolno združevanje mora služiti medsebojnemu počlovečr vanju, mora izražati dejansko im un-nost. E. KOG! EK Čudno je, da more človek p zložiti svojo usodo, svoj razum in svoje srce, svojo srečo, svojo nesrečo v stvar, tako krhko, kakor je ljubezen ženske. M. MAE TERLINGK Zaljubljenim drugačno ži/lje-nje je podarjeno. F. HOELDERUN Z razumevanjem medijev, ki človeka podaljšujejo, pridobivamo tudi sredstva za nadzorstvo nad njimi. M. McLUHAN Smrt je dostikrat manj kruta kakor življenje. M.MAETERLI \CK Sočutje s potrtimi je lepa človeška lastnost. BOCCACC10 Marjan Erjavec: Tako mirno in spokojno je. Sedim in premišljujem in sem ves vznemirjen. Vznemirja me ta mir, ker je tako nestvaren. To je mir pred viharjem. Napenjam ušesa in vse svoje čute, da bi mi kaj izdalo la grozeči vihar. Ta- . ko dolgo sem bil v metežu življenja, da me mir in napetost hkrati težita in svojih misli ne morem odvrniti od blaženega vrtinca življenja, ki se odvija pred mano. Osamljen sem. Mislim o tem, kar je minilo in kar bo prišlo. Nekdaj tako zvesta ljubezen do domovine počasi ugaša. O domovina! Z velikim ponosom sem zrl vate in pričakoval lepši jutri. A zdaj? Konec! Use se je končalo. Ostali so le lepi spomini, ki pa jih ni moč zbrisali v enem dnevu ali z eno besedo. Nemir se je naselil v dušo, ki jo imajo drugi v rokah. S kruto usodo so mi jo iztrgali iz telesa in se z njo poigravajo, kot da je to zadnje v življenju, kar mi je TRENUTEK še ostalo. Morda je res. Ostal me je majhen delček duše, ki pa z upanjem živi, živi za prihodnost. Upanje je še ostalo, čeprav brli le kot majhna luč nekje da- leč v megli. Luč, ki jo lahko že naslednji trenutek veter 2 s vedno ugasi. Da bi ostala, ta m, -la, neznatna luč upanja v svi -bodo in srečo, kot je bilo nekda,. 1 •OTA i\ I težami l mrofajo GOREL AVTOMOBIL — 29. marca ekaj po 2. uri ponoči je prišlo do požara .a osebnem avtomobilu Opel Ascona, ist zdomca Vukosava Dediča iz okolice anjaluke. Ogenj je vozilo dodobra uničil, škode je za 100 tisočakov, požar pa so po-tsili šele novomeški poklicni gasilci. VRATA PRETRD OREH — Neznan orilec je med 23. in 30. marcem skušal lomiti v vikend Franca Čebulatja v Veli-em Vidmu. Čebularju se je strošek, ki si i je privoščil za izdelavo vrat, nekajkrat »vrnil; vrata so bila namreč pretrd oreh. V lomilec je odšel z dolgim nosom, vseeno m je bilo škode na vratih in ključavnici za 000 din. ODŠEL JE PRAZNIH ROK — Nekje 'ačetku marca je nekdo vlomil v objekte 1 adu pri vasi Zagrad, kjer hrani Krka sta-grajsko pohištvo. Storilec sije prostore •ncljito ogledal, na koncu pa odšel pražil rok. Škode je bilo za 5 stotakov. OB GORSKO KOLO — Zadnje mar-vske dni je bila Tatjana Vidic iz Šmihela gorsko kolo, vredno vsaj 5 tisočakov. ODNESEL VRTALNI STROJ IN ■ K USILKO — V času med 6. in 25. marin je nekdo vlomil v garažo Jožeta Ko-lanjevca vČešnjicah pri Trebnjem in od-• »el vrtalni stroj ter kotno brusilko, oboje redno vsaj 5.000 din. ČELNO V PRIKLOPNIK GLOGOV BROD — Stanko Rada-r ovič iz Gornjega Lenarta se je 22. tarča okoli I. ure ponoči peljal z osebam avtom po lokalni cesti med Brežino i Dečnim selom. Zavoljo prevelike hi-osti gaje med vožnjo zaneslo v desno, gubil je oblast nad avtom in po 34 me-ih čelno trčil v parkirani priklopnik, adanovič je bil hudo ranjen in se zdra-i v brežiški bolnišnici. Skupne mate-alne škode je za 70.000 din. GOSPODARSKI KRIMINAL NA DOLENJSKEM IN V POSA V JU (5) Jedrska plačala zasebne račune 37.394 din stroškov popravila zasebnega avtomobila je poravna na Krško — Pred sodnike bosta morala M. M. in V. S. la Nuklear- Slovenski krimianlisti so napovedali razmahu gospodarskega kriminala neizprosen boj. Tudi krška in novomeška UNZ vtem nista izjemi. Pričujoči zapisi govore o nekaterih v zadnjih, mececih na Dolenjskem in v Posavju odkritih primerih tovrstnih kriminalnih dejanj, katerih »avtorji« so praviloma vodilne osebe delovnih organizacij, podjetij ali trgovin. KRŠKO — Jedrska elektrarna v Krškem je firma, ki da nekaj na svoj ugled. Tudi njen vozni park to potrjuje; ob kopici drugih vozil imajo ali so imeli v njem še šest ali sedem osebnih avtomobilov in kar štiri avtobuse. Človek, kije imel vsa ta vozila na skrbi, je bil Brežičan V. Š., vodja avtoparka v Nuklearki, njegovo delo je bilo tudi, daje skrbel za popravila. V tovrstne namene so imeli v jedrski sklenjeno pogodbo z zasebnikoma, avtomehanikom in kleparjem, toda na ušesa krških po-licajev je prišla nekega dne tudi novica, da pri njiju na račun Nuklearke ne popravljajo le službenih avtomobilov. Kot kaže, je bila vest resnična. Prvi sojo potrdili kriminalisti, ki so novomeškemu temeljnemu javnemu tožilcu predali kazenski ovadbi zoper Novomeščana M. M. in že omenjenega Brežičana V. Š. M. M. je bil v krški jedrski elektarni vodja splošne službe. Lansko pomlad seje z nekim B. Z. dogovarjal o nakupu osebnega avtomobila Opel Kadett. Kupčija je bila kmalu sklenjena, nerodno je bilo le, ker je bil avtomobil potreben popravil, po mnenju preiskovalcev naj bi bil M. M. našel izhod tudi za ta problem. Podrejenemu delavcu V. Š. naj bi bil namreč neugotovljenega dne v aprilu ali maju naročil, naj v dogovoru s kleparjem in avtoličarjem na stroške jedrske popravno še to vozilo. Rečeno, storjeno. Tisti čas je bil v »obdelavi« pri klepatju in mehaniku avtobus jedrske, skupen dogovor je bil, naj bi popravilo osebnega avtomobila prišteli k stroškom popravila avtobusa. Dela na kadetu očitno ni bilo malo, klepar je moral po nekatere dele celo v Avstrijo, temu primerno je bilo seveda tudi plačilo, katerega končni seštevek treh računov (enega za 17.224. drugega za 9.500 in tretjega za 10.670 din) je znašal kar 37.394,50 din. Znesek je kleparju in ličarju seveda poravnala jedrska elektrarna Krško. M. M. pa je bil osumljen še enega dejanja. Od zasebnika, kooperanta jedrske elektrarne Krško V. V., naj bi bil lanskega aprila zahteval, da za pohištvo, ki ga je delal za novogradnjo M. M., izstavi račun, kot da • Čeprav gre za obliko gospodarskega kriminala, je bila preiskava začuda kratka in učinkovita. To je moč sklepati predvsem po tem, ker je temeljni javni tožilec iz Novega mesta zoper M. M. in V. Š. že vložil obtožnico in tako sume o nezakonitostih pri popravilu zasebnega avtomobila za sredstva jedrske elektrarne potrdil, ne pa tudi tistega dela kazenske ovadbe, ki govori o sodelovanju med M. M. in kooperantom Nuklearne V. V. je znesek za opravljeno delo že poravnal, čeprav to ni bilo storjeno. Bojda v strahu za usodo njegovega nadaljnjega sodelovanja z Nuklearno elektrarno Krško naj bi bil V. V. takšni zahtevi ustregel. B. BUDJA Elektrika ogroža šolarje Dotrajana električna napeljava v belokranjskih šolah ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — Kar precej dela je minulo leto prineslo elektroenergetski inšpekciji novomeške UIS, ki je izvršnim svetom vseh štirih dolenjskih občin poslala kar nekaj dopisov, v katerih jih opozarja, na velike težave in probleme dolenjskega električnega omrežja. Prvi in osrednji je vsekakor, ker Dolenjska nima urejenega napajanja po visokonapetostnih elektroenergetskih mrežah. V trebanjski občini je največja energetska »kriza« v Trimu, kjer zavoljo nezadostnega in neustreznega kadra potekajo ureditvena dela veliko prepočasi. Nasploh pa velja, da so največji krivci napak in pomanjkljivosti neupoštevanja ustrezne dokumentacije. Podobno je tudi v Črnomlju, kjer so s sanacijo električne napeljave v osnovni šoli Loka odpravili eno nevšečnost, še vedno pa jih imajo nekaj na zalogi. Omenimo ie osnovo šolo Mirana Jarca v Zupančičevi ulici, kjer so dotrajane instalacije v telovadnici, kurilnici in fizikalnem kabinetu, prav tako je obnove potrebna napeljava v pomožnih učilnicah črnomaljskega Dijaškega doma, problematična je sanacija semiške telovadnice, fizikalna učilnica v Starem trgu, še vedno pa ni rešeno napajanje deČem hril stanovanjskega dokranjski naselja na Rdečem hribu. Belokranjski elektrikarji bodo morali očitno kar dobro zavihati rokave, sicer jih bo prehitela kakšna nesreča. Tudi v Metliki, kjer postaja reševanje elektroenergetskega ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE KRŠKO — 26. marca okoli poldneva je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Jožeta Vogrina v Brezju pri Veliki Dolini. Ogenj, katerega vzrok še ni znan, je 25 krat 5 metra veliko poslopje, grajeno iz lesa, povsem upepelil, z njim pa še krmo in nekaj smrekovih desk, tako da je skupne škode kar,za 400.000 dinarjev. ZDOMEC OB 200 TISOČAKOV MALI VRH — V času od lanskega decembra do minulega tedna je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo zdomca Georga Neugebauerja na Malem Vrhu. Vlomilec je odnesel s seboj za 200.000 din raznih predmetov, med drugim kotel za žganjekuho, krmni motor Tomos, dve motorni žagi, tri jadra za čoln in še kaj. PETKRA T DRAŽJE KAZNI — Bodo nove kazni na naše ceste vendarle prinesle več reda? Upati je tako, kajti že preveliko pritiskanje na plin lahko vozniku pobere iz žepa tisočaka, pa tudi morebitno prehitevanje v škarje, kot ga je videti na posnetku, bo poslej precej dražje. Za petkrat so se namreč povečale kazni, kijih lahko izrekajo miličniki sami, dva do trikrat pa tiste, ki jih izrekajo sodniki za prekrške. (Foto: B. B.) Nepripenjanje po 500 din Poslej petkrat višje kazni kršiteljem cestnoprometnih predpisov — Tisočaka za prehitro vožnjo __________________________________ NOVO MESTO — Zagotovo jih je že bilo nekaj, ki so na svoji koži in denarnici občutili nedavno podražitev kazni, tako tistih, ki jih lahko na kraju kršitve izreče miličnik, kot tisti, ki jih izrekajo sodniki za prekrške. Še posebej prve so tokrat za razliko od dosedanjih tovrstnih zviševanj dovolj visoke. Veijetno ga ni, ki bo sedaj brez vsaj malo otožnosti in nostalgije za vsebino denarnice segel po pet ali deset stotakov. Poglejmo nekatere od najpogostejših krišiteljevjn kazni zanje. Tistim, ki se na tovrstno zakonodajo bolj spoznajo, bo dovolj že podatek, da je potrebno zneske za vse dosedanje kazni pomnožiti s številom 5 (pet). Začnimo z najnižjimi: 125 din stane prekoračitev dovoljenega časa za parkiranje, enako, če na traktorju brez sedežev prevažamo še kakšno osebo, če se na traktorje-vem priklopniku pelje več kot pet oseb, če hodi pešec več kot meter od roba ceste in nima kresničke, itd. Če je v vozilu več oseb, kot je sedežev, stane tak prekršek 250 din, enako, če voznik vozi brez očal ali pripomočkov, ki so zanj obvezni, ali če kdo pešce ovira na zanje predpisanih površinah; prav tako, če so na vozilu umazane registrske tablice. Prekoračitev hitrosti do 10 kilometrov na uro bo kršitelje veljala 375 din; toliko bo moral odšteti tudi voznik, ki bo poškropil pešce, ki bo vozilo ustavljal in parkiral na ploč-• niku, ki vozila zavoljo počasnosti l ne bo sam izločil iz prometa, trakto- rist, ki bo imel pripet vprežni voz brez ustrezne opreme, itd. Kazen za neuporabo varnostnega pasu v vozilu je 500 din, enako prekoračitev hitrosti do 10 kilometrov na uro izven naselja pa vožnja z vozniškim dovoljenjem, ki mu je potekla veljavnost, ali brez dovoljenja; vožnja brez potrdila o preizkusu znanja, brez prometnega dovoljenja ali brez tretje tablice na prikolici; 500 din bodo morali odšteti tudi tisti, ki bodo na prednjem sedežu vozili otroka. Obračanje na nepreglednem delu ceste, vleka brez prižgane rumene vrteče se luči, neustavljanje pred prehodom za pešce, če ob njem čakajo ljudje, bo voznika stalo 625 din, kar 750 din pa naslednje kršitve: če bo kdo v naselju hitrost prekoračil do 10, izven naselja pa do 30 kilometrov na uro, če bo kdo vozilo parkiral pred prehodom za pešce, na kolesarski stezi ali na pločniku, prav tako bo ta znesek moral odšteti pešec, ki bo s prečkanjem ceste oviral promet. Najvišja možna kazen, ki jo lahko na mestu prekrška izterja miličnik, je po novem 1000 din. Toliko sedaj stanejo prekoračitve hitrosti do 30 km/h v naselju in do 50 kilometrov na uro izven naselja, neprižgane luči ponoči ali v mraku, hoja pešca izven pločnika, koder ta pač je, neuporaba varnostne čelade, nepravilno naložen ali označen tovor, potek preizkusnih tablic. In še kaj bi se našlo. Tisočaka vrednih kršitev je v zakonodaji naštetih kar 33. B. B. Živimo v »nezakonitem prostoru« Tako nekako bi bilo moč trditi po ugotovitvi Ustavnega sodišča Slovenije, da je novomeški odlok o prostorskih ureditvenih pogojih nezakonit in neustaven LJUBLJANA, NOVO MESTO — Ustavno sodišče Slovenije je sredi marca na dnevni red svojega zasedanja uvrstilo tudi pritožbo Novomeščanov Jožeta in Frančiške Lekše, ki sta trdila, kako je odlok skupščine občine Novo mesto o prostorskih ureditvenih pogojih v občini — veljal je od 1. avgusta 1987 do 31. decembra 1990 — neustaven in nezakonit. Odločba republiških varuhov ustavnosti in zakonitosti kaže, kako prav sta imela Lekšetova. Dolga je bila pot do pravice in resnice, Jože in Frančiška sta svojo vlogo ustavnemu sodišču naslovila že 4. novembra 1987. Trdila sta, kako navedeni odlok ni v skladu z določbami zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, za tako trditev sta imela tudi dovolj tehtne in argumentirane razloge. Tako so bili prostorski ureditveni pogoji sprejeti brez potrebnih in predpisanih strokovnih analiz in podlag, določeni so bili začasno in bi smeli veljati najdlje do 31. decembra 1988; prav tako ta odlok ni predviden v predpisanem programu priprave prostorskih izvedbenih aktov za tekoče srednjeročno plansko obdobje. In še kaj bi lahko našteli, nemara tudi to, da odlok določa kot podlago za neposredne posege v prostor prav sporne ureditvene pogoje. Odnesel tudi blagajno in tehtnico Vloma v prodajalni METLIKA, ŠMARJEŠKE TOPLICE — Zasebne trgovine so čedalje bolj na udaru zmikavtov in vlomilcev. Najbolje sta to prejšnji teden občutila Miomir Čikič iz Metlike in Novomeš-čan Franč Čuček. Prvi ima trgovino v Metliki, vanjo pa je bilo vlomljeno 31. marca ob 23.15. Neznanec je razbil izložbeno okno prodajalne z usnjeno galanterijo in bižuterijo ter nekaj izdelkov odnesel s seboj. A ni bil ravno srečne roke, že dobro uro kasneje se je srečal z miličniki; ti so ugotovili, daje bil vlomilec 21-letni Sulejman B. iz Velike Kladuše. Nekaj prej, v noči na 26. marec, je bilo vlomljeno v zasebno prodajalno Franca Čučka v Šmarjeških Toplicah. Nepridiprav je odnesel registrsko blagajno, v kateri je bilo 2.000 din, tehtnico, 70 kg pomaranč, nekaj suhomesnatih izdelkov in čokolade ter ostalih predmetov, tako daje skupne škode za 30.000 din. ŽENA HUDO RANJENA DRNOVO — 29. marca ob 11.55 se je 7.4-letni Djordje Slavujevič iz Pakra-ca peljal z osebnim avtomobilom po priključku z magistralne ceste Ljubljana—Zagreb na cesto med Krškim in Kostanjevico. Pri tem je spregledal osebni avto, ki gaje iz krške smeri pripeljal 29-letni Sead Merdanovič iz Sanskega Mosta. Prišlo je do trčenja, v katerem se je hudo poškodovala Slavuje-vičeva žena Ljubica. Materialne škode je bilo za 30.000 din. TRK NA SREDI CESTE LONČARJEV DOL — 54-letni Stanislav Simončič iz Sevnice seje 30. marca peljal po lokalni cesti med Lončarjevim Dolom in Podvrhom, nekako na sredi poti pa je v nepreglednem ovinku prišlo na sredi ceste do trčenja z voznikom osebnega avta, 27-letnim Martinom Kosom iz Lončarjevega dola. Kos se je pri trčenju hudo ranil in se zdravi v celjski bolnišnici. Materialne škode je za 40 tisočakov. Sodišče je postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pričelo 21. januarja Prometne spremembe z novim mostom Enosmeren kandijski most NOVO MESTO — Po že nekaj predstavitvah roka dokončanja naj bi bil novi novomeški most na Loki konec aprila letos vendar zgrajen in v začatku maja predan prometu. Z dograditvijo mosta pa bo v Novem mestu prišlo do spremembe prometnega režima. Prvi predlog, kako naj bi se promet odvijal, je že potrdil občinski izvršni svet, dokončni pa bo oblikovan na osnovi mnenja širše javnosti. Pripombe in predloge bo občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora zbiral do 10. aprila. Da bi prišli v Novem mestu do kar najboljše prometne ureditve po dograditvi novega mosta, je bila že lani naročena posebna študija, ki so jo izdelali v Prometno tehničnem inštitutu pri FAGG Ljubljana. Predlagano je, naj bi bila po vključitvi novega novomeškega mosta v promet v križišču v Kandiji prednostna vožnja po Partizanski in Zagrebški cesti. S Partizanske ceste bo prepovedano zavijanje v levo na most proti mestu oz. Glavnemu trgu, prav tako pa zavijanje v levo z Zagrebške ceste na Trdinovo ulico proti Grmu. Promet na kandijskem mostu bo enosmeren, in sicer iz Kandije proti Glavnemu trgu. Na most se bo torej dalo zaviti le z Zagrebške ceste. V ožjem mestnem jedru bo promet urejen kot doslej, le na kandijski most se potem ne bo smelo veČ zaviti iz mestne strani. Predlagano je tudi, naj bi bile Di-lančeva, Detelova in Jenkova ulica še naprej enosmerne, vendar v obratni smeri kot doslej, uvoz bi bil torej pri Mladinski knjigi in izvoz pri Ribji restavraciji oz. Avtodelih. Pri taki ureditvi v primeru prireditev na Glavnem trgu ne bi bile potrebne spremembe prometnega režima oz. zapore. Za večjo propustnost prometa je projektna skupina predlagala še ne- • Z odprtjem novega mosta se bo povečal avtobusni promet po Cesti herojev, ki pelje mimo šol in tisočev otrok. Projektna skupina meni, da avtobusni promet v skupnem vendar ni tako velik, da bi ga bilo treba omejevati, drugače pa je s tovornim. Dovoljen na bi bil le dostavni tovorni promet. kaj popravkov na Partizanski cesti Križišče proti naselju Nad mlini naj bi ponovno rekonstruirali, tako da »zavijalci« ne bi za sabo naredili kolone. Prepovedano naj bi bilo zavijanje v levo s Partizanske ceste proti Zdravstvenemu domu. Z. L.-D napajanja bodočega poslovno-trgovske-ga centra zavoljo lahkomiselne, nepripravljene in nestrokovne prodaje poslovnih prostorov vse bolj problematično. In še skok v Novo mesto. Po ugotovitvah elektroenergetskega inšpektorja UIS imajo le v novomeški IMV in Elektru zadovoljiv in strokovno ustrezen kader, drugod, izjema je še Krka, kjer si pomagajo s strokovnjaki ljubljanskega inštituta Milan Vidmar, ravnajo pač, kakor sami najbolje vedo, rezultati so seveda temu primerni. VEČKRAT SE JE PREVRNIL DRNOVO — 22. marca ob 18.40 se je Robert Zupančič iz Krškega peljal z osebnim avtom po regionalni cesti med Pristavo in Krškim, pri Drnovem pa je vozilo zaradi prehitre vožnje zaneslo na desno bankino. 23 metrov je še vozil po njej, nato pa zapeljal na travnik, kjer se je avto večkrat prevrnil. Zupančič je padel iz avtomobila in se hudo ranil, enako tudi sopotnik Dušan Černelič d Krškega, Sašo Urek, prav tako iz Krškega, pa jo je odnesel brez poškodb. Materialne škode je bilo za 60 tiso- čakov. VLOM V ŽUPNIŠČE KOSTANJEVICA — 25. marca okoli 20. ure je nekdo vlomil v župnišče v Kostanjevici. Med premetavanjem p>' sarne je zmaknil denarnico, za kaj več pa mu je zmanjkalo časa, kajti nepridiprava je zalotil pri delu župnik in ga pregnal. 1988, njegova končna ocena je domala na las podobna trditvam, kot sta jih navedla Jože in Frančiška Lekše. Neizpodbitno namreč drži, da odlok ni bil izdelan na podlagi ustreznih podatkov in potrebnih strokovnih analiz, kot predpisuje zakon; da, nadalje, sporni odlok sploh ni bil zajet v programu priprave prostorskih izvedbenih aktov, ki ga je sprejel občinski izvršni svet, prav tako ni bil opredeljen ne v dolgoročnem ne v srednjeročnem družbenem planu občine Novo mesto, da ne omenjamo vseh pomanjkljivosti in nezakonitosti. Morda kot zanimivost, nikakor pa ne kot nepomembno spoznanje, le še to, da je republiški komite za družbeno planiranje že predlani opozoril Novomešča-ne, kako njihov dolgoročni občinski plan ni usklajen z obveznimi izhodišči tovrstnega republiškega plana. To pomeni, da je bil nezakonit tudi srednjeročni občinski plan, saj.je izhajal iz dolgoročnega, prav tako pa tudi vsi akti, ki so izhajali iz neusklajenega srednjeročnega plana. Začaran krog torej, ki na vse pretekle in sedanje zaplete prostorskega urejanja v Novem mestu meče novo temno senco, hkrati pa na svoj način dopolnjuje podobo novomeške prostorske zmede in neurejenosti z dokazanimi elementi nezakonitosti in neustavnosti. B. BUDJA OB MARKE IN FRANKE NOVO MESTO — Neznan storilec je 26. marca dopoldne iz odklenjenega osebnega avtomobila Stojana Gorenca iz Šmarjete zmaknil rjavo torbico, v kateri je bilo ob raznih računih tudi 1.500 DEM in 950 švicarskih frankov. KOLESA SO BLOKIRALA PRELESJE — 26. marca ob 17.15 se je 22-letni Peter Železnik iz Gornjih Laknic peljal z osebnim avtom Golf iz Prelesja proti Mirni. Med vožnjo je prehiteval osebni avto, takrat pa je nasproti z beemvejem pripeljal 29-letni Djuro Djurdjev iz Sente. Železnik je pričel zavirati, pri tem pa so mu kolesa zablokirala in trčil je v vozilo Djurdjeva. V ne zgodi se je slednji laže ranil, hudo pa Peter Železnik. Lažje poškodbe je dobila še Djurdjeva 36-letna sopotnica Stela Munk iz Trebnjega. Vse tri so odpeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 130 tisočakov. HUDO RANJEN V PRETEPU ČRMOŠNJICE — Že pred dnevi j« prišlo v gostinskem lokalu Pod drčo v Crmošnjicah do prepira in kasneje še d® pretepa med 38-letnim Darkom K._|Z Komarne vasi in leto dni mlajšim Jožetom P. iz Črmošnjic. Možakarja sta pretep vzela resno in Darko K. je pri lei" hudo poškodoval Jožeta P. PO DOLENJSKI DEŽELI • Samo S. iz Hrastnika je prejšnji teden sevniškim miličnikom prijavil vlom v osebni avtomobil Jugo. Potožil je, da so mu zmikavti iz vozila zmaknili alarmno napravo, vredno 4 tisočake. Ko so ga možje postave začudeno pogledali, je pojasnil, da naprava še ni bila vgrajena, pač pa je ležala na zadnjem sedežu avtomobila. • Bogdan B. iz Stranske vasi je prejšnji teden kipe! od sreče, misleč, kako dobro kupčijo je napravil, ko je za 1.800 din kupil lepo zlat prstan. Toda od sreče in zadovoljstva sta kipeli tudi prodajalki, romunski državljanki L. M. in D. S., ki sta za omenjeno vsoto prodali pločevinast zvarek rumene barve. • Novomeška tržnica postaja vse bolj to, kar so tržnice tudi drugod: delovno mesto zmikavtov. No-vomeščanka Ana K. je prejšnji teden z odprtim cekarjem, na katerega dnu se je bohotila denarnico, stopala po tržnici. Ne da bi vedela kdaj, je denarnica izpuhtela v zrak, z njo pa tudi za 6.500 din bankovcev. Najbolje je denarnico imeti v roki, roke v žepu, žepe pa zašite. • Prejšnji teden je nekdo vloma v počitniško hišo Ivanke T. na Vem kem Vidmu. Odnesel je stekleno <" plastično posodo z 20 dag kave, zraven pa še plastično steklenico s tekočino v njej. Vlomilcu sporočamo, da Ivanka nima tako slabega vina, kot bi se dalo razbrati iz vsebine steklenice, v njej je bil namteC i kis. ) PREHITEVAL PO SPOLZKI CESTI — 41 -letni Ivan Erban s Trebeža pri Artičah seje 28. marca ob 5.30 peljal z osebnim avtom po cesti med Žagrcbom in Ljubljano. Pri Grmovljah je pričel prehitevati drugo vozilo, takrat pa je nasproti pripeljal drug avtomobil. Erban je zaviral, pri čemer ga je na mokri in spolzki cesti zaneslo v levo, kjer je trčil v drevo. Voznik je bil v nezgodi laže ranjen, gmotne škode pa je za 130.000 din. KAR PET RANJENIH MED TRČENJEM — 31. marca ob 6.45 se je Emir Bcšič iz Kranja peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Ribnici je iz neznanega vzroka zapeljal v levo, ko je nasproti s tovornjakom vozil 37-letni Dragan Vasič iz Vladimirovcev. Slednji je zaviral, a sta se vozili vseeno oplazili. Tovornjak se je prevrnil na bok, Bešič pa je nato trčil v osebni avto BMW, last Jožeta Trohe iz Radomelj. Kar pei oseDje oj* trčenju ranjenih. Najhuje jo je skup« * ha, laže ranjeni pa so bili njegova žen ^ sin, Bešič in sopotnik Bogdan PodgaJ511 LUpO NESREČI ODPELJALA ^ PREJ — Neznan voznik osebnega avte mobila, najverjetneje Forda švicarskv.J gistracije, seje 28. marca ob 20.10 po cesti proti Zagrebu in pri vasi V prehiteval kolono vozil. Takrat je s to ^ njakom pripeljal nasproti prav tako ^ znan voznik. Med srečevanjem vseH . p* vozil je prišlo do oplazenja, po nezgoojjj je na kraju ostal le prevrnjeni tovor®j polpriklopnikom, ki gaje vozil Muh® ej. Bradarič. Ostala dva sta odpeljala nV |ii Voznik osebnega avta bo bržkone odkrit, kajti na mestu oplazenja najdeno tudi njegovo vzvratno °8l6|O0 Skupne škode je bržkone preko tisočakov. odbojka "■ ZVEZNA LIGA, zahod, žen-■ KOLO: CELJE - LIK KLnnr£3?(8*9’9) LIK Kočevje: Levstik, Turk, Ibra- K"1?v< Klun, Ni. Briški, Hočevar, Orobmč, Na. Briški, Zupančič. sivo Pl ~CA: '• Pula 26' 2 Jedin-r!r p '!,26-•• 5- Partizan Tabor 12,6. Lelje 12, 7. Jedinstvo 12, 8. Nova ^nca 10, 9. Lik Kočevje 8, 10. Po- Pari prihodnjega kola: LIK Kočev-V.7 Partizan Tabor, Poreč — Celje, Jedinstvo Pula, Bled-Nova Gori- pj; ženske, 19. KOLO: TO-KAJUH — PIONIR 3:1 (9,15,:14,7) 'omr: Barun, Poreber, Kučera, VprnC' Ja,'?Strovcršnik' K Vemig, J. , ČŠ'FabJan’ Hočevar. KnLE^VICA: 1. Koper Cimos 32,2. Kr>m 32 ... 6. Pionir 18 itd. m»zAPr!bodnjem ko*u ‘grajo Novo-jjesčanke doma s Partizanom Tabor rokomet Si^kaS65’ Fajd'gal'Jurič3’ 19. KOLO: INLES RIKO — STT RUDAR 24:23(15:13) Inles Riko: Lapajne, Djokič 4, Mohar, Sile 2, Marolt, Mihelič 2, Lesar 6, Tomšič 6, Fajdiga 3, Skaper, Jurič L Pajnič. KRŠKO — ORMOŽ 18:17 (6:9) DOBOVA — DRAVA 24:26 (12:13) PREDDVOR-POMURKA BAKOVCI 23:20(15:15) itd. LESTVICA: 1. STT Rudar 31, 2. Inles Riko 30, 3. Pomurka Bakovci 29,4. Preddvor 26... 10. Dobova 16, 11. Velika Nedelja 11, 12. Ormož 9, 13. Krško 9, 14. Emens Dol 0 (-4). Pari prihodnjega kola: Drava—Inles Riko, STT Rudar—Velika Nedelja, Pomurka Bakovci—Dobova, Ormož—Jadran, Šešir—Krško itd. nogomet ŠNL, 19. KOLO: SLOVAN — ELAN 3:0 (0:0) Elan: Črv, Juršič, Kolenc, Kramar, Mesojedec, Milanovič, Matjašič (Bo-žovič), Kobe (Kroni), Hrovat (A. Primc), V. Primc, Kostrevc. LESTVICA: L Slovan 28, 2. Rudar (V) 27 ... 10. Domžale 17, 11. Mura 17, 12. Elan 16, 13. Vozila 15, 14. Steklar 14, 15. Partizan Hmezad 13, 16. Medvode 10. Pari prihodnjega kola: Elan—Nafta, Domžale Medvode, Partizan Hmezad—Živila Naklo, Mura—Rudar (V), Steklar—Ingrad Kladivar itd. Letos po dvainštirideset medalj Novomeški atleti načrtujejo letos 30 republiških in 12 državnih odličij — Osrednja domača prireditev bo miting Alpe-Adria — »Novo mesto teče m hodi« NOVO MESTO — V minulih desetletjih so tekmovalke in tekmovalci novomeškega atletskega kluba osvojili preko 1000 medalj na republiških prvenstvih, več kot sto na meijenjih najboljših v državi, v svoji zbirki imajo še 9 medalj z balkanskih iger in srebro s sredozemskih, postavili pa so tudi 51 republiških in 19 jugoslovanskih rekordov v posameznih disciplinah. tekmovanje v Sloveniji, pač pa bržčas tudi v Jugoslaviji. Nekaj so k tej beri dodali tudi v lanski sezoni, ki so jo na ponedeljkovem razširjenem sestanku upravnega odbora kluba označili za uspešno. Nič čudnega,' v svojih vrstah imajo ta čas državnega članskega reprezentanta in zmagovalca državnega pokalnega tekmovanja v metu diska Igorja Primca, državnega mladinskega prvaka v teku na 10.000 m Aljošo Počiča, državnega mladinskega rekorderja v metu kladiva Gregorja Rusa, da ne naštevamo vseh. Že to dovolj zgovorno kaže, kako za jutri novomeške atletike ne gre skrbeti, dodatno potrdilo temu so ljudje, ki s tem športom živijo. Z novomeškimi atleti dela danes pet višješolsko izobraženih trenerjev, pet jih ima celo visokošolsko izobrazbo, dva med njimi, Janez Kuhelj in Janez Penca, sta lani za svoje strokovno delo prejela najvišji republiški priznanji — Bloudkovi plaketi. Že letošnja dvoranska prvenstva so pokazala, da imajo tudi s to sezono novomeški atleti velike načrte. Na republiških prvenstvih naj bi osvojili 30 medalj, 12 naj bi jih prinesli z državnih prvenstev. V klubu računajo, naj bi njihovi atleti in atletinje štirinajstkrat nastopili v republiški reprezentanci, vsaj trikrat pa naj bi oblekli tudi drese najboljše dižavne selekcije. Temu na rob dodajmo, da naj bi Novo-meščani v letošnji sezoni nastopili na blizu 50 tekmovanjih — najpomembnejša bodo seveda republiška in državna prvenstva — enajstkrat pa naj bi nastopili še na mednarodnih mitingih v tujini. Ševedno brez pomladanske zmage Vse mani možnosti, da kočevske odbojkarice obstanejo v II. zvezni ligi — V soboto s Partizanom Tabor — Tudi pionirjevke izgubile stVa v * uresničujejo. Odbojkarice kočevskega Lika so po 15. kolu prven-nadvse ho<*n' skuP'n> H. zvezne lige zdrsnile na predzadnje mesto in tako postale nitji tekir|Senijand'dal’ dasc*K> vzoru kar nekaj kočevskih ekip tudi same preselijo v P^bojkarice Lika sn ničnih mir ncial« stva, v soboto so klonile brez dobljenega niza. Še največ možnosti zanj so imele v prvem setu, ko jim je uspelo po vodstvu gostiteljic z 9:1 zmanjšati na 9:8, a je pri tem tudi ostalo. Celjanke so dosegle šest točk zapored in nižje bil končan. Nekaj je obetal tudi začetek drugega seta, toda vse to so bili zgolj posamezni prebliski kočevske vrste, ki spomladi igra res neveijetno slabo. V ilustracijo le podatek, da bi bile Kočevke, ako bi tudi spomladi ponovile jesensko bero osmih točk, danes na imenitnem četrtem mestu. Tako pa ostaja upanje, da jim bo v zadnjih treh kolih vendarle uspelo obdržati drugoligaški status, to pa bo, roko na srce, izredno težko. Vsaj štiri točke bo potrebno še osvojiti. Prvi par naj bi vknjižile v soboto, ko igrajo doma s Partizanom Tabor. Morebiten poraz že dokončno vodi v nižji tekmovalni razred. Ni dosti boljša tudi pomladanska serija odbojkaric novomeškega Pioniija v I. republiški ligi. S to razliko seveda, da so igralke treneija Praha navzlic temu brez skrbi pred izpadom iz lige, njihova jesen- tudi v dertjju* S° prazn'b roKosta*.e resoe£°liistoimeni e^'P‘- Celjanke, kate-tnice v r"' nV*,?8‘ v'deli kot zanesljive po-neverietneP,iU u k° *'8°’ ‘grajo spomladi le že nabr°.2 “dnjega so se povzpe-niestn j “testo in si tako že zagotovile nji trt!],™ orugoligašicami tudi v nasled-s KoC;Valni sezoni. Povsem drugače je brej, kam‘: tr' ko*4 P‘ed koncem so še mage v spomladanskem delu prven- V domačem finalu Šmihel j^nal Bršljinčane tlni ^ov°tehna _ gosti-'^Hgjtekmovanja ŠSP klub Nm? .M^STO — Namiznoteniški ‘elj letnZn- na Je minuli teden gosti- ‘ekmovJ^ rePubliškega polfinalnega hkrati §nVa skih športnih društev, kije Je. Nastmvia Prvenstvo ljubljanske regi-ek'P, Drio! °je kar 23® udeležencev iz 46 °bčin Nr, 80 12 d<)mala vseh slovenskih Kazali’ le .'^meščani pa se tokrat niso iz-kot izvrstn° ?obr‘ gostitelji, pač pa tudi VS tekmovalci. n°votnJrl • ra?vrstitvi učencev je mladim na 2maaa ‘pakem pripadla kar dvoj-Jgralcemn^ av! aje mladim novomeškim !*j* namreč!3 k|r dvojna zmaga, slavili Bišliin ,i eklpa Šmihela, medtem ko je . Šmihel,-™*?1’ v finalnem obračunu so Jti je ekm!!arU 2 2;0 boljši. Med učenka-j?8?3 odšla na OŠ ) F „ rtuj :”“.K -.. ___________ ^mi. |rr .! A in Retelj (oba Šmihel) s'eleu (nč finalu izgubil proti Ka- althel)-v d učenci B. Smrekar (A. i. mestL mni?an Dražetič si je delil 3. in v ,ačcva - .učenkami B je bila prva ^kega na ' jhastnika, Sembeijeva iz ^^Paje delila 5. do 8. mesto. 7 SEMINAR 4A Rokometne M0v SODNIKE stoikov — Zbor rokometnih i^fmar ja ov? mesto pripravlja v aprilu žel,a, ,,n,kc Nanj so vabljeni vsi, |'driilt0v _vkfiučiti v vrste rokometnih -Portna z’VrIJ »vii° P3 naj se na naslov: C. tečaj vah? -ovo mesto. Še posebej so ^Icj. Jem osnovnošolci in srednje- ska zaloga točk bo namreč zadostovala za »pokritje« vseh spomladanskih porazov. Teh pa ni bilo malo, novega so Novomeš-čanke vknjižile v soboto v Šoštanju, kjer jih je s 3:1 ugnala vrsta Topolšice Kajuha. ZMAGOSLAVJE KOLESARJEV KRKE REKA — Najboljši novomeški kolesarji so se minulo soboto in nedeljo udeležili velikega kolesarskega tekmovanja na Reki, kjer je nastopilo 120 kolesatjev iz vseh najboljših klubov. Na sobotnem kriteriju je med mlajšimi mladinci slavil Gašperlin, pri starejših Majde pred Mervarjem in Murnom, pri članih pa Glivar pred Papežem, Ravbarjem in Erženom (vsi Krka). Na nedeljski cestni dirki je pri mlajših mladincih, ki so vozli 60 km, Gašperlin osvojil 3. mesto in zmagal na letečih ciljih, pri starejših mladincih, ki so skupaj s člani vozili 110 km, je bil prvi Mervar, drugi Štangelj in tretji Majde, med člani pa je zmagal Šmerc (Mera), drugi je bil Miškulin (Rog) in tretji Firn (Krka), kije tudi zmagovalec gorskih ciljev. Urn v l • , , a6a odšla na Ob Kette- aspeh tudi ,n°m kd ni uspelo ponoviti Ppljši je um Posamični konkurenci; naj-Cr,uš je k , SaU (Otočec) na 2. mestu, Se,dma zmaga bRež| ,Mv adrie jf.aje v 0l„ F ~~ Prvi so letošnje tekmo-?? oN;jn'ru delavskih športnih iger bre-\U\ sedmi* 2ak*Juiili strelci. Pri moških iM.V Adr ‘ C, zapored zmagali tekmovalci ttS).v?mi(-n° pa je slavil Sečen }i^firepanenik' Konkurenci je bila prva » Poj* a'2- 'MV Adria, 3. Vino Bre-V| ("PR? n na zmaga je pripadla Uzel-' Bregana). Tenis v Metliki Edini javni teniški igri-šči v Beli krajini METLIKA — Pred dvema letoma je Srečo Kočevar, takrat študent, danes pa absolvent strojništva, dobil od Beti za tovarno v zakup za 10 let prostor, na katerem je uredil teniško igrišče. To je prvo in za sedaj edino javno teniško igrišče v Beli krajini sploh. Kočevar je igrišče imenoval Tenis klub Elvis. Dve igrišči iz opečnega zdroba, tako imenovanega teni-sita, sta narejeni po evropskih normativih za teniška igrišča. Poleg igrišč so Kočevarji postavili lično brunarico, v kateri sta bife in garderoba, ter sezidali prostore za sanitarije. Že predlani jeseni, še bolj pa v celi lanski sezoni se je pokazalo, da sta Metlika in Bela krajina res potrebova- prihajal je učitelj tenisa iz Novega mesta, največje zanimanje za to šolo pa je bilo med ženskami v starosti od 20 do 30 let. »Precej prihajajo na igrišče tudi mlade družine. Starši igrajo tenis, otroci pa se igrajo ob igrišču. Poleg tega sem lani organiziral dva tumiija in to nameravam tudi letos,« pravi podjetni Srečo, ki je igrišči dobro pripravil za novo sezono. Ta se je začela v začetku tega tedna. »Zaradi velikega zanimanja lani bom do poletja na igrišču montiral re-flektoije, tako da bo moč igrati tudi zvečer,« obljublja. Že lani je vpeljal letne izkaznice, nekakšne članske izkaznice, in tako bo tudi letos. »Izkaznica velja kot celoletna vstopnica, stane pa 150 nemških mark v dinarski protivrednosti. Z izkaznico lahko član od aprila do oktobra brezplačno igra po tri ure na teden, z majhnim doplačilom pa lahko termine rezervira za vso sezono. Poleg tega člani Tenis kluba Elvis dobijo ob vpisu zastonj še teniško majico z emblemom kluba.« Sicer pa je sedaj za uro igrišča treba odšteti 80 din. Pri Sreču sije moč izposoditi tudi teniške lopaije in žogice. Pa še nekaj pripravlja Kočevar za letos: ob teniškem igrišču namerava urediti še balinišče. Balinanje je bilo svoje čase v Metliki zelo priljubljeno, sedaj pa to belokranjsko mesto ne premore enega samega urejenega balinišča. A. B. Srečo Kočevar li tak športni objekt. »Zlasti lani poleti dve igrišči nista bili dovolj. Tenis so prihajali igrat tako Metličani kot ljubitelji te igre iz Črnomlja pa tudi iz sosednjih hrvaških krajev, Kamanja, Ozlja in od drugod,« je povedal Srečo Kočevar, sicer vaditelj smučanja. Lani je Srečo pripravil tudi teniško šolo. LEPO TENIŠKO IGRIŠČE — Na Vejerju, v mirnem delu Metlike, je Srečo Kočevar uredil dve teniiki igriiči, ki od pomladi dojeseni privabljata Številne ljubitelje tenisa iz Metlike, Črnomlja in sosednjih hrvaških krajev. Da pomeni lanska sezona prelomni datum v razvoju novomeške in dolenjske atletike, ni potrebno znova in posebej govoriti, stadion v Portovaldu je dobil namreč desetletja pričakovano tartansko prevleko. Slednja bo »zakrivila«, da bo stadion, nekdaj Bratstva in enotnosti imenovan, letos gostitelj vsaj treh republiških in enega zveznega tekmovanja, osrednji dogodek na njem pa bo bržkone mednarodni miting Alpe-Adria. Kot pravijo v klubu, naj bi na njem nastopili atleti iz Nemčije, Avstrije, Italije in Jugoslavije, ob njih pa še nekateri imetniki medalj z največjih atlet- • V novomeškem atletskem klubu naj bi letos prvič pripravili zanimivo množično rekreativno prireditev pod naslovom »Novo mesto teče in hodi«, katere naj bi se udeležilo čimveč občanov. skih tekmovanj, kot so svetovna ali evropska prvenstva ter olimpijske igre. Letos naj bi bilo to ne le najkvalitetnejše atletsko PAPEŽ IN GLIVAR NA GIRO DELLE REGIONI LJUBLJANA — Zvezni kapetan kolesarske reprezentance Cvitko Bilič in trener za moštveni kronometer Vinko Polončič sta skupaj s člani strokovnega štaba Edom Krajncem, Jožetom Majesom in Kamenom Stan-čevim določila reprezentante za največje spomladanske mednarodne dirke, kjer bodo skušali »ujeti« normo za nastop na olimpijskih igrah. Tako bosta Glivar in Papež med 26. aprilom in L majem nastopila na Giru delle Regioni, od 6. do 14. maja pa še na dirki miru Praga—Varšava—Berlin. V jugoslovanski reprezentanci za dirko alpe Adria med 4. in 10. majem, ki letos prvič šteje v 1. kategorijo dirk za svetovni pokal, bodo od Novomešča-nov: Ravbar, Fink in Eržen; Bogdan Ravbar pa bo tudi v jugoslovanski reprezentanci na dirki Po Avstriji od 30. maja do 8. junija. Kandidati za moštveno vožnjo, med katerimi je tudi Novomeščan Turk, bodo med 12. in 21. aprilom skupaj s profesionalci na dirki Settimana Bergamasca. Se točka do prvega mesta Ribniški rokometaši dobili derbi z Rudarjem STT — Negotov boj na vrhu in pri dnu lestvice_ Razplet rokometnih obračunov v prvi republiški ligi je bil prejšnji teden tak, kot smo ga napovedali. To pomeni, da sedem kol pred koncem prvenstva loči igralce ribniškega Inles Rika do prvega mesta še vsega točka. Kar dva para točk so si nabrali »lesarji« prejšnji teden. Že v torek so v zaostalem srečanju 18. kola v Škofji Loki ugnali tamkajšnji Šeširs 26:23, zmaga je bila dobra napoved pred derbijem kola ali kar prvenstva, ki so ga igrali v soboto doma s trboveljskim Rudarjem STT. Dvorana športnega centra v Ribnici je bila polna do zadnjega kotička, vanjo sc je nagnetlo kar 800 domačih navijačev, ki so ustvarili res imenitno vzdušje, spominjalo je na najlep^ še čase ribniškega rokometa. Ni nepomembno, da je tekma minila brez izgredov, da je v njej zmagal rokomet, čeprav razburljivosti seveda ni manjkalo, še po- sedma zmaga PODBOČJA PODBOČJE — V 7. kolu kvalifikacij za vstop v I. slovensko košarkarsko ligo so igralci Podbočja zabeležili sedmo zmago. Z 79:69 (39:29) so doma ugnali Šentjur, koše pa so dosegli Krajcar 28, Krivokapič 18, Vego 13, V. Jurečič 12, F. Rozman 8. V soboto igra Podbočje v Polzeli; kot je znano, so si že dve koli nazaj zagotovili mesto med najboljšimi republiškimi ligaši. sebej ne v drugem polčasu, ko so gostje najprej povedli z 20:18, Ribničani pa za-streljali kar dve sedemmetrovki. Kazalo je že na zmago gostov, ki bi s tema točkama odločili boj za naslov prvaka in si priigrali vstopnico za II. zvezno ligo. Igralci ŠTT Rudarja so vodili še dve minuti pred koncem in imeli celo igralca več, ker je sodnik izključil Moharja. Toda Ribničani so navzlic temu izenačili na 23:23, minuto pred koncem pa je Djokič prestregel žogo in v protinapadu dosegel zmagoviti zadetek. Da je bilo slavje Ribničanov popolnejše, je poskrbela še vest iz Kranja, kjer je Preddvor ugnal Pomurko. Prvenstvo je tako znova negotovo, na dlani je, da do naslova vodijo zgolj zmage. Tudi v Ptuju bodo morali v soboto Ribničani zaigrati na vse ali nič, obeta se nadvse trd boj, kajti Drava igra spomladi v imenitni formi. Vsaj enkrat izenačen pa postaja tudi boj pri dnu. Na vprašanje, kdo se bo ob Emens Dolu selil v II. republiško ligo, skušata odgovoriti Ormož in Krško. Njun medsebojni obračun v soboto so po ogorčenem boju dobili Krčani in tako podaljšali negotovost bržkone do zadnjih kol. Kranjc — članski državni prvak z zračno pištolo Imeniten uspeh Breži-čana na DP v Zadru ZADAR — Robert Kranjc, član Strelske družine IMV Brežice, je letošnji državni prvak v streljanju z zračno pištolo! Ta razveseljiva novica je prišla v nedeljo iz Zadra, kjer je bilo letošnje prvenstvo Jugoslavije v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Robert Kranjc je svoj doslej največ-ji uspeh in hkrati največji uspeh brežiškega članskega športa dosegel po izredno razburljivem in izenačenem boju v superfinalu. Po prvih 60 strelih je bil namreč s 572 krogi tretji, zato pa je zaostanek nadoknadil v finalu osmih najboljših posameznikov, kjer vsak zadetek merijo z elektronsko napravo. Ne le daje nadoknadil tri kroge zaostanka za Zadrčanom Gledi-cem, pač pa je bila njegova prednost na koncu 2,7 kroga. Končni vrsti red je bil naslednji: 1. Kranjc (IMV Brežice) 671,1,2. Gledič (Zadar) 668,4,3. Serafin (Olimpija) 667, 7 itd. »Po velikem zaostanku za Gledi-čem v rednem delu niti pomišljal nisem na končno zmago, šlo mi je le za to, da bi osvojil eno od preostalih dveh medalj. Srečen, presrečen sem!« je po osvojitvi naslova državnega prvaka izjavil Robert Kranjc. E. SEČEN MLADI KOŠARKARJI V FINALU! NOVO MESTO — Pionirji Novega mesta so zmagovalci enega od polfinalnih turnirjev za Pionirski košarkarski pokal MARS 1991, odigranega v športni dvorani pod Marofom. Mladi Novomeščani so v prvem srečanju s 46:39 (26:19) ugnali vrsto Šiške, nato pa v drugem še Sežano s 70:51 (38:28). S tem uspehom seje novomeška ekipa uvrstila na finalni turnir, ki bo to soboto v Postojni, ob Novomešča-nih pa bodo nastopile še ekipe Maribora, Bežigrada in gostiteljev. S kegljaških stez • Pred dnevi seje končalo tekmovanje v moški dolenjski ligi. Naslov prvaka je znova osvojila vrsta Metlike, ki je zbrala 10 točk, enako kot drugouvrščeno Novo mesto; trebanjski Mercator jih je osvojil 4, črnomaljski Rudar pa nobene. Metličani bodo 13. in 14. aprila nastopili na kvalifikacijah za vstop v II. republiško ligo. • V kegljaških klubih dolenjske regije potekajo te dni zavzete priprave za letne skupščine. Ob teh priložnostih bodo podeljena priznanja KZS Avguštinu Avbaiju, Vinku Rodiču in Robertu Romihu (posmrtno) iz Novega mesta, Metličanu Željku Golešu in Niku Golešu iz Trebnjega. • Vinko Hutar pri moških ter Milena Veber in Dušanka Škedclj bodo branili barve dolenjskih kegljačev na republiških prvenstvih. Moško bo v Medvodah in Litiji, žensko pa v Postojni. JUTRI V NEMČIJO NOVO MESTO — Pod vodstvom trenerja Kamena Stančeva bodo jutri na eno najtežjih etapnih kolesarskih dirk, imenovano »Niedersacshen«, odpotovali novomeški kolesarii Glivar, Papež, Eržen, Judež, Ravbar in Fink. 1460 kilometrov dolga dirka — start prve od dvanajstih etap bo v Hannovru — bo prva resnejša preizkušnja pripravljenosti novomeških tekmovalcev. V NEDELJO NA ZMA GO — Poraz v Ljubljani v minulem kolu je bil za nogometaše novomeškega Elana pričakovan, zato pa bo že v nedeljo proti Nafti potrebno zaigrati na zmago. Upati je le, da bodo novomeški napadalci (v temnih dresih) tokrat spretnejši, kot so bili na tekmi z Živili Naklo, še zlasti to velja za Kostrevca, ki je bil lani najnevarnejše orožje elanovcev. (Foto: B. B.) V nedeljo poln izkupiček? Po pričakovanem porazu v Ljubljani čaka noac taše Elana v nedeljo težko delo z ekipo Nafl Presenečenja v Ljubljani ni bilo, nogometaši Slovana so s 3:0 ugnali enajsterico novomeškega Elana in tako obdržali prvo mesto na lestvici, Dolenjcem pa ostaja v uteho, da so v prvih 45 minutah svojo mrežo ohranili nedotaknjeno. Elanovci so v Ljubljani nastopili oslabljeni: v ekipi ni bilo poškodovanega Pavlina, ki si je že pred tedni nalomil rebra, prav tako ne Plevnika, ki je spomladi mmi £222 • Zimske alpinistične sezone bo počasi konec, novomeški alpinisti so zategadelj že opravili inventuro doseženega in preplezanega v pravkar končani zimi. Bera ni od muh. • Navzlic težkim razmeram sta Grič in Marko uspešno preplezala Bobnaijev graben in Bobnaijev raz v Brani. Resda sta za plezanje porabila ves dan, toda uspeh vendarle ni izostal. Grič je v navezi s Sinišem preplezal tudi prve tri zaledenele slapove v Peklu pri Borovnici, Toni pa je v Grintavcu preplezal Grapo čez jamo in še smer, PVZ imenovano, v Kalški gori pa Zahodno grapo. Zimo so alpinisti izkoristili tudi za smučanje, po trije člani alpinističnega odseka so se s Kredarice spuščali v Krmo ter s Kotovega sedla v Tamar. • In sedaj k vzponom. Bilo jih je kar nekaj, Siniša je bil na 2986 m visokem Cina de Torhes v Franciji, medtem ko seje kar petnajst članov odseka udeležilo spominske ture Tamar—Kotovo sedlo—Jalovec. Inventura ne bi bila popolna, ako ne bi omenili še Moka, Griča, Dominika, Jakija, Janeza, Mojce, Marka, Staneta in Bernarde, ki so bili na Grintovcu, Kalši gori, Brani in Kredarici. orne- udarna moč novomeške enajsterice. Precej spremenjeni ekipi je vendarle uspelo v prvem polčasu dodobra namučiti slova-novce; ti so svoj prvi zadetek dosegli šele v 61. minuti, slabih dvajset minut kasneje so vodili že s 3:0, to pa je bil tudi končni izid srečanja. Poraz za novomeške nogometaše nikakor ni tragičen, na kaj več od tega pred potjo v Ljubljano tudi nihče ni pomišljal. Žato pa bo potrebno na zmago zaigrati že to nedeljo, ko prihaja v Portovald vrsta Nafte, proti kateri so elanovci jeseni izgubili kar s 0:3. Boj za obstanek bi bil lahko z morebitnima točkama v veliki meri olajšan; navsezadnje je že čas, da Novomeščani v petem spomladanskem kolu okusijo tudi slast zmage. Razlike na lestvici so še posebej v drugi polovici lestvice tako majhne, da lahko že en poraz ali zmaga pomeni znaten skok na lestvici — v eno ali drugo smer. PRIČETEK teniške sezone NOVO MESTO — V dokajšnji ilega! ■ so potekale priprave za letošnjo teniško sezono v Novem mestu, vključno z občnim zborom, za katerega so očitno vedeli le izbranci. Ne glede na to pa je sezona igranja tu, zato upravni odbor teniškega kluba obvešča igralce, da bo letno igralni-no moč poravnati vsak ponedeljek, sredo in petek med 16. in 18. uro na teniških igriščih v Portovaldu pri tajniku kluba Marku Remsu. | TELEVIZIJSKI SPOREDI »Moja dežela« tudi naša dežela »Tudi Romi smo del Slovenije« — Zveza ob proslavi svetovnega dneva Romov PETEK, 5. IV. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.10 in 15.05 — 0.40 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK KLOBUK KLOBUK SIMENON, TV naniz., 11/13 11.00 VIDEOSTRANI 15.20 VIDEOSTRANI 15.30 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEOSTRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 ZGODBE O POLUHCU, lutkovna igrica, 8/12 18.25 MESEČEVA URA, angl. nadalj., 3/6 18.50 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 RDEČA ZASTAVA NAD TIBETOM, avstralska dok. oddaja 21.15 POPOLNI VOHUN, angl. nadalj., 6/7 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA: DRAGI JOHN, amer. naniz., 7/24 SUPER POLICAJA, amer. film 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 16.20 SP v hokeju, YU:Japonska — 19.00 Vide-omeh (ponovitev) 19.30 Dnevnik — 19.50 SP v hokeju, FrancijaJtalija — 22.15 Oči kritke 22.55 Video noč HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Povejte, kaj naj počnem (oddaja za otroke) 10.00Šolski program—I2.00PO-ročila— 12.10 Video strani— 12.20 Satelitski program — 14.25 Morana (opera) — 16.30 Video strani — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Iz sveta znanosti — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Povejte, kaj naj počnem (oddaja za otroke) 18.45 Polna hiša (amer. naniz.) — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Stranske poti (amer. film) — 21.40 Duoptrija — 22.30 Dnevnik 2 — 22.50 Slike časa — 23.50 Yutel — 0.45 Video noč — 3.00 Poročila SOBOTA, 6. IV. SLOVENIJA 1 8.10—1.35 TELETEKST 8.25 VIDEO STRANI 8.35 TV MOZAIK 8.35 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 7. lekcija 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.20 ŠTIRIDESET ZELENIH SLONOV (5/7) 9.40 ZGODBE O POLUHCU 9.55 ALF, amer. naniz. 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.45 VEČERNI GOST: JERNEJ REPOVŽ 12.30 OČI KRITIKE 13.10 VIDEOSTRANI 14.10 VIDEOSTRANI 14.20 MARLBORO MUSIČ SHOW, ponovitev 14.50 SEDEM NA EN MAH, slovaški mlad. film 16.20 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 ŠPORTNI DOGODEK 18.30 ZDAJ PA PO SLOVENSKO 18.55 ŽE VESTE? 1905 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 LENNON, oddaja ob 10-letnici smrti Johna Lennona 22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.30 SOVA: NA ZDRAVJE!, amer. naniz., 6/30 TWIN PEAKS, amer. nadalj., 12/21 PARK JE MOJ, amer. film 1.25 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.00 Yutel — 18.00 Muppet show — 18.30 Rokomet (ž) Lokomotiva:Kopenhagen — 19.50 SP v hokeju, A vstrija:Norveška — 22.15 DP v košarki, POP 84:Zadar — 23.30 Satelitski programi — 0.15 Yutcl HTV 1 8.45 Poročila — 8.50 TV koledar — 8.30 Spored za otroke — 10.00 Izbor šolskega programa — 11.30 Divji svet živali — 12.00 Danes skupaj — 12.30 Izbrali smo za vas — 13.05 Rumpelstilskin (amer. film) — 14.30 Mikser M (zabavna oddaja) — 15.15 Sedmi čut — 15.25 Ciklus kratkih filmov B. Marjanoviča — 15.40 Narodna glasba — 16.10 TV teden — 16.25 Poročila — 16.30 TV dražba — 18.00 Berači in sinovi (TV nadalj., 12/13) — 18.55 Denver, poslednji dinozaver (amer. risana serija) — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Pogovor tedna 20.15 Brezno (amer. film) — 22.20 Izseljena Hrvaška — 22.55 Dnevnik 2 — 23.15 Športna sobota — 23.35 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 0.20 Yutel — 1.20 Poročila NEDELJA, 7, IV. SLOVENIJA 1 8.35 — 23.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 OTROŠKA MATINEJA: ZIV ŽAV MESEČEVA URA, angl. nadalj., 3/6 10.15 V ZNAMENJU ZVEZD, nemška dok. serija, 5/12 10.45 MUPPET SHOW, ponovitev 11.10 ANSAMBEL TONIJA HERVO-LA 11.40 OBZORJE DUHA 12.05 ZELENA URA, ponovitev 13.05 VIDEOSTRANI 13.10 ONA 4- ON, ponovitev 14.40 SAGA O FORSYTHIH, nadalj., 12/26 15.30 SOVA ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 DOBER DAN, TESNOBA, franc, film 18.40 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 POSEL JE POSEL, slovenska naniz., 1/6 20.35 EPP 20.40 ZDRAVO 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.20 SOVA: KREMPLJI IN PRASKE, amer. naniz., 6/16 KRIMINALNA ZGODBA, amer. naniz., zadnji del 23.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.00 Športno popoldne — 21.00 Svet narave: Norci v Braziliji (angl. poljudnoz-nan. oddaja) — 21.50 Športni pregled — 22.50 Nogomet Partizan:Hajduk — 23.05 Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Družinska oddaja — 14.25 Nedeljsko popoldne— 18.45 Risana serija— 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.05 Igrani film — 22-40 Dnevnik 2 — 23.00 Športni pre- 23.30 Glasbena oddaja — 0.30 - 1.30 Poročila gled -Yutel PONEDELJEK, 8. IV. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.55 in 14.45 — 0.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.45 VIDEOSTRANI 15.00 VIDEOSTRANI 15.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 POROKA, angl. drama 21.05 OSMI DAN 21.55 DNEVNIK 3 22.15 400 LET SLOVENSKE GLASBE, 13. oddaja 22.55 SOVA: AVTOŠTOPAR, amer. naniz., 15/16 SEZNAM, amer. nadalj., 1/4 0.10 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Stucjio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Po sledeh napredka — 21.00 Sedma steza (športna oddaja) — 21.20 Rezervirano za šanson — 22.35 Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška serija — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Izbrali smo za vas — 16.30 Video strani — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Šolski program — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroška serija — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik I — 20.00 Boljše življenje (humor, serija) — 21.05 Zunanja politika — 21.35 Dnevnik 2 — 22.00 Kinoteka — 23.30 Yutel — 0.30 Poročila TOREK, P. IV. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.35 in 14.40 — 23.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.10 ŠOLSKA TV ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI, 8/14 11.05 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 9. lekcija 11.30 SEDMA STEZA 11.50 OSMI DAN 12.25 vVIDEO STRANI 14.55 VIDEOSTRANI 15.05 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, Q Iplznia 15.30 SOVA,J ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK - ŠOLSKA TV 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE *18.50 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 VČERAJŠNJE SANJE, angl. nadalj., 7/7 21.00 NOVOSTI ZALOŽB 21.10 SAN REMO ’91, 2. del zabavnoglasbene oddaje 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.20 SOVA: HAGGARD, angl. naniz., 6/7 SEZNAM, amer. nadalj., 2/4 23.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: košarka Zadar:POP 84, Cibo-na:Partizan 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 Naša pesem: nonet Vitra — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Umetniški večer: F. Schiller: Wallenstein — 23.20 Yutel SREDA, 10. IV. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.45 in 15.05 — 1.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK Q 00 ŽIVŽAV 9.50 POROKA, angl. drama 10.45 VČERAJŠNJE SANJE, angl. nadalj., 7. del 15.20 VIDEOSTRANI 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK, ponovitev SLOVENIJA - ZIMA, dok. oddaja, 5/6 17.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA JEZUS IZ MONTREALA, kanadski film 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.25 FLUID, glasbena oddaja HTV 23.10 SOVA: ALF, amer. naniz. 32/38 SEZNAM, amer. nadalj., 3/4 V ZNAMENJU ZVEZD, nemška dok. serija, 6/12 1.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio 2 Koper — 18.30 Slovenci v zamejstvu — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik — 19.55 Športna sreda: nogomet Ba-yern:CZ — 22.00 Svet poroča — 22.45 Yutel ČETRTEK, 11. IV. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.00 in 15.05 — 0.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 10.50 VIDEO STRANI 15.20 VIDEOSTRANI 15.30 MOZAIK, ponovitev 16.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK 17.05 BOJ ZA OBSTANEK 17 55 ?F VFSTF7 18JJ5 PO SLEDEH NAPREDKA 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 SIMENON, TV naniz., 12/13 21.10 KULTURNI ŽURNAL 21.20 TEDNIK 22.25 DNEVNIK 3, VREME 77 45 SOVA- JAZ IN TI, angl. naniz., 4/10 SEZNAM, amer. nadalj., zadnji del 0.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Zdaj pa po slovensko — 20.55 Mali koncert — 21.10 Svet na zaslonu — 21.40 Komedija na slovenskem odru: T. Partljič: Ščuke pa ni — 23.30 Yutcl Romi glasujejo in volijo slovensko vlado, zato naj ta manjšina tudi sama odloča in določa vse bistvene življenjske in delovne razmere in naj bodo njeni pripadniki tudi sami gospodarji svoje usode. Na ozemlju, ki je Slovenija, Romi živimo že tisočletja. Tukaj smo preživeli veliko ponižanj, vedno so nas imeli za lenuhe in potepuhe. Bili smo etnična skupina, manjvredni ljudje, potisnjeni na rob družbe. Danes, ko se Slovenija končno osamosvaja in posta- Tudi zadnja Emilia že igra 25 let z Dolenjcem N9VO MESTO — Angela Bu-talin iz Regrče vasi, žena naročnika Stanka Butalina, je prejšnji četrtek poleg Dolenjca prejela tudi zadnjo Emilijo, ki ji jo je žreb naklonil. Tako seje končala serija nagrad za naročnike, ki so pravočasno poravnali naročnino za prvo četrtletje. Nagrade sta prispevala znana firma ročnega orodja Black & Decker iz Grosupljega m računalniška fir,ma Račka iz Novega mesta, mi pa smo. prepričani, da so prišle v prave roke. Nagradna žrebanja s prav tako lepimi in številnimi nagradami se bodo nadaljevala, ko boste prejeli novo serijo položnic za naročnino drugega četrtletja. Gospodinja Angela Butalin seje Emilije zelo razveselila. »Delala nam bo družbo v vrtni uti, sedaj, ko je vreme že kar pravšnje za posedanje na svežem zraku,« je dejala. Pravi, da sta z možem, kije upokojen šofer, na Dolenjca naročena že 25 let. Prebereta vse po vrsti, seveda pa so le stvari, na katere človek najprej vrže oko. Pri možu Stanku so to mali oglasi, pri Angeli pa parte. Zanimajo ju pa tudi druge novice, predvsetn iz domačih krajev. Angela je doma iz Škocjana, Stanko z Rake, v bližini Novega mesta pa živita že blizu trideset let. T. J. Angela Butalin z Emilio ja suverena država tistega naroda, ki ji pripada in v njej živi, moram poudariti, da v Sloveniji živimo tudi mi, Romi. Želimo, da se končno uvrsti na dnevni red tudi romska problematika po pošteni, svobodni, enakopravni, demokratični in suvereni slovenski poti. Želimo vedeti, kam spadamo. Tudi mi smo ljudje z dušo, srcem in telesom. Imamo svojo zgodovino, kulturo, svojo osebnost in svoj ponos, imamo materin jezik (romani čhip). To je romski jezik, ki je edina knjiga in spomin iz davne pradomovine Indije. Tudi mi predstavljamo družbo, ki se ukvarja s problemi na širšem območju Slovenije m v vsaki občini posebej. Tukaj so še vedno prisotna socialnovarstvena vprašanja, nezaposlenost, nepismenost, za 15 let krajša delovna doba, revščina, človeka nevredno življenje itn. Rome še vedno preganjajo, zaničujejo in tako uničujejo, še vedno so zapisani v črni kroniki. Se vedno se v Sloveniji krnijo človeško pravice Romov in to pomeni etnocid romskega prebivalstva v Sloveniji. Tukaj so še vedno ljudje, ki le delno poznajo romsko problematiko, to je ravno toliko, da lahko delijo površne nasvete, razpihujejo predsodke in s svojo demagoško naravnano vsevednostjo izničujejo še tisto malo, kar nam je Romom uspelo napraviti v zadnjih nekaj letih. Ta rešitev ne pride več v poštev. Na ta način iščejo privilegije samo posamezniki, »greba-torji«. Volja večine, volja naroda, je drugačna. Ne priznavamo Zveze Romov, ne priznavamo etnične skupine. Želimo na celotnem območju slovenske države obravnavati združenje vseh v Sloveniji živečih Romov kot zvezo Romov na območju celotne Slovenije. Želimo končno razpravljati o problemih, ki nas vse težijo, zdT* dajemo državljankam in državljanom slovenskega naroda tele predloge: pri reševanju nacionalne pravice Romov Republiki Sloveniji nima nihče pravice odločati o naši bodočnosti z znanim besednjakom polresnič in mržnje, politikantske in zdraharske nestrpnosti v slogu znane formule o »poštenih Albancih«. Nihče nima pravice na kakršenkoli način vsiljevati svoje nazore in voljo. O romskih vprašanjih naj odločajo Romi. Če je Slovenija dežela, v kateri živimo že tisočletja, smo lahko le enakopravni Slovenci ali kvečjemu nacionalna manjšina, kot so Italijani in Madžari, ki živijo tukaj. Mislim, da nam to dejansko pripada, kajti naši otroci obiskujejo slovenske šole, poleg maternega govorijo slovenski jezik, delamo v slovenskih ustanovah in podjetjih, glasujemo in volimo v slovenske krajevne skupnosti ter živimo za slovensko družbo in slovenski obstoj in čas. Po mirni poti želimo in prosimo, da predsednik Skupščine Republike Slovenije tov. Bučar ali predsednik Predsedstva RS tov. Kučan javno odgovorita slovenskim Romom v radijskih in TV-oddajah o kršenju človeških pravic Romov v Sloveniji in dasta odgovor na ta prispevek. To je zadnji opomin v javnosti. Hočemo svoje pravice do dela, do obveznosti, do države in do napredka. Hočemo se naslanjati predvsem na lastne moči, si izboljšati življenjsko raven, se izobraziti in živeti na slovenski ravni. Želimo biti del slovenske družbe. Ne želimo živeti de faeto brezpravni, čeprav deklarirano enakopravni. Nočemo biti azilanti. Ne želimo ponovno doživeti kuklukskanovske akcije, kot seje doga; ioln »» - : i: .........c.,Hi —...... ... ... j-- pravim: pn nas ne bo lačnih prezeblih. Veljavo naj imajo pridni in sposobni. Nikomur ne bomo hlapci. Zavarovali bomo domača ognjišča. Družine naj rojevajo svobodne ljudi. Gozdovi bodo zeleni in v rekah modrina neba. Menda tov. Kučan ob tem citatu ni pozabil na slovenske Rome? Naj bo tudi za slovenske Rom« Slovenija »moja dežela«. Moja največja želja in želja slovenskih Romov pa je. da bi lahko z delom in učenjem postali sčasoma enakovredni z. drugimi občani Republike Slovenije. V imenu slovenskih Romov za konec še romsko pesmico: »Hej, ti cigan, kdo si ti pravzaprav? In ubogi Cigan odgovori: «Gospod civil, jaz sem kamen, • 0 Ob svetovnem dnevu Romov bo v Novem mestu 6. aprila proslava Ustanovili bomo Slovensko romsko zvezo. V iniciativnem odboru zanjo so poleg romskih predstavnikov mnoga znana imena, med temi prof. dr Peter Klinar, Hedriko Stanič Igličar, g. Suzana Radovič-Čurin, prof. df-Janez Dular, slovenski minister z* manjšinska vprašanja, Peter Win-kler, Franci Koncilja, Lojze Kanta novinar itd. drevo, številka na papirju, pesem, sonce, jaz sem hiša, črviček, zdravje, veselje, otroška igrica, veter pod drevesoio, sen sem, »Roma«, kruh za lačne, trpljenje za gospode, beg za nesrečne. Vse sem jaz, kar obstaja, jaz sem, kar r>e obstaja, v meni Rom, človek v meni " RAJKO ŠAJNOVIC, samostojni bo*c za zaščito človeških pravic Romo* ZA MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: Krko, tovarna zdravil-skladišča surovin (sodelavci), Novo mesto — ostanek od venca za pokojnega Ramana Jančarja 1.40“ din; MS SZDL Odbor za varstvo spo; menikov NOB naravne znamenitost Roga — prenos sredstev 1.439,60 din, družina Judež, Vel. Cikava 10, Novb mesto namesto venca na grob Strajna''/ jeve tete 600 din; ZC TOZD Dolenjska lekarna. Novo mesto — namesto cvetja na grob Marije Sajko 2.000 din; sodelavci Vladimire Gvardjančič — namesto cvetja na grob pokojne mame 2.600 din; stanovalci Paderšičeve ulice v Novem mestu — namesto venca na gr?® pokojni Kristini Gvardjančič 3560 din Vsem darovalcem iskrena hvala! • Oko za oko pelje samo k temu, & bo oslepel ves svet. (Gandhi) • Človek ne more zakriti treh stvoP kašlja, revščine in ljubezni . • Če bi vsi vlekli isto vrv, bi se podrl. (Židovski pregovor) • Svoboda je vedno svoboda druia če mislečih. (R. Luxemburg) . • Politik je človek, ki zna razočat4* tudi pesimista. • Vsa pošten politik laže. »Pomoč poslovodje in inflacije« Odgovor na sestavke s tem naslovom, obj. v Dolenjskem listu 28. marca Na 14. strani pod z debelimi črkami zapisanim naslovom »Pomoč poslovodje in inflacije« objavljen članek, v katerem novinar zelo doživeto in napihnjeno piše o gospodarskem kriminalu, ki naj bi ga storil poslovodja trgovine Mavrice iz Črnomlja. Ker gre za vrsto neresničnih in žaljivih obdolžitev, kijih je novinar v svoje zavarovanje spretno opremil z besedama »naj bi« ali vprašajem, sem prisiljen do odločitve sodišča dati nekaj pojasnil. Pri mojem delovanju ni šlo za nikakršno zlorabo položaja in pravic ogo-vorne osebe, še posebej pa ne za pomoč zasebniku pri graditvi poslovnega objekta. Res je, da sem izdal naročilnico svoje delovne organizacije kupcu, ki si je z njimi sam nabavil material pri dobavitelju in ga sam tudi pripeljal na svoje dvorišče. Gre za tranzitno trgovino, ki bi je bil vesel vsak trgovec. S tem namreč odpadejo vsi stroški in delo v zvezi s prevozom, razkladanjem in razsipom, ki bi jih trpela delovna organizacija. Kupec pa je tako tudi prej prišel do blaga. V poslovanju tako ni bilo ničesar nezakonitega ali prikritega. Vse transakcije so opremljene s potrebno dokumentacijo. Za vse kupljeno blago v določenem mesecu je zasebnik plačal z naročilnico obrtne zadruge zadnjega v mesecu. V tem primeru je šlo res za kreditiranje. Toda takšno kreditiranje stalne stranke je bilo običajno skoraj za vse trgovine. Pokažite mi poslovalnico, ki se ne bi v boju za kupce takrat posluževala tega načina. Običajno je stalna stranka — navadno so to podjetja in obrtniki — plačala za vse kupljeno blago v določenem obdobju na koncu tega obdobja. Takšno poslovanje sicer ni čisto po predpisih, vendar pa seje tega posluževala večina trgovin. To je tako kot s prodajo in kupovanjem deviz na črnem trgu, ali pa s plačevanjem na tri ali več čekov. Vsi vemo, daje bilo to nezakonito, pa smo vsi to počeli in ni tega nihče preganjal. In ko smo že pri čekih: kaj drugega je plačevanje s temi vrednostnimi papiiji kot brezobrestno kreditiranje — odmik plačila za dva ali več mesecev. Leta 1989 smo se vsi kupci tega še posebej posluževali. Najdite mi primer, da sem jaz, kot poslovodja Mavrice, brezobrestno kreditiral zasebnika iz Gradca ali kogarkoli dva meseca. Z brezobrestnim kreditiranjem naj bi v času hiperinflacije oškodoval svojo delovno organizacijo za 12.696,90 din. Ne vem, kako so uslužbenci UNZ izračunali ta znesek. Verjetno so računali obresti od dneva, ko je zasebnik dvignil blago pri dobavitelju, do njegovega plačila z naročilnico, pri tem pa prav gotovo niso upoštevali pogodbeno dogovorjenega roka za plačilo med dobaviteljem in delovno organizacijo, kar bi pokazalo čisto drugačen izračun. Če uporabim teorijo UNZ, so se v zavestno povzročanje lastne škode spuščale vse delovne organizacije, ki so v času hiperinflacije s čeki ali kako drugače brezobrestno kreditirale kupce. Za to je samo en razlog — boj za kupce. Toje bil tudi edini razlog za tako poslovanje trgovine Mavrica. Nisem imel namena zasebnikom kakorkoli pomagati pri gradnji. Sploh me ni zanimalo, kaj dela s kupljenim blagom. Zame je bil važen promet, ki ga je tako ustvarjala poslovalnica. V delovni organizaciji, v kateri veljam za enega najbolj vestnih poslovodij, nisem nikoli ničesar prikrival, saj nisem imel kaj skriti. Če bi bilo moje ravnanje nezakonito, bi bil proti rt1* prav gotovo voden disciplinski P°j.f pek. Pa ga ni bilo, ker ni bilo razlag zanj, niti potem, ko so uslužbenci ^ opravili svoje delo tudi na sedežu lovne organtzacije v Ljubljani. |2 Res je v časopisu vse prepisa'1? ( ovadbe UNZ, vendar dvomim, dfJj, ovadbi zapisano s »poveličevaltu jj| besedami, kot so »dobrosrčno i^L naročilnice« ipd. Članek me predstavi kot velikega kriminalca in objavljf” . sedaj, ko še niti obtožba ni bila vlo^ Zakaj niste počakali do pravnofflU-J sodbe, če bo do nje sploh prišlo? A11^ z objavo hoteli izkoristiti najbolj’1 nutek? Kako naj si drugače razlag da ste članek objavili dva dni Pre“wjj hodom v pokoj. Članek bo tako nUr‘j vžgal. Ljudje bodo rekli: »Zaradi ’ ■,! nepravilnosti beži v pokoj.« O*1 ^ dobro ime poslovodje, ki ga P°znjL\\. Bela krajina, ste vsaj za enkrat uspjf(. Nekoč mi je rekel prijatelj: »Ne<( p jemi vsega, kar piše Dolenjski list " še kako prav je imel. Črno^j Vrtu« pisma in # odmevi IZ NNŠIH OBČIN nssra mi IZ NKŠIH Delajo po svoje Kmetovalčeve pripombe VOLČJE NJIVE — Glede na liste ima Polde Višček z olčjih njiv 87 parcel, kot je dejal Mm nedavno. Skupno imajo pri hiši zu, hektarov obdelovalne zemlje, f°'eg tega spada k VišCkovemu metju še 8 hektarov gozda. Traja, preden človek obide vse omenjene parcele vendar Poldeta Viščka ne 1 ta čas, kot mu dajo mis-Z”*** dajatve, ki naj bi jih plačevali družbenim ustanovam. »Ne-Je nabijati na katastrski oohodek prispevke za zdravstveno pokojninsko zavarovanje. Če oodo toliko vzeli, kot je zamišljeno, se ne splača delati,« pravi z nasmeš-_ J71' * resnici ga to zelo jezi, kar je eaavno jasno pokazal tudi na ocnem uboH^ x je ma|ce pojezji na 1 na slabo opravljene melioracije r« •abo ev'denco, zavoljo kate-nr, J*1®-!0.?110 njegovih parcel vpisa-l. ot njivo, čeprav je nekaj travni-• tudi o Kolinski ima slabo ‘ "hT’ ker je enostransko ukinila Predelavo krompirja. Vse se neka-dogaja mimo kmeta, je prepri- Polde Višček nan- Brez kmetovega vpliva sestav-5.jo Indi cenovno politiko. »Pred leti sem dobil za kilogram žive dnk Pltanca 6<5 l'tra nafte, zdaj je L. M. Prostor potrebuje tudi branitelje Bojan Mikec: Gradbeni posegi v pokrajino in urbano naselje bodo še bolj o čeni — Dokumentacija v treh mesecih, toda ie za legalne primere težko- NOVO MESTO — Zavod za družbeno planiranje in prostorsko načrtovanje ima opraviti z občutljivimi zadevami, zato se neredko znajde pod plazom obtožb zdaj s te, zdaj z one strani. Od lanskega novembra je direktor zavoda Bojan Mikec, ki takole odgovarja na take obtožbe: »Pogosto se nam dogaja, da strankam ne moremo dati jasnih odgovorov o možnih posegih v prostor ali pa jim dajemo negativne odgovore. To je, in sami se tega zavedamo, izredno boleče. Vedeti moramo, daje vsak poseg v prostor danes še vedno razumljen s strani inve-stitorja kot njegova naložba, s strani širšega interesa družbe pa kot trajna izguba zemlje, še posebej, če gre za poseg v prvo kategorijo kmetijskih zemljišč. Prav tu, upamo, se bodo stvari v kratkem uredile tako drastično, da bo vsak poseg na prvo območje tudi interno povrnil družbi ali upravljavcu prostora stroške za trajno izgubo zemljišča.« • Je dokumentacija, na kateri naj bi temeljile vaše odločitve, dovolj? »V Zavodu smo zelo pogosto v dilemi, kako zadostiti potrebam investitorjev, zlasti če gre za umeščanje določenih dejavnosti v prostor. Pojavlja se vprašanje, kako zagotoviti, da bo prostor ENOLETNA ZAMRZNITEV SEVNICA — Komasacijske postopke na Šmarčevskem polju bodo za leto dni v celoti ustavili, po tej zamrznitvi pa naj bi znova iskali možnosti za nadaljevanje omenjenih zemljiških operacij. Tako stališče zagovaija tudi sev-niški izvršni svet in je z njim seznanil delegate Skupščine občine Sevnica. Do zastoja v komasaciji je prišlo zaradi nasprotovanja lastnikov zemljišč. KMALU ZAČETEK »IDEJE« CELJE — Od 9. do 12. aprila bo tukaj »Ideja 91«, sejem, ki ga letos pripravljajo že petič zapored. Letos so izbrali za moto prireditve povabilo »Zaupajte nam vašo idejo«. Za ta jugoslovanski sejem patentov, podjetništva, poslovnih daril ter programske in grafične opreme je sodelovanje prijavilo 84 razstavljavcev. Predsednik častnega organizacijskega odbora je dr. Dušan Plut, član predsedstva Republike Slovenije. čim manj okrnjen in njegovi prebivalci čim manj prizadeti. Tak problem so v strnjenih naseljih razne žage ali hrupne dejavnosti nasploh ter take, ki pomenijo Bojan Mikec bistveno povečan promet v pretežno stanovanjskih naseljih. Drugo je, da nam izredno primanjkuje prostorskih dokumentov, ki bi na dolg rok opredeljevali in utemeljevali posege v prostor. Zato imamo sedaj v zaključni fazi pripravo treh oziroma štirih prostorskih dokumentov. Prvo so urbanistične zasnove večjih lokalnih središč in Novega mesta, s katerimi naj bi dolgoročno opredelili rabo prostora v večjih lokalnih središčih, kot so Šentjernej. Žužemberk, Šmaijeta, Mirna Peč, Škocjan, Straža z Vavto vasjo in pa samo širše območje Novega mesta. Ti so v fazi skupščinskega sprejemanja. Potem imamo v izdelavi — v kratkem bodo šli v javno obravnavo — dokumente o prostorsko ureditvenih pogojih za iz-venmestni prostor, za Novo mesto kot celoto in za lokalna središča. Računamo, da bodo šli v javno obravnavo še aprila, in pozivamo javnost, naj se vanjo vključi. V aprilu imamo prav tako predvideno obravnavo dokumentov o prostorsko ureditvenih pogojih za zgodovinsko jedro Novega mesta skupaj s Spet pridejo na Jezikovne počitnice jnJnkovnih počitnicah, ki bodo letos že tretjič v Novem mestu, govoril prof. Škufca slovenskim učiteljem iz avstrijske Koroške na seminarju na Brdu Poteki KRANJU — V tukajšnjem hotelu Kokri je od 24. do 27. marca sloven l or8an»zaeiji ministrstva za Šolstvo Republike Slovenije seminar za so se z novim slovenskim pravopisjem ter poslušali jeziku an a 0 P°uku jezika kot sredstva za sporazumevanje, o ustvarjalnosti pri fakultet"0 ™a,od.'k' Pouka književnosti. Predavali so strokovnjaki s Filozofske ljek, 2jkoncu drugega dne, v ponede- seminarja seznanili s pripravami na le-• toarca, zvečer so se udeleženci tošnje Jezikovne počitnice za koroške " ——- v ^Cvičku delamo krivico "Hudo mi je, kar se dogaja z njim,« pravi Vinko Stemberger-Cene iz Šentjerneja bereaNpJERNEJ — Vinko ^tem' srarf i ene Je eden večjih vino-8r»H 'x°v na Dolenjskem. Vino-NaPi v°Je njegovo delo in kruh. ie vi elerskem hribu ima tri hektar-ma^vpadov, vino pa hrani v do-Kttfn k P' sredi Šentjerneja. V mo-nep»' ■ esenih sodih ga skrbno st, ln n'č ne prepušča slučajno-■ zorce mošta m kasneje vina ski na redno kontrolo v kmetij-*• inštitut v Ljubljano. „!VePfav sta pri vinu najpomemb-Jsa videz in okus, mora dober kle-in v, lno spremljati prosto žveplo .hlapne kisline. Še posebej naro-vi» natančnejše analize, predno ra v ?1 ®k'eničim. Takšno vino mo-u 1,1 hrez beljakovin in vinskega lnn?’ seveda pa mora imeti vsaj sam^t' ,a*kohola. Zato je lahko Prav" °°*j^e °d tistega iz soda, ki mu ,p. Vlrno pravo domače,« je za zače-z P°vedal Cene, ki se nerad hvali ,. agradami in visokimi ocenami, vino 6 na P°ku^njah dobil za svoje nabsko leto je na glavni pokušini hiko ^ v'n dolenjskih vinograd-vijj V mec* vsemi vzorci dobil najti,^0 °Ceno 'n svojemu laškemu riz-’<)0 Pripel medaljo Šampion vin doo 'ud° mi je zaradi tega, kar se V im! JS z na5im cvičkom. Vsi, ki sodih dolenjsko belo vino. so včasih imeli cviček. Samo iz žametne črnine in modre frankinje pa te nekdaj cenjene in sloveče pijače ni mogoče pripraviti. Sam bom letos za Teden cvička pripravil nekaj tisoč steklenic kakovostno ocenjenega cvička. Na stojnici bodo tudi buteljčna vina iz mojega vinograda. Če se Dolenjci ne bomo takoj pobrigali za cviček, bomo to ime izgubili na veliko škodo turizma in gospodarstva,« meni Vinko Štember-ger. J. PAVLIN Vinko Štemberger-Cene programom, kako to mesto prenoviti. Ta temeljna prostorska dokumentacija naj bi bila izhodišče za bolj logično pa tudi hitrejše opredeljevanje pri posegih v prostor.« • Stranke se, kot vemo, pogosto pritožujejo tudi zaradi dolgotrajnosti postopkov? »Hitrost dela Zavoda je vezana na roke, ki jih imajo soglasodajalci, ki so obvezni pri pridobivanju lokacijske dokumentacije. Njihov zakonski rok je en mesec skupaj s pridobitvami vseh potrebnih predlog, tako da je naš normalni rok za pridobitev lokacijske dokumentacije nekako do tri mesece. Drugo je seveda pri primerih, ko gre za legalizacijo črnih gradenj oziroma za umeščanje takšnih dejavnosti v prostor, kijih prostor zavrača ali pa vanj na kak drug način ne sodijo. Tukaj se pogosto znajdemo v primežu, ko moramo interese krajanov usklajevati z interesi investitorjev na eni strani oziroma pravila urbanistične stroke z zahtevami investitorjev. Največ pritožb nam očita, da smo togi in se birokratsko obnašamo. Ne moremo pa smatrati za birokratski odnos nasprotovanje nedovoljenim posegom in takim, ki s strokovnega vidika niso upravičeni!« T. JAKŠE otroke, ki bodo od 14. julija do 3. avgusta v Novem mestu. O tem je slovenskim učiteljem z onkraj Karavank govoril prof. Jože Škufca, predstojnik novomeške Organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Dejal je, da bodo Jezikovne počitnice v Novem mestu že tretjič, udeležilo pa naj bi se jih okoli 30 otrok oziroma kakih pet več kot lani. Povedal je tudi, da je imelo vodstvo Jezikovnih počitnic letos februaija v Tinjah na Koroškem s tamkajšnjimi učitelji uspešen pripravljalni sestanek, na katerem so govorili o vsebini te poletne »jezikovne šole« v Novem mestu, in dodal, da so priprave tudi že stekle v samem Novem mestu. Vodstvo Jezikovnih počitnic je še posebno skrb posvetilo izbiri družin, pri katerih bodo koroški učenci preživeli tri tedne. Prof. Škufca je poudaril, da vedno izbirajo družine, ki gojijo lepo slovenščino in so tudi njihovi otroci zainteresirani za druženje s koroškimi vrstniki oz. vrstnicami. Ob tem je pripomnil, da bodo na letošnjih Jezikovnih počitnicah še bolj prisluhnili željam Korošcev, naj bi njihovi otroci v Novem mestu čimveč in predvsem govorili, ne pa se mučili s slovnico. Pomembno je, da bodo med pogovorom opustili čimveč nemških besed in jih nadomestili s slovenskimi. Izkušnje minulih let namreč povedo, da prihajajo v Novo mesto tudi otroci, ki slovenščine ne obvladajo niti za najpreprostejši pogovor. Jezikovne počitnice imajo mnoge dobre in lepe strani, enoje prof. Škufca označil tako: »Ob vsakem srečanju se tudi potrdijo nova znanstva in prijateljstva med otroki in družinami s Koroškega in iz Novega mesta. V mnogih primerih medsebojne vezi ostanejo in se poglabljajo z dopisovanji in obiski. To so dokazi, da imajo Jezikovne počitnice tudi širši odmev in globljo potrditev, ne nazadnje so tudi zgleden prispevek k utrjevanju skupnega slovenskega kulturnega prostora«. L Z. • Kdor ni trpel, ostane otrok in ni videl življenja. (Cankar) • Zdravnik je pogosteje nevarnejši od bolezni (Britanski pregovor) SADEŽ POČAKAL DVE LETI — V ponedeljek se je v našem uredništvu oglasil Janez Kokalj iz Velike Butne vasi in nam prinesel pokazat dve leti star sadež. Pravzaprav to ne bi bilo nič posebnega, te jabolko ne bi te starosti do-takalo na omarici v spalnici Sodimo, da sta v spalnici prava vlaga in temperatura in zato je po vsej verjetnosti bolj primerna za klet kot za spanje. (Foto: J. P) KRKA NA SEJMU ALPE-JADRAN - Pretekli teden je bila Ljubljana tudi v znamenju tradicionalnega sejma Alpe-Jadran na Gospodarskem razstavišču. Od Dolenjcev se je s svojim programom predstavila tudi tovarna IMV, v hali B pa je veliko zanimanja zbujal pa viljon Krkinih zdra vilišč. Krkaje na nevsiljiv način predstavila svoj zdravilišini in športno-rekreativniprogram, to pol tudi s cenami in popusti Morda je bilo prav zato pri tej stojnici tudi veliko gnete. (Foto: J. Pavlin) DELO PLETARSKEGA KROŽNIKA V TREBNJEM — Tudi letos so Trebanjci pripravili razstavo domače obrti na kateri so poleg že priznanih mojstrov sodelovali in razstavljali svoje izdelke člani pletarskega krožka z osnovne šole Jožeta Slaka-Silva iz Trebnjega. Da so res pridni in spretni dokazuje vseh njihovih 45 razstavljenih izdelkov. Radi imajo to delo, saj mu posvetijo vsako prosto urico, ko prihitijo v delavnico, kjer ob pomoči in nasvetih mentorja Franca Novaka pletejo košare in koše iz šibja ter predpražnike iz ličkanja, izdelujejo cokle, cepce, bite in zobotrebce. (J. V.) LOJTRCA V RIBNICI — Popularna radijska oddaja Lojtrca domačih je te dni gostovala v Ribnici Po Sloveniji kjer pripravljajo to oddajo, je vselej premalo prostora, v Ribnici pa ga je bilo do volj. Tisti redki ki so prišli so se dodobra nasmejali domislicam podokničarja Franca Pestotnika ter se naužili frajtonarice in strun Bratov iz Oplotnice. (Foto: M. Glavonjič) GOBA ZA SKOMINE — Iz Nemčije je pisal v uredništvo Franc Hočevar, »Podgurc«, kot je dodal imenu. Sporoča, da že 30 let dobiva v tujino Dolenjski list. V pismo je dal še fotografijo, na kateri drži v roki gobo, težko skoraj cel kilogram. »Tu je bilo lani gobavo leto, da ljudje ne pomnijo. Eni so zaslužili z gobami tudi 10.000 mark,« je napisal Franc Hočevar. • Še čudno, da Miloševič tistim, ki zahtevajo njegov odstop, ne reče: »Ne tujem dobro!« • Kratico SFRJ si lahko razlagamo drugače — Slepomišenje funkcionarjev razbija Jugoslavijo. M. BRADAČ FREKVENCA BREZ DENARJA RIBNICA — Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so obravnavali pobudo za ustanovitev lokalne radijske postaje. Šlo je po tisti ribniške »Če sem obljubil, še nisem dal«. Delegati so se namreč strinjali, da je treba priskrbeti frekvenco (valovno dolžino) za ribniški radio in jo rezervirati, niso pa sprejeli nobene finančne obveznosti do ribniškega radia Proračun je reven, brez denarja pa ni muzike in brez njega tudi ribniški radio ne bo »špilai« Razprava in lepe želje pa so le bile. VSE VEČKRA T V BELI KRAJINI — Skupina »Obvezna smer« vse večkrat nastopa v Beli krajini, saj bi fantje radi tudi tu predstavili svojo novo kaseto Valovi ljubezni Pred njo so izdali Srce je /x>potnik, Na veselici Moja Slo venija in Ob vezna smer 4. Pevec skupine Toni Kapušinje po očetu Belokranjec, in sicer s Krasinea. Da bi fant dokazal svoje belokranjske korenine, se navdušuje nad odojtkom z ražnja, člani benda pa se že sedaj veselijo igranja na Vinski vigredi 91. V skupini so še: Slavko Vesel — bas kitara, vokal, Ivo Zavbi — klaviature in Dušan Jež — bobni in vokal Letos praznuje Obvezna smer petletnico uspešnega delovanja. (T. G.) MOJA PRIJA TELJICA •— Na razpis Medobčinskega društva proti mučenju živali Ljubljana so se s svojimi deli odzvali tudi člani foto krožka OŠ Katja Rupena iz Novega mesta. Borut Pelko se je s fotografijo »Moja prijateljica«, ki jo objavljamo, uvrstil med nagrajence. ,2172)4. aprila 1991 DOLENJSKI LIST 15 ®S)E®KIoJJ©IESGLAS ■ Velikonočni prazniki nekoč in danes . Po stari krščanski navadi, ki je verjetno prekrila pogansko obredje v čast pomla-< di, na cvetno nedeljo nosijo ljudje k blagoslovu cvetne snope, v spomin na palmove veje, ki so jih v Jeruzalemu polagali pred Kristusa na oslu. Vleka osla je pri nas izumrla, ohranila pa se je prenekatera krščanska navada. Hrušč in trušč velikega tedna Ves veliki teden, to je zadnji teden pred veliko nočjo, potekajo priprave na velikonočne praznike. Pred napornim in dolgotrajnim poljskim delom je treba hišo temeljito počistiti. Včasih so jo najprej prezračili, nato pa še pobelili s svežim apnom. V velikem tednu gospodinje čaka priprava različnih jedi. Otroci so ponavadi pomagali tolči orehe in lešnike in prene-katero sladko jedrce na skrivaj tudi snedli. Največje veselje otrok, malo manj pa odraslih pa so bile raglje, s katerimi so ragljali od jutra do večera. Velikonočna raglja, brenča, ropo-tec ali ropotulja, kot ji pravijo na Dolenjskem, nas spominja na staro čarodejno in kulturno orodje, s katerim so uganjali ropot, da bi se ubranili zlih duhov. Kasneje je bila raglja docela v službi cerkvene liturgije in je nadomeščala cerkvene zvonove, ki so odleteli v Rim na božjo pot. Na Dolenjskem, Štajerskem in Slovenskih goricah so ljudje verjeli, da so zvonovi utihnili zato, »ker so Bo-gec umrli«. Do dopoldanske božje službe v soboto so utihnile tudi orgle, oglašala pa se je samo velika raglja iz zvonika. V Tržiču takšne stolpne raglje niso imeli, zato so jo nadomeščali dečki, ki so z ragljami naznanjali tudi dnevne ure. Marsikje so se ljudje v tem času bali umreti, ker jim niso mogli zvoniti. V nasprotju z velikim truščem je bila doma stroga tišina. Ni bilo glasnega govorjenja, petja in žvižganja. Veliki četrtek je bil tudi skrajni čas za velikonočno spoved, predvsem za zamudnike, konjske mešetarje in težje grešnike, pravi verniki pa so jo opravili že veliko prej. Ženske v tem času niso smele žehtati perila, pa tudi živina naj bi v času, ko so zvonovi v Rimu, mirovala-. Menili so, da je v času od četrtka do sobote vsa zemlja gluha, zato se ni smelo nič saditi. Velikonočni hrušč in trušč pa je mladina na Dolenjskem, zlasti pa na Gorenjskem, v Stari Loki in Škofji Loki uprizarjala na ta način, da je zvlekla pred cerkev stare, polomljene zaboje, sode, škafe, skrinje in ostalo ropotijo, ter udrihala s palicami in gorjačami po leseni šari, dokler je ni razbila. Po ljudski razlagi naj bi to razbijanje ponazarjalo pokanje zemlje, grom in tresk ob Kristusovi smrti na veliki petek. Slovenci smo imeli podobne običaje tudi ob drugih priložnostih, zlasti na večer pred pustom. Velikonočni trušč je bil sklenjen na veliko soboto, ko so iz razbitih in polomljenih desk, ter iz zavrženih lesenih križev zakurili pred cerkvijo velik velikonočni kres, ki ga je blagoslovil duhovnik. Otroci in šolarji so se nanj začeli pripravljati že med zimo, ko so si v gozdu poiskali vsak svojo drevesno gobo. V velikem tednu so jo odrezali, jo posušili ob peči, jo predrli in navezali na žico. Gobo so prislonili ob velikonočni kres, jo zanetili in z njo hiteli domov prižgati ogenj v domačem ognjišču. Na poti domov so gobo ves čas vrteli v zraku, da ne bi ugasnila, in marsikatera bosa noga je stopila na žerjavico. V nekaterih krajih so nosili žerjavico kar v loncih, jo v domačem ognjišču zanetili, nato pa v istem loncu poslali domači ogenj kakšni teti ali sosedi, ki ni mogli sama ponj. Ponekod je nosil blagoslovljeni ogenj po hišah duhovnik. Sveti ogenj je bilo treba ohraniti na ognjišču kar se da dolgo, ali vsaj čez praznike, da hiše ne bi doletela nesreča. V škofjeloški okolici je bila navada, da so nosili blagoslovljeni ogenj po vsem posestvu, da bi bila na ta način vsa domačija obvarovana hudega. Po ljudskem verovanju ima na veliki četrtek, v hipu, ko zavežejo zvonove, voda posebno, čarodejno moč. V Tržiču se je včasih kar trlo praznovernih žensk, ki so si hotele ob potoku natočiti vode prav v tem trenutku, da bi bile bolj zale in zdrave. Tudi sicer so se stari Kranjci umivali v teh dneh s tekočo vodo ali kar studenčnico, da bi se znebili vseh telesnih in duševnih madežev, ter stopili čisti in prerojeni v mladoletje. Veliki petek Veliki petek je edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše. To je dan žalosti, zato mora biti v hiši mir. To velja za otroke, klepetave ženske, ki morajo molčati, moški pa se varujejo vseh mladih in večjih pregreh, ne preklinjajo in se ne jezijo. Na Koroškem verjamejo, da na veliki petek, ko je bil Kristus položen v zemljo, narava oživi, in bo vse, kar na ta dan vsadiš, prav posebej uspevalo. Vendar pa vsadijo le nekaj malega, kot simbol, kajti skoraj povsod po Sloveniji velja, da se na veliki petek ne sme delati. V skednju pripravijo toliko krme, kolikor je bodo potrebovali čez praznike, ker tudi delovna živina ne sme iz hleva. Veliki petek je na Slovenskem najstrožji postni dan. Ponekod pravijo, da je celo pes sklenil, da pojde od hiše, ker mu je bilo dovolj posta. Ko pa je videl, kaj gospodinja pripravlja za praznike, si je premislil in ostal. Na veliki petek so v Kranju, Škofji Loki, Kamniku, Tržiču, Novem mestu in Ljubljani prirejali pasijonske procesije in igre. Procesije so prikazovale Kristusovo trpljenje in zgodbe iz stare in nove zaveze. Pobudo zanje so dale pobožne bratovščine, v glavnem kapucini in frančiškami, ki so skušale na ta način pridobiti nove člane. Procesije naj bi pretresle vernike z nazornostjo živih slik in prizorov, imele pa so tudi spokorniški značaj, saj so mnogi v sprevodu nosili težke lesene križe in se celo bičali. Marija Terezija je procesije prepovedala, vendar so dokončno prenehale zaradi upadanja interesa za igro. Omenimo še eno pozabljeno navado, ki je bila razširjena vse do prve svetovne vojne. Do takrat je bila velika noč nekakšen mejnik, ko so »kiklarčki«, to so majhni fantički, ki so še nosili krilca, dobile prve hlače, in mlajši vrstniki so jih z zavistjo opazovali. Malo ali skorajda nič pa se je spremenila vsebina velikonočnega žegnja, saj še danes nosimo k blagoslovu podobne jedi, kot jih je v opisu »kranjskega žegna« iz druge polovice 17. stoletja ohranil že J. V. Valvasor. Bogata ljudska domišljija je jedem, ki sestavljajo žegenj, pripisala simbolični pomen. Tako naj bi kolač, ki mora biti vedno iz bele moke, spominjal na Kristusovo trnovo krono, kruh na Kristusovo telo, hren na žeblje, s katerimi so ga pribili na križ, klobase pa na vrvi, s katerimi so ga zvezali na Oljski gori. Pomaranče simbolizirajo gobo, ki so jo namočili s kisom in jo ponudili umirajočemu Kristusu, pet rde- če pobarvanih pirhov pa Kristusove rane. Ne glede na vse dobrote in štiridesetdnevni post, ko bi se velikonočne jedi še prav posebej prilegle, je prišla na mizo najprej stara kranjska aleluja, ki je bila narejena iz posušenih in na svinjski juhi kuhanih repnih olupkov. Aleluja je obujala spomin na veliko lakoto leta 1529, ko so ljudje ob veliki noči jedli samo repne olupke. Nekoč si je za veliko noč tudi najrevnejši človek priskrbel jajc, klobas, hrena, in če že ne kolača, pa vsaj belega kruha. Navada je bila, da so k žegnju nosila v glavnem dekleta, zlasti tista, ki so bila godna za možitev. Jerbas, ki ga je dekle neslo na glavi, je moral biti lep in bogato naložen. Po končanem blagoslovu so se dekleta z jer-basi na glavi razbežale domov. Skoraj po vsej Sloveniji so verjeli, da se bo dekle, ki prvo priteče domov tudi prvo omožilo, oziroma, da bodo pri tisti domačiji prvi opleli proso. Mnogo je zgodbic o dekletih, ki so med tekom domov padle iz prevrnjenega jerbasa pa se je pokazalo marsikaj, kar ni imelo prav nobene zveze z žegnom - blazina, poleno, valjar ali kaj podobnega. S to majhno ukano so si dekleta skušala povišati jerbas, saj je bil visoko naložen jerbas vsaki gospodinji v čast in ponos. Te rada imam, ti pisanko dam Nad vse pomembne in zelo stara velikonočna jed je jajce. Velikonočno jajce je podoba rodovitnosti in izvor življenja v pomladnem času. V krščanstvu je simbol Kristusovega vstajenja. Pobarvano jajce je star indoevropski simbol pomladi, poznali pa so ga že Kitajci, Egipčani, Perzijci in Rimljani. Slovenska velikonočna jajca se uvrščajo med najlepša v Evropi. Zlasti prekmurske remenke in belokranjske pisanice nam vedno znova vzbujajo občudovanje, saj predstavljajo eno najlepših zvrsti naše ljudske umetnosti. Krasijo jih značilni geometrični in stilizirani liki, velikokrat pa so opremljena tudi z nadvse izvirnimi besedili. Največkrat je to navadno voščilo: Veseli vuzem, Vesela aleluja, zopet drugič izpoved ljubezni: Pisanka rdeča, ljubezen goreča, najdemo pa tudi zbadljive stihe, s katerimi se dekle maščuje fantu zaradi njegove nezvestobe: Enga fanta sem mela prav zav-brnega, pa je druga mrcina prevzela mi ga. S pirhi so se na velikonočni ponedeljek, ko je nastopil dan sprostitve, tudi igrali. Zelo stara igra je velikonočno valjanje ali trkanje s pirhi. Na čok so položili desko in po njej spuščali pirhe na tla. Če je spuščen pirh zadel pirh na tleh, je lastnik prvega vzel obe jajci. Ponekod so trkali s pirhi tudi po ravnem. Podobno kakor pri balinanju je pirh udarjal ob pirh. Komur je pirh pri tolčenju počil, je pirh izgubil. Pirhe so tudi sekali, štucali, šterclali, vendar so te igre danes skoraj že povsod izumrle. Sprehodili smo se skozi minuli čas in zdi se, da je bilo včerajšnje ljudsko življenje bogatejše od današnjega. Mnogo vrednot je že pozabljenih, zato moramo tem bolj paziti na tiste, ki še niso izginile iz zakladnice slovenskega ljudskega izročila. Poi-ščimo v njih korenine naše sedanjosti in prihodnosti. Milena Ivanovič Blaž Telban Kdaj matičnost? Za pridobitev matičnosti potreben velik nakup METLIKA — Občinska knjižnica ima 15107 enot knjižničnega gradiva, 165 enot neknjižničnega gradiva, 25 enot časopisja za odrasle in 11 za mladino. Lani so kupili 877 knjižnih enot, v dar sojih dobili 75, nabavljenih je bilo 34 vidoe kaset, 42 glasbenih kaset ter 10 kompletov plošč za učenje tujih jezikov. Na dom je bilo izposojenih 2811 enot strokovne literature, 7761 enot leposlovja, 92 enot revij in časnikov ter 409 enot neknjižnega gradiva. Knjižnica ima 862 članov, med obiskovalci pa je bilo lani največ mladih, in sicer kar 3518. V knjižnici je bilo več prireditev med zimskimi počitnicami, v tednu otroka, v »veselem decembru«, ob kulturnem prazniku, obiskovali sojo osnovnošolci, vrtičkarji, za malo šolo pa so bile pripravljene ure pravljic, iger in zabave, a so bile bolj slabo obiskane kljub dobri obveščenosti. 147.000 din je za delo knjižnice v preteklem letu prispevala Kulturna skupnost Slovenije, 32.000 din Občinska kulturna skupnost, 12.000 je bilo lastnih prihodkov. Skupaj torej 192.000 dinarjev. Za pridobitev matičnosti bodo morali v letu 1991 kupiti najmanj 1000 enot knjižničnega gradiva, 4 nove naslove informatike ter predvsem povečati prostor. Slednje bo najtežje zagotoviti, kajti v stavbi na Pungartu, kjer knjižnica je, novih prostorov ni na razpolago. Vodja knjižntee Anica Kopinič razmišlja o iz-posojevališčih, ki naj bi bili v Gradcu in na Suhorju. V kratkem bo sestanek vseh odgovornih v občini in ni zlodej, da problema ne bodo rešili v času, kije na razpolago. Knjižnica razpolaga trenutno s 187 m2 površine, standardi pa zahtevajo 45 m2 na vsakih 1000 prebivalcev. Z vzpostavitvijo imenovanih iz-posojevališč bi bilo zahtevam ugodeno tako, kot je to bilo z zaposlitvijo vodje knjižnice tn knjižničarko. T. GAŠPERIČ VOLITVE V KS RUDNIK—ŠALKA VAS — V KS Kudnik-Šalka vas so imeli volitve v organe KS 17. marca. Udeležba je bila 51-odstotna, daleč najslabša pa na volišču v Rozmanovi ulici. V svet KS so bili v posameznih vaških odborih izvoljeni: VO Rudnik — Ivan Devjak, Nelka Klun in Peter Levstik; VO Salka vas — Bojan Kocjan in Janez Jerman st.; VO Željne — Branko Dekleva; VO Klinja vas — Stane Podkoritnik, VO Cvišletji — Jože Kolar in VO Koprivnik — Jože Žalig ml. Novi svet KS seje že sestal in izvolil za predsednika Janeza Jermana, za namestnika pa Branka Deklevo. STARA CERKEV — Prva seja novega sveta KS Stara Cerkev je bila 19. marca. Na njej so izvolili za predsednika sveta KS Alojza Vidica, za njegovega namestnika pa Cirila Jasenca. VOŽNJA »PONI ZAPREGOM« OSILNICA, KOČEVJE, LJUBLJANA — Kolevska se je na sejmu Alpe-Adria predstavila sicer prvič, a kar zadovoljivo. Nekoliko je motilo le ne najbolj slovensko besedilo plakata, ki se je glasilo: »Kolpska dolina. Vožnja poni zapregom 50 din. Jahanje na poniju 70 din.« Za prvič naj bo. P-c NA OGLED SO DELA BAROČNEGA SLIKARJA LJUBLJANA — V Narodni galeriji v Ljubljani so v sredo, 27. marca, odprli razstavo del slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja, ki je živel med letoma 1722 in 1774. Na razstavi — odprta bo do 26. maja — so na ogled ohranjena in restavrirana dela tega slikarja, ki seje preživljal v glavnem tako, daje slikal po gradovih in cerkvah ter je več njegovih poslikav tudi na Dolenjskem. Cebej spada med tiste naše umetnike, ki jih naša umetnostna zgodovina odkriva in jim določa vrednost v zadnjem času. EVROPA IZ RIBNIŠKEGA KOTA RIBNICA — Na nedavnem razgovoru ribniških gospodarstvenikov i” obrtnikov z ministrom Izidotjem Rejcem in Jožico Puhar so domačini zastavili gostoma več vprašanj, dobili pa so (pre)malo zadovoljivih odgovorov Neki obrtnik je povedal, daje v Nemčil1 naročil stroj, vreden 15.000 DEM. Čeprav ima na banki dovolj nemški® j mark, da bi stroj lahko plačal, tega ne more storiti, ker na noben način ne rno-re nakazati v Nemčijo tistih 15.0» DEM. Tako z uvozom stroja ne bo ni® Minister Rejc na vse to ni vedel praveg* odgovora. Ja ZLATA VERKfflj 0 alpha oglase sprejemamo na tel.: 068/28-121^ ^ MERCATOR STANDARD NOVO MESTO - Potrošniški center (0 Ločna, Blagovnica Šentjernej in Blagovnica Novo mesto prodajajo pohištvo, jr W belo tehniko in talne obloge na potrošniška posojila do enega leta. Oglejte si f -0 zadeve od bitu in potem uberite najboljšo varianto. J 0 KOVINOPRODAJA TREBNJE — Vseh vrst instalacijski material po f. UUIUHUv J f/cl UUMUiriirni UUICJlirit uu i uujiuirurru vur corrm ih* ^ 0 prodaja Povhe, Slakova 34, Trebnje. TeL 068/44-249. J ^ ALFAGRAF — Znova in znova bogata ubira. JOLL Yprogram, brisalci W črnila, barvice, nalivna peresa, flomastri, voščenke, roller in keramični svin- F 0 čniki Rdeči vložki za keramične svinčnike. 30 različnih vrst grafitnih svinčni- m 0 kov. ŠOLAR HODI V ŠOLO IN SE VRAČA DOMOV SKOZI PRODA- J ^ JALNO ALFAGRAF. Novo mesto, Prešernov trg, tel 068/25-646. 0 CVETJE—Z njim lahko poveš vse. Kupiš ga v cvetličarnah Brine v Metli- # 0 ki ali v Gradcu. Pa ne delajo samo šopkov in vencev. S cvetjem lahko opremijo A ^ dvorano ali konferenčno sobo. Ti res znajo s cvetjem. Tudi holandskim. Ike- A W bana, tel 068/57-184 ali Cvetličarna, tel 59-001. 0 KZ KRKA PONUJA TA TEDEN - Pomlad je tu in spet se prebuja vese- f 0 Ije do kolesarjenja. Kolesa BMX16 za 2.390 din, BMX 20 za 2.160 din in A ^ kotalke brez čevljev po 575 din. K športu spadajo vitamini Vitamini v sladkih 0 pomarančah KZ Krka. V vseh prodajalnah po Dolenjski Obiščite jih f. \ f ZAVAROVALNICA TRIGLAV 0 Vozniki ste zavarovanje svojega avtomobih zaupali Zavarovalnici Triglav? # 0 Odločili ste se pravilno. Triglav je velika zavarovalnica, ki obvladuje ves A ^ slovenski prostor. Triglav je edina slovenska zavarovalnica z močnimi poslov- “i 0 nimi povezavami v tujini Zato vam ob škodi bogje ne daj, lahko nudi najkvali- f. 0 tetnejši servis. m 0 To pomeni da vam škodni primer, ki so ga povzročili njeni zavarovanci A ^ zavarovanci ostalih jugoslovanskih zavarovalnic alipa tujci najhitreje razreši- E 0 jo prav g ZA VAROVALNICITR1GLA V. Mi delamo za Dolenjsko, Belo kra- f 0 fino ‘n Kočevsko. Poslovna enota Novo mesto, Zagrebška 2, s predstavništvi v A % Kočevju, Črnomlju in Metliki VOZNIKI - OB REGISTRACIJI ZAHTE- \ 0 VAJTE ZA VAROVALNO POLICO TRIGLA V. f 0 ‘ EUROPA TURIST BREŽICE—Prvomajski izleti v PARIZ od 27. opri- m 0 la do 2. maja za samo 420 DEM. ŠPANIJA -LLORET DE MAR od 27. aprila A do 4. maja za pičlih 360 DEM. Izleti s polpenzionom v POREČ za 320 din na 0 dan in v PULJ za 280 din na dan. 0608/61-006. Pokličite, še je čas ta K 0 odločitev. 4 0 AKTIVNE POČITNICE NA ROGLI #j ^ Lanske aktivne počitnice so navdušile učence in učenke. Letos spet vabimo J 0 osnovnošolce, da z nami preživijo nepozaben teden. JAHANJE, ANGLEŠČI- 'l 1 A/4 TENIS: Pl A VANlE SPREHODI IN DPI O APNEIO.PE Inf DORA, f, ^ osnovnošolce, Oa z nami preživijo nepozaben teden. JAHANJE, ANULtbv 0 NA, TENIS, PLA VANJE, SPREHODI IN DRUŽABNE IGRE. Inf. DOBA, | ^ Razlagova 16, Maribor alipo telefonu062/24-273,28-927, vsak delavnik od t W 8. do 15. ure, v sredo do 17. ure. POHITITE, NE ZAMUDITE UGODNE 0 PRILOŽNOSTI! I PROMET PO IZGRADNJI NOVEGA MOSTU V NOVEM MESTU NOVOSTI: 1. v kandijskem križišču: — prednostna smer Partizanska — Zagrebška cesta , g}/0< — prepoved levega zavijanja s Partizanske ceste na most in z Zagrebške na Trd'0 2. kandiiski most enosmeren v smeri utavnega irga; 3. v Jenkovi, Detelovi, Ditančevi promet v obratni smeri od dosedanjega; 4. iz Pugljeve in Društvenega trga obvezna smer vožnje na Glavni trg; 5. prepoved levega zavijanja s Partizanske ceste k zdravstvenemu domu. JAVNA PREDSTAVITEV IN OBRAVNAVA PREDLOGA BO V SREDO, 10.4.1991, OB 18. ^ SEJNI SOBI OBČINSKE SKUPŠČINE, NOVI TRG 6, SOBA 68/1I. VABLJENI! SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLIJ IN UREJANJE PROSTORA NOVO 35 LOKA LESING d.o.o. Podjetje za razvoj, inženiring, proizvodnjo in trgovino ODKUPUJEMO 'ZDELKE LESNE GALANTERIJE! Želimo razširiti poslovanje in povečati odkup zobotrebcev, ku-iz/esa kuh'n^sk'11 ^esk 'n drugih uporabnih in okrasnih izdelkov fr^A^6 2 vzorci 'n dnevnimi cenami dostavite na naslov: 064 622 48^6’ ^4220 Škofja Loka, Titov trg 3 a, tel. \ Splošna bolnišnica Novo mesto Razpisuje oddajo prostorov za dva lokala v pritličju kirurškega oddelka za opravljanje dejavnosti: optika 2- prodaja ortopedskih pripomočkov in drugih zdravstvenih pomaga! ter medicinskega materiala — ------------ Od interesentov pričakujemo vlaganje sredstev za usposobitev oKai.ov in ustrezno strokovno usposobljenost za opravljanje ^Pisanih dejavnosti. oP^obnejše informacije lahko dobite ha upravi bolnišnice, tel. V '{5’ interna 559. ase vloge pričakujemo v 15 dneh po objavi razpisa. 'zbiri boste obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa. Upravni odbor KOMET Metlika, d.d. izpisuje Prosta dela in naloge * direktorja podjetja Pogojev iz"10 |aza skl|nitev delovnega razmerja poleg splošnih 2 ^ 'ma visoko ali višjo izobrazbo, ?'H13 najmanj 5-letne delovne izkušnje na področju vode-J^in opravljanja v gospodarstvu, od tega najmanj 3 leta na 4 obvlada en tuji jezik; oa ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organiza- 5 cijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev; a predloži koncept dolgoročne poslovne strategije podjetja. drfo!!,ene Pr'iave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po Vsi “ razPisa na naslov: Upravni odbor KOMETA Metlika, d.d. r°ka za p^606 bomo 0 'zbiri obvestili v roku 20 dni po poteku SLOVENSKA KNJIGA, d.o.o, 61000 Ljubljana, Litijska 38 tel. 061/443-915 RAZPIS za prosta dela in naloge terenski komercialist ^močje Gorenjske, Do^njikrP^orske! Štajerske in Prekmurja kandidatov pričakujemo izkušnje pri komercialnih delih, lasten v°’. odnos do dela, uglajen nastop ter dovolj prostega časa DELO JE HONORARNO za najboljše REDNA ZAPOSLITEV ROK PRIJAVE v 15 dneh po izidu oglasa, pismeno. VAKO Servis hladilnih in klima naprav ČRNOMELJ, Kolodvorska 56 $tru* • 0; stružni avtomat, letnik 63 10onn av,omat je bil generalno obnovljen v letu 1976. Cena plačljivo v dinarjih. WmPresor Trudbenik Ek, 65/39 m3/h, rezervoar 441, ge-biriarjjh 0bnovlien’ ,r',azn' motor. Cena 1.000 DEM, plačljivo v r^n^ŠTAVA POLY, letnik 1986, prevoženih 72.000 km, ne-y s*rirana, v voznem stanju, ugodno prodamo. VAKO, d.o.o. Direktor: Anton Vrščaj Reput OBČIf jblika Slovenija JINA NOVO MESTO UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE POZIV K NAPOVEDI DAVKA OD OSEBNIH PREJEMKOV OD POKOJNIN Uprava za družbene prihodke občine Novo mesto poziva vse fizične osebe, ki prejemajo pokojnino, katere ne izplačuje Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, in imajo stalno bivališče na območju občine Novo mesto, da napovejo te prejemke pri Upravi za družbene prihodke občine Novo mesto. Zavezanci, ki prejemajo takšno pokojnino in so prejemek že napovedali pri davčnem organu, so dolžni ponovno napovedati prejeto pokojnino le ob morebitni spremembi višine pokojnine. S1.1.1991 je začel veljati nov sistem obdavčevanja osebnih prejemkov, ki vključuje tudi obdavčevanje pokojnin. V osnovo za dohodnino, ki se obračunava po preteku leta, se všteva tudi letni znesek pokojnine, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za obračunane prispevke za socialno varnost. Med letom se pokojnine obdavčujejo z davkom od osebnih prejemkov kot akontacija dohodnine. Od pokojnin, ki jih upravičencem izplačuje Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, bo med letom obračunavala davek od osebnih prejemkov ta skupnost skladno z zakonom in navodili. Prejemke pokojnin, ki jih ne izplačuje navedena skupnost (pokojnina iz tujine, vojaška pokojnina, pokojnina, ki jo izplačuje pnknjnincka ckiipnnct-j^Hmga jugoslovanske republike ali pokrajine) pa so dolžni zavJtžtnCN/jsedmih dneh od dneva, ko so prvič prejeli pokojnino, napovedati pri davčnem organu občine, na območju katere imajo stalno prebivališče. Za te zavezance davek od osebnih prejemkov obračunava uprava za družbene prihodke. - _ _ Direktor " " '“'"Marjeta Primic PRODAJALNA GRMR VODNIKOVA 2, ČRNOMELJ (BLIZU NOGOMETNEGA IGRIŠČA) — Modna obutev — športne in telovadne copate — natikači Družinski popust 5% — Ženske in moške nogavice Konkurenčne cene — Vse za telefon — Vse za vodovod Konkurenčne cene — možen nakup po naročilu z garantiranimi cenami — Videoteka Najnovejši filmi — uspešnice DELOVNI ČAS VSAK DAN od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 19.00 SOBOTA od 8.00 do 12.00 KOMUNALA Novo mesto, Cesta kom. Staneta 2 OBVESTILO Občane novomeške občine obveščamo, da bomo v mesecu aprilu organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Odvoz bo potekal vzporedno z akcijo UREJAJMO OKČLJE 1991, zato se vanj lahko vključijo vsi občani občine Novo mesto. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oziroma zapakirati ter jih odložiti na določen dan odvoza do šeste ure zjutraj ob poti, kjer običajno pobiramo odpadke. V zunanjih krajevnih skupnostih bodo v ta namen postavljeni kesoni za odvoz kosovnih odpadkov. Krajani KS Novo mesto — Center morajo kosovne odpadke pripraviti za odvoz dan pred rednim odvozom komunalnih odpadkov. Kosovne odpadke iz gospodinjstev predstavljajo: — pohištvo — gospodinjski aparati — sanitarni elementi in — drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva Odpadke, ki predstavljajo sekundarne surovine, kot so papir, staro železo in steklo, bo zbirala DO DINOS po istem razporedu. Tudi odpadne sekundarne surovine morajo biti pripravljene na enak način kot kosovni odpadki. Odvoz se bo izvajal po naslednjem razporedu: PONEDELJEK, 8. 4.1991 Novo mesto; Pod Trško goro, Ločna, Bršljin, Cegelnica, Cesta herojev, Cankarjeva, Lamutova, Kolodvorska, Prisojna pot, Kurirska pot, Kettejev drevored, Bršljin, Slakova, Foersterjeva, Mestne niive, Ljubljanska cesta, Koštialova, Slavka Gruma, Lebanova, Šmi-helska, Mirana Jarca, Drska, Partizanska, Šegova, Nad mlini, Cesarjeva, Volčičeva, Kristanova, Mačkovec, Irča vas, Brod, Košenice TOREK, 9. 4.1991 Novo mesto: Ivana Roba, Gotna vas, Danila Bučarja, Vandotova, Ul. stare pravde, Brezov log, Jedinščica, Cesta brigad, Na Loko, Mej vrti, Kastelčeva, Kidričev trg, Vrhovčeva, Dilančeva, Strojarska pot, Streliška, Pot na žago, Detelova, Germova, Jenkova, Seidlova, Jerebova, šolska, Strma pot, Društveni trg, Čitalniška, Defran-ceshijeva, Dalmatinova, Novi trg, Ulica talcev, Glavni trg, Sokolska, Prešernov trg, Muzejska, Breg, Komandanta Staneta, Hladnikova, Trubarjeva, Kratka ulica, K barjeva, Puc sodišču, Kosova. Cvel-vas, Šuklje- ugljeva, Zagrebška, Majde Šilc, Regrča vas, Suklje tova, Ob Težki vodi, Ul. XII. udarne brig., Milke Šobar, K Roku, Šmihel SREDA, 10. 4. 1991 Novo mesto: Drejčetova pot, Na lazu, Pot na Gorjance, Žabja vas, Na tratah, Lobetova, Ragovo, Trdinova, Ragovska, like Vaštetove, Maistrova, Jurčičeva, Skalickijeva, Gubčeva, Valantičeva, V Ragov log, Milana Majcna, Resljeva, Slančeva, Tavčarjeva, Stritarjeva, Kotaneva, Kandijska, Karlovška, Marjana Kozine, Adamičeva, KS Bučna vas Iz ostalih naselij v zunanjih KS se odvoz kosovnih odpadkov vključuje v akcijo UREJAMO OKOLJE, in sicer po naslednjem razporedu: Od 1.4. do 7.4.1991 KS MIRNA PEČ Od 8. 4. do 14. 4. 1991 KS DOLENJSKE TOPLICE KS STRAŽA KS BIRČNA VAS KS HINJE Od 15. 4. do 21.4.1991 KS ŠMARJETA KS ŠKOCJAN KS BELA CERKEV Od 22. 4. do 28. 4.1991 KS STOPIČE KS DOLŽ KS PODGRAD Od 29. 4. do 5. 5.1991 KS BRUSNICE KS GABRJE KS MALI SLATNIK KS OTOČEC KS PREČNA Od 6. 5. do 12. 5. 1991 KS ŠENTJERNEJ KS OREHOVICA KOMUNALA Novo mesto DO DINOS Novo mesto SOP STORITVE Po statutu podjetja SOP STORITVE Krško razpisna komisija, imenovana od delavskega sveta, objavlja razpis za DIREKTORJA PODJETJA Kandidati za direktorja morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da imajo najmanj srednjo izobrazbo, — da .imajo tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih ali vodstvenih del, — znanje tujega jezika. Kandidati morajo predložiti program dela podjetja s predlogom o uresničevanju poslovne politike za štiriletni mandat. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po dbjavi razpisa na naslov: SOP STORITVE, p.o. Krško, Žado-vinek 38, »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh jx> odločitvi delavskega sveta. Ostrešnih IGM STREŠNIK Dobruška vas 45 68275 ŠKOCJAN objavlja prosta dela in naloge POSLOVODJA V TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednji pogoj: — trgovski pomočnik s štiriletno delovno prakso Prednost pri izbiri imajo kandidati s poslovodsko šolo in z večletnimi delovnimi izkušnjami. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: IGM STREŠNIK Dobruška vas 45, 68275 Škocjan, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri. Mercator kmetijska zadruga krka n.sub.o. TZO POLJE ŠENTJERNEJ Trubarjeva 4, ŠENTJERNEJ Zadružni svet TZO razpisuje dela direktorja TZO (individualni poslovodni organ) Kandidati morajo: — izpolnjevati splošne pogoje po zakonu, — imeti končano šolsko izobrazbo VI. ali V. stopnje kmetijske, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in 4 oziroma 5-letne delovne izkušnje v svoji stroki, — imeti sposobnosti vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo TZO Polje« na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O imenovanju bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. If TFM TFnMII IIAQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLU2B0 iSCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI w lun I tunu VHO PRODAM-KUPIM-POSEST-ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 4. aprila — Izidor Petek, 5. aprila — Vincenc Sobota, 6. aprila — Vilma Nedelja, 7. aprila — Herman Ponedeljek, 8. aprila — Valter Torek, 9. aprila — Črtomir Sreda, 10. aprila — Alenka LUNINE MENE 7. aprila ob 7.45 — zadnji krajec kino BREŽICE: 6. 4. (ob 20. uri) ameriška komedija Iz svoje kože ne moreš. 7. 4. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Čarovnik. 9. 4. (ob 20. uri) ameriška burleska Priganjalec duhov. ČRNOMELJ: 5. 4. (ob 20. uri) ne- mški erotični Film Lepe norčije. 7.4. (ob 18. uri) ameriški mladinski film Otok z zakladom. 7. 4. (ob 20. uri) ameriška komedija Ljubim te do smrti, 9. 4. (ob 20. uri) ameriški akcijski triler Odporen za naboje. KRŠKO: 4. 4. (ob 21. uri) ameriška kriminalka Odporen za naboje. 7. 4. (ob 19. uri) ameriška komedija Najbolj nori božič 9. 4. (ob 19. uri) ameriška kriminalka Streljaj, da ubiješ. NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 4. do 7.4. (ob 18. uri) fantastična komedija Ninja — želva. Od 4. do 7. 4. (ob 20. uri) francoski triler Ni-kita. 8.4. (ob 19.30) baletni večer, 9. in 10. 4. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Trije moški in mlada dama. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 5. do 7.4. (ob 19. uri) ameriški film Na bojni stezi. Od 8. do 10. 4. (ob 19. uri) ameriški film Sila izven zakona. g' kmetijski stroji KOSILNICO Gorenje Muta, tip Ko-sor, novo, z motorjem AČME, s frezo, rotacijskim plugom in dodatnimi železnimi kolesi prodam. Prodam tudi kosilnico Gorenje Muta, starejši tip. Informacije na ® (0608)89-266: 2359 KOMBAJN MASES FERGUSON brez motorja, delovna širina 180 cm, tip 630 S in tračno žago cirkularko za obrez lesa prodam. Viktor Dvanajščak, Dolenje Laknice 31, Mokronog. 2416 TRAKTOR FERGUSON 539, s prikolico za 31, prodam za 9.500 DEM. * 52-744 od 19. do 21. ure. 2431 TRAKTOR FERGUSON 585, letnik 1977, nujno prodam. Liljana Glavič, Drašča vas 4, 61303 Zagradec, ® (061)556-021 int. 9016, dopoldne. 2435 KOSILNICO BCS, motor acme, staro 13 let prodam. * (0608(69-136. 2440 TRAKTOR DOVŽE, 40 KM,prodam. Golob, Veliki Slatnik 15, Novo mesto. 2448 OBRAČALNIK PANONIJA 220, bočno koso za Deutz, lado 1200 za rezervne dele prodam. Franc Horžen, Jelše 16, Leskovec, « (0608(75-867. 2473 TRAKTOR ZETOR 5245 prodam. ® 73-532. 2478 TRAKTORSKO KOSILNICO SCT, dvojni nož, prodam. Franc Rodman, Sp. Pohanca 21, Artiče. 2486 NOVO FREZO 8 KM Labin progres, ugodno prodam. ® (0608(67-055 po 20. uri. 2488 KOSILNICO BCS diesel in kosilnico mini padano, greben 90, prodam. ® 43-644. 2492 kupim MACESNOVE PLOHE, debeline 5 cm, kupim. ® 24-392. 2493 motorna vozila TOYOTO COROLO, letnik 1968, vozno, ugodno prodam. ® (068)33-724. 2352 TOMOS APN 6, dobro ohranjen, prodam. Judež, ® (068)27-180, popoldne. 2355 GOLF diesel JX, star 5 let ter JUGO 55, letnik 87. ® 068/23-309. JUGO 45 koral, letnik 89, reg. marec 92, cirkular 8 ali 3,5 KS. ® 27-445 JUGO 45 A, letnik 1987,50.000 km, registriran do februarja 1992, prodam. ® 26-146, Novo mesto. 2357 Z 101, letnik 1984, registrirano do drugega leta, prodam. Martin Mežnar, Gabrje 13, popoldne. 2362 JUGO KORAL 55, letnik 1989, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (0608) 34-803, popoldne. 2363 GOLF diesel, letnik. 1984, prodam. Tel.: 25-589. JUGO, letnik december 1985, prodam. za 3.500 DEM. Tel. 65-164. R 4 GTL, letnik 1986, 35.000 km, in golf Bistro, bencin, letnik 1989, 19.000 km, prodam. W (068)24-738. 2364 SUZUKY SWIFT GS 1,3 prodam. «(041)347-347. 2365 Z 128, letnik 1989/junij, ugodno prodam ali menjam. ® (0608)75-584. 2368 GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. ® 50-343, zvečer. 2370 JUGO KORAL 60, letnik 1989, ugodno prodam. « (0608)34-791. NISSAN SUNY 1,5 GL COUPE, letnik 1985, ugodno prodam. ® 41-077. JUGO KORAL 55, maj 1989,19.500 km, garažiran, dobro ohranjen, prodam za 85.000 din. « (068)21 -237. 2374 JUGO KORAL 55, rdeč, september 1989, prodam. « (068)56-626. 2376 Z 128, letnik 1985, rumen, in motorno žago Saksdolmar 112 in Stihi elektronik 051, vse v dobrem stanju, ugodno prodam. ® (068)52-153. 2377 LADO 1500, september 1981,70.000 km, prodam. ® 21-048, po 16. uri. 2378 Z 101, letnik 1988, zelo ohranjeno, prodam. ® 28-086. 2380 126 P, letnik 1988, registriran do marca 1992, prodam. Perko, Lukovek 2, Trebnje. 2381 R 18, letnik 1983, prodam. ® 25-031. 2383 SAMARO 1300 S, letnik 1989, prodam. ® (068)22-863. 2384 JUGO 45 A, letnik 1986, rdeč, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068)51-987. 2385 GOLF DIESEL, letnik 1983, in 126 P, letnik 1988, prodam. Adamičeva 21, Novo mesto. 2386 FIAT 126, letnik 1988, ugodno prodam. «59-674. 2389 FIAT 850, italijanski, registriran do 8/91, ohranjen, prodam za 1200 DEM. ® 22-180, Darko Kalem, Slakova 7, Novo mesto. 2390 R 4 GTL, letnik 1985,69.200 km, bele barve, prodam za 57.000 din. ® (068)22-635, po 16. uri. 2391 OPEL KADETT, prva registracija 1978, dobro ohranjen, ugodno prodam. Šmarješke Toplice 126, ® 73-746. 2392 126 P, letnik 1990, prodam. ® 24-873. 2394 GOLF CL DIESEL, letnik 1990, ugodno prodam. ® 52-388. 2396 MERCEDES 1113, november 1976, prodam. ® 43-515. 2397 GOLF DIESEL, letnik 1987, prodam. Ogled popoldne. Plantan, Rumanja vas 18, Straža. 2400 126 P, letnik 1987/9, prodam. « 20-549. 2401 126 P, letnik november 1987, prodam. Igor Robek, Šegova 6, Novo mesto. 2402 R 4 GTL, letnik 1984, zelo dobro ohranjen, prodam, 85-131. 2403 R 5 KAMPUS, letnik 1990, in R 5 Kampus, letnik 1991, prodam. ® 20-307. 2405 GOLF JX DIESEL, letnik december 1987, prodam ali menjam za juga, letnik 1988, z doplačilom. ® (068)87-026. 2406 Z 850, letnik 1985, prodam. Andrej Vavtar, Bistrica 19, Šentrupert, « (068) 40-378. 2407 Z 101, letnik 78/84, dobro ohranjeno, prodam. «(068)45-438. 2408 JUGO 45, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru, ® 26-935, Šegova 99, Novo mesto. 2410 JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam. Silvo Veselič, Adlešiči 9, Adlešiči. 2412 GOLF DIESEL, dobro ohranjen, 4 vrata, dodatno opremljen, oktober 1988, prodam. «(068)22-348. 2414 R 4 GTL, star 15 mesecev, prodam ali menjam za starejši letnik. ® 26-505. 2415 JUGO KORAL 45, letnik 1989, in Z 101 GT, letnik 1984, prodam. ® 23-148. 2417 R4GTL, LETNIK 1981,PRODAM. «85-015. 2419 LADO SAMARO 1300, 3 vrata, februar 1988, beš barve, prodam. ® (068)24-203. 2422 VESPO PX 200 E, letnik 1988, prodam za 3100 DEM. «27-393. 2425 LADO, letnik 1980, prodam za 2.800 DEM. «65-217. 2430 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in direktor), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andra] Bartol}, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Duiič-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Undit-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 22 din, naročnina za 2. trimesečje 250 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 500 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 280 din, na prvi ali zadnji strani 560 din; za razpise, licitacije ipd. 300 din. Mali oglasi do deset besed 250 din, vsaka nadaljnja beseda 25 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006,- računovodstvo 22-365, telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7191) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. « ^----------------------------;_______________Z___________________________s POOBLAŠČENI SERVIS RENAULT gOGDAN KRASNA Škocjan 22, telefon: 068/76-270 vam ponuja UGODEN NAKUP avtomobilskih gum GOOD YEAR 145 x 13 Z MONTAŽO IN BALANSIRANJEM za samo 750,00 din! KOLIČINA JE OMEJENA! dai Šei SUHA KRAJINA COMMERC d.o.o. 68361 DVOR pri Žužemberku Zaposli — poslovodjo trgovine — prodajalca in honorarnega računovodjo Od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo, komunikativen odnos do strank, samoiniciativnost, zaželjene delovne izkušnje. Prijave pošljite v 8 dneh na zgoraj navedeni naslov. R 4, star 14 mesecev prodam za 8.200 DEM. ® 52-744 od 19. do 21. ure. 2432 SUBARU JUSTY 10 GL, letnik 1987, rdeč, 5 vrat, 5 prestav, prodam. « 47-413. 2433 GOLF DIESEL, december 1989, prodam. « 65-185. 2436 JUGO KORAL 55, maj 1989, bel, zaščiten, garažiran, ohranjen, prvi lastnik, prodam. « 52-325. 2438 JUGO 45, letnik 1989, nanovo registriran, dodatno opremljen s prtljažnikom, radiom, zvočniki, prodam za 6000 DEM. ® 21-733, od 7. do 8. ure, in 41-065, od 19. do 20. ure. 2442 JUGO KORAL 45, letnik 1990, 6.600 km, bel, registriran do februarja 1992, prodam. ® (0608(82-569. 2443 126 p, letnik 1988, registriran do marca 1992, prodam za 3.800 DEM. Informacije po 17. uri, Dol. Kamence 7, Novo mesto, « 20-487. 2445 R 4, letnik 1984, karamboliran, prodam. «85-117. 2446 GOLF XD, letnik 1987, 80.000 km, prodam za 14.200 DEM. ® 57-490. 2447 ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Golob, Veliki Slatnik 15, Novo mesto. 2449 LADO 1200, letnik 1987 in lado Nivo, letnik 1985, prodam. Janez Peroci, Cegelnica 44, Novo mesto. 2450 ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. Zagrebška 21, Novo mesto, ® 24-663. 2451 GOLF DIESEL, letnik 1989, prodam za 17.500 DEM. Kosec, Vel. Brusnice 59. 2452 JUGO 45, letnik 1986, ugodno prodam. ® 25-028. 2453 JUGO KORAL 45, rdeč, star en mesec in športno kolo Pinarello, ugodno prodam. « 22-283, dopoldne. 2454 JUGO 55, oktober 1989, prodam. « (068(28-380. 2455 R 4 GTL, junij 1988, svetlo modre barve, prevoženih 36.000 km, ugodno prodam.« 22-323, dopoldne ali 26-419, zvečer. 2456 AVTO FORD SIERO1600 prodam, v račun vzamem R 4, starega do 5 let. ® 50-123. 2458 MERCEDES 14-19, LETNIK 1976, PRODAM. ® 73-237. 2460 GOLF X, letnik 1989, prodam.« 73-237 2461 ZASTAVO 128, letnik 1987, 33.000 km, dobro ohranjeno, prodam. ® 21-916. 2462 R 4, letnik 1988 prodam. « 85-933, popoldne. 2463 TOMOS avtomatik prodam. « 25-311. 2464 R 4, letnik 1982, registriran do aprila 1992, ugodno prodam. ® 52-798. 2465 GOLF DIESEL, letnik 1989, rdeč, ohranjen, prodam. ® 26-885. 2466 FIAT 126 P, letnik 1989 prodam. « (0608)33-972, dopoldne ali (0608)33-726, popoldne. 2467 LADO KARAVAN, letnik 1987 prodam. ® 86-151, popoldne. 2468 R 5 star tip prodam za 2.800 DEM in APN 4 prodam za 350 DEM. Gorišek, Dobe 24, Kostanjevica. 2471 VOLVO 340 GL letnik 1985, bogato opremljeno prodam za 14.200 DEM. ® (0608)61-203. 2475 126 P in golfa, oba letnik 1977, nujno prodam. Ivan Robek, Grmovlje 34, Škocjan. 2479 R 4 GTL, letnik 1990, dodatno opremljen, prodam. ® (068)28-432, popoldne. 2480 TOVORNI AVTO Zastavo 640 prodam. «49-599. 2481 Z 750, starejši letnik, prodam. Kaič, Kettejev drevored 47, Novo mesto. 2482 Z 101, letnik 1985, in semenski krompir prodam. ® 41-107. 2483 GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. Feliks Ahlin, Brinje 4, Šentrupert. 2485 JUGO KORAL 45, maj 1989 pro-m. Marcel Žmavčič, Novomeška 9, Šentjernej,« 42-059 ali dopoldne «21-222. 2487 GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, prodam. ® 24-026, popoldne. 2494 Z 750, starejši letnik, registrirano do oktobra 1991, poceni prodam. «47-394. 2496 obvestila ROLETE, ŽALUZIJE izdelujem in montiram po ugodnih cenah. Ponudbe na ® (061)773-698, od 18. do 20. ure. 2354 ENKRATNA PRILOŽNOST za nakup barvnih in sivih betonskih strešnikov po najnižjih možnih cenah. Ugodnosti: obročno odplačevanje, popust na gotovino, dostava na dom. Vse to in še več pri Cementninarstvu Urbič, Dol. Dobrava 12, Trebnje, « 45-564 in 45-448. Kakovostno in po ugodnih cenah vam nudimo: - KOZMETIKO OBRAZA IN TELESA - RAZNOVRSTNE MASAŽE IN FITNESS - HUJŠANJE Z ELEKTRO-STIMULACIJO - ODPRAVO STRIJ IN CELULITA - UVOŽENO KOZMETIKO PO IZREDNO NIZKIH CENAH Najdete nas v Dilančevi ul. 7 (20 m naprej od restavracije Pri vodnjaku) v Novem mestu, vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 20. ure, v soboto od 8. — 12. ure, ali po telefonu (068)20-274. STORITE TO, KAR BI ZE ZDAVNAJ MORALI STORITI ZASE IN ZA SVOJE TELO! -POSLEJ TUDI NA DOLENJSKEM—v Z* (068) 25-986 IZDELUJEM USNJENO KONFEKCIJO PO MERI in sprejemam vsa popravila konfekcije iz blaga in usnja vsak delavnik od 15. do 18. ure. Martin Pezderšek, Dilančeva 13, Novo mesto. ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE v različnih barvah in izvedbah izdelujemo, obnavljamo in popravljamo. Tel. (061) 485-012. VEDEŽEVALKA GOSTUJE V NOVEM MESTU 12. 4. 1991. Tel. 26-839. JARKICE, rjave, stare 8 tednov, odlične nesnice, bodo v prodaji 15 in 16. aprila. Naročite se lahko še za mesec maj (22. do 24. maja). Te so zadnje. « (068)73-058, Majda Klanjščak, Šmarjeta 15, Šmarješke Toplice. 2411 OBVEŠČAMO stranke, da sprejemamo naročila za 4— tedenske piščance, bele, rjave. Jablan 23, Mirna Peč. 2484 preklici VLADO IN MARIJA ROMŠEK, Cesta herojev 68, Novo mesto, prepovedujeva Sandiju Maroltu iz Radovljice širjenje in utrjevanje poti v Pribinrih pri Črnomlju do uradne meritve poti. Če tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. 2404 IZDELAVA IN MONTAŽA: lesnih — stenskih oblog — pregradnih sten — balkonskih in stopniščnih ograj — vseh vrst pohištva ANDREJ STRAŠEK Novo mesto Belokranjska 11 Telefon: (068) 20-278 posest TRAVNIK (2 ha), v Krajnih Brdih pri Blanci, lahko tudi po parcelah, primerno za nasade, prodam. Cena 9 din za m2. Štefanija Pavlovič, Armeško 43, Brestanica, «(0608)79-450. 2360 VIKEND— ZIDANICO z manjšim vinogradom, v Čcmšah pri Mimi Peči, ugodno prodam. « (068)44-693. 2367 V BELI KRAJINI prodam 1000 m2 zemlje s starejšo zidanico. ® (061)721-214. . 2427 BUKOV GOZD, 98 a, v k o. Žužemberk, in parcelo (12 a) v k.o. Črmošnjice Rog, ob starem sejmišču, prodam. Možna zidava vikenda. ® 22-223, vsak dan dopoldne in zvečer. 2428 HIŠI in hlev, 2 ha zemlje in 45 arov gozda, vse v okolici hiše v Mrčnih selih 15. Koprivnica, prodam. Asfalt do hiše. ® (062)33-071. 2441 V SEMIČU zelo ugodno prodam gradbeno parcelo z vso urejeno dokumentacijo. « 50-123. 2457 VINOGRAD, 13 a, s hramom na Pi-roškem vrhu, Cerklje ob Krki, in parcelo za vinograd (25 a) na Suhorju pri Metliki prodam. «(068)50-135. 2476 prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in otroški voziček Tribuna, oboje malo rabljeno, prodam. ® 87-216. 2361 PRODAM kozo sanske pasme ter prikolico za osebni avto. « 84-802. MLADO KRAVO, brejo sedem mesecev, prodam. Franc Mali, Krka 16 a, Novo mesto, « 27-814. 2366 PRODAM 300 betonskih zidakov (20). ® 22-835, Drska 11, Novo mesto. 2373 SENO, strešno opeko (strešnik) in hrastove deske, 5 in 8 cm, prodamo. « 42-925. 2375 PRODAM 501 akvarij z vso opremo. Alen Milojevič, Šegova 85, Novo mesto, ® 24-941, od 16. ure dalje. 2382 KVALITETNO RDEČE VINO in Z 750 po delih prodam. ® (0608)32-097. 2388 PRODAM 7 AŽ panjev s čebelami in dvofazni hidrofor. Martin Papič, Giršiči, 68332 Gradac. 2393 VINO prodam. « 25-575. 2398 NEMŠKI industrijski in gospodinjski šivalni stroj prodam. « (061)852-144. 2413 SEMENSKI KROMPIR prodam. Andrej Verbič, Sela pri Dobu 3, Šentvid pri Stični, « (068)46-518. 2418 KOLERABO večje količine prodam. Jože Ostanek, Sela pri Karteljevem, Mirna Peč. 2423 CIRKULAR za žaganje drv in Tomos M 14 prodam. « (068)49-214. 2424 TRAČNO ŽAGO italijanske znamke Artiglio 110, malo rabljeno, prodam za 52.000 DEM. Vulček d.o.o., « (063) 784-124. 2426 POMIVALNO MIZO, širine 120 c« malo rabljeno prodam, za 2.000 din. J 26-176. 24/ KUHINJSKO KOMPLETNO P0 HIŠTVO, dobro ohranjeno, zaradi P'*’ ureditve ugodno prodHm. (061)22“3ojj|| JOGI POSTELJO Vesna — Met11 (2 x 140 cm), prodam. « 26-440. HRASTOVE PLOHE, suhe, 2 i**' debeline 5 cm, prodam. « 24-392. ^ j PRODAM več metrov bukovih ®r'( Dostava na dom. « 20-557. 2*®! razno ____________________________ ZA VARSTVO na domu (fantek^ eno leto), iščem varuško za 4 dni na te®' od 8. do 16. ure. Pokličite na v (0608)61-767. V CENTRU NOVEGA MESTA® jemo v najem popolnoma urejen pf0S' (50 m2), primeren za butike, prodal2® ali frizerski salon. Informacije vsak n* razen nedelje na «(068)20-274, od »■ J 20. ure. 23* NAJAMEM gostinski lokal ali Pa štor v Novem mestu ali okolici. ‘ffj 123. 245 ______________________________^ službo dobi^ NUDIMO zastopniško delo z it,ct nim zaslužkom. Plačilo tedensko. (068)85-325. NUDIM delo v Krškem. Sestanek % hotelu Sremič, v petek ob 17. uri. \ j KV KUHARICO z delovnimi njami za delo-v pizzeriji redno zapelji j Vse informacije na « 22-308. /J POTNIKE za dostavo in prodaj? " ga na terenu v dobro vpeljani skup**1 j čemo. Informacije v četrtek na v (0608)34-896. KUHARICO z večletno prakso samostojno delo sprejmem. ® 25-2%| IŠČEMO ŽENSKO za enkrat sko pomoč pri pospravljanju stanO'*| in likanju. Plačilo po dogovoru- j (0608)77-592 od 8. do 13. ure. VISOK HONORAR nudimo nikativnim osebam s prostimi viken® , svojim prevozom. Prodaja raznovrsl tekstila. ® (068)65-711. stanovanja^ STANOVANJE v Šentjerneju^ mem v najem. « 42-934. ,<• TROSOBNO STANOVANJ11 Novem mestu prodam. « 24-873 ^ STANOVANJE v Metliki išče rfjj družinica. « 59-082. ,i KLASIČNO dvosobno sta*® takoj vseljivo, v prvem nadstropja Glavnem trgu v Novem mestu, pft rf Ponudbe pod Šifra: »NAJBOLJ-*1 ^ NUDNIK« 1 ______________________' ženitne ponudty j FANT srednjih let želi za P?(j-spoznati dekle, lahko z otrokom,"J va. Ima naj veselje, da narediva tr?%> zaželjeno je, da si trgovka, ni p* jS1 Ponudbe pošljite pod šifro: KRKE«. VEČ NOVIH 10 satnih AŽ panjev za čebele prodam. Ignac Bevc, Cerklje ob Krki 26 A, « (0608)69-172. 2434 PRAŠIČA 150 kg, krmljen z domačo hrano, prodam. Šinko, Gor. Brezovica, Šentjernej. 2437 GOSTINSKO in trgovsko opremo prodam. Rogelj, Rdeči Kal, « 40-764. 2439 NOVO OSTREŠJE (9 x 10 m), pokrito s strešnikom Dobruška vas, ugodno prodam. Jože Bizjak, « (0608(69-560. 2469 ČEBELE v novih panjih, 10 komadov, prodam. « 42-492. 2470 AVTO SEDEŽ za otroka, nov, malo rabljen, prodam. ® 45-377. 2472 POPRAVEK Pri zahvali za ALOJZA PAČ . iz Jelš 7 pri Leskovcu je pomot® ^ izpadlo ime gospoda Packa. P>s* y moralo gospodu Jožetu Packu-opravičujemo! J\ • Od vseh najlepša je hoja z° kom. (Trstenjak) . ,J • Niti ni lepo ne dobro goni11 da se vedejo kot ljudje. ^ • Verjamem v nenasilje kol zdravilo. (Gandhi) d • Slovenija je že zadosti zr^ij/P ba. da bi smela najmanj zaup0' vL (Drenovec) . /,/'•* • Če bi ribe znale raziskovanj lotile raziskovanja vode prav nje. Pomlad v vinograd je tvoj prišla, čakala je, da prideš ti, in sedla je na rožna tla in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, ata, starega ata, pradedka, brata in stric* JOŽETA CUGLJA železničarja v pokoju se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sočustvovanja, podarjeno cveti® in slovo k zadnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo g. dr. Žnidaršiču iz ZD Trebnje in osebju urološke? oddelka novomeške bolnišnice, posebno g. dr. Pogačatju in g. dr. Kramarju. Srčna hvala za vso skrb injuJ^ nje zadnjega trpljenja pokojnika g. Štefici in Milanu Eleta. Iskreno zahvalo izražamo tudi g. duhovniku opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede — v imenu KS g. Slavku Podboju in železnišKemu u* lužbencu g. Jožetu Kondi, pevskemu zboru upokojencev, Trebanjskemu oktetu ter pihalni godbi za žalost* ke. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Vsi njegovi Trebnje — Odrga, dne 2. aprila 1991 /O ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto Poenostavimo naše sodelovanje — Pismo zaupanja nicm° zauPani.a smo v Ljubljanski banki poimenovali posebno LiiiN°’ namenieno vsem imetnikom tekočih in žiro računov Števila polž^H^6 23 bitro 'n enos,avno Plačevanje večjega Kako poslujemo s Pismom zaupanja? ~~ V posebno ovojnico, ki jo dobite na bančnem okencu, vložite pložnice, ki jih želite plačati, in izpolnjen nalog za bremenitev vašega tekočega ali žiro računa, ki ga prejmete skupaj z ovojnico. — Izpolnjeno pismo oddajte v vaši matični enoti Ljubljanske banke. Banka se zavezuje, da bo vsa plačila obdelala na dan, ko bo Pmjela pismo z zahtevkom. Podlaga za preverjanje navedenega računa je vaš podpis, zato mora biti enak podpisu, ki je deponiran v banki. Potrdila o opravljenem plačilu vam bo bančni oeiavec izročil pri naslednjem obisku v banki ali pa vam jih bo na vašo zahtevo poslal po pošti. Vaša edina obveznost je, da •Pišete točne podatke o vašem računu, ki ga bo banka bremeni-p.’In da na računu zagotovite potrebna sredstva, r lsmo zaupanja lahko dobite v katerikoli enoti Ljubljanske ban-I ® Dolenjske banke d.d. Novo mesto, kjer vam bomo radi pojasnili tudi vse morebitne nejasnosti v zvezi z njegovo uporabo. SOP KLEPAR Podjetje za proizvodnjo industrijske opreme, Krško p.o., Zadovinek 39 ^a licitaciji bomo prodajali naslednja osnovna sredstva: ? bAD£ 1300 s karavan, letnik 1985, izklicna cena 30.000,00 % 5°mbi 1900 BR, letnik 1984, izklicna cena 57.000,00 I i75 A 5, letnik 1981, izklicna cena 90.000,00 soi* Cl)a 150 8-4-1891 za družbeni sektor ob 8.00 uri in privatni ško ?L0b 9 00 uri v Prostorih SOP KLEPAR, Žadovinek 39, Kr-ta3 Ddeleženci plačajo 10% varščine 1 uro pred začetkom lici-On Ll.na bla9ajni SOP KLEPAR. 9'ed je mogoč na dan licitacije od 7. ure dalje. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica TEREZIJA JORDAN roj. Dilmovič, iz Malenc 12 nam''0 Se valj ujemo vsem znancem, sosedom in prijateljem, ki so ja s 'gazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahva-'‘^sedom za opravljeno pomoč ter g. Francu Drobniču in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Db boleči izgubi naše dobre mame, žene, babice, sestre in tete KRISTINE PAVLAKOVIČ stg^reno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ^sočustvovali z nam'> darovali veliko lepega cvetja in jo spremili k le_ Jemu počitku. Posebej se zahvaljujemo gospej Marici Starešinič za h govor pred domačo hišo in pevkam iz Adlešičev ter g. župniku za govor in lepo opravljen obred. Vsem prisrčna hvala! Žalujoči vsi njeni Preloka, 26. 3.1991 Ljubila svojo si družino, ljubila zemljo si in dom, ostala grenka nam je bolečina, ko odSla si v večni dom. Delavski svet podjetja GOSTINSTVO BELA KRAJINA ČRNOMELJ Kolodvorska 62 (tel. 51 035) družbenemu obrat RESTAVRACIJO je sklenil ponoviti razpis za oddajo v najem ali privatnemu sektorju gostinski obrat RE! GRAD ČRNOMELJ Razpisni pogoji: Mesečna najemnina 3300 DM, plačljiva v dinarjih. Zaposliti vse do sedaj zaposlene. Prednost imajo zaposleni v podjetju. Rok zbiranja ponudb 8 dni od objave v zaprti kuverti. SKUPŠČINSKI i a občina Črnomelj. METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE V letošnji 3. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 22. marec 1991, so objavljeni dokumenti: OBČINA ČRNOMELJ — Odredba o spremembi cen turističnih taks — Sklep o delovnem času krajevnih uradov OBČINA METLIKA — Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o ureditvi prometa v mestu Metlika — Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov OBČINA NOVO MESTO — Odlok o spremembi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Novo mesto — Odlok o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1990 — Odlok o proračunu občine Novo mesto za leto 1991 — Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto za leto 1991 — Sklep o spremembi sklepa o razvrstitvi funkcij v skupščini občine Novo mesto, izvršnem svetu skupščine občine Novo mesto in določitvi koeficientov za določanje osebnih dohodkov za te funkcije OBČINA RIBNICA — Odlok o dopolnitvi odloka o začasni razglasitvi mestnega jedra Ribnice za kulturni in zgodovinski spomenik OBČINA TREBNJE — Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Šentrupert — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šentrupert ZAHVALA V 70. letu nas je zapustila naša draga žena, ljubljena mama, prababica, sestra in teta ANA MARIN Ob boleči izgubi naše mame se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče, sv. maše in se v tako velikem številu poslovili od pokojne. Posebno se zahvaljujemo pevcem, godbi in Nelki Klun za poslovilne besede. Vsi njeni: mož Ignac, hčerka Anica z možem Feliksom, vnuka Srečko in Robi ter bratje in sestra ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega STANETA SITARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali toliko cvetja in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo dr. Kokalju, Jožetu Hrenu za vso pomoč ter gasilcem za opravljen pogreb. Vsi njegovi Dolenjske Toplice, 2. aprila 1991 ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 54. letu starosti zapustila naša draga žena, mami, stara mama, tašča in teta PEPCA MRGOLE iz Zbur 32, Šmarješke Toplice An*i°^či '7?ub'se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, posebno družinam neke in Milana Perše, Rozike Perše ter Milene Jakše, ki so nam v težkih trenutkih izkazali vsestransko __ Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje. Enaka zahvala tudi tovarni 1MV Adria ofladišču, tovarni zdravil Krka — sektorjema Izolacije in obratu družbene prehrane, učencem 5. b. razreda o a Šmarjem za podarjene vence, denarno pomoč in za izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku za lepo Pfavljen obred in pevcem iz Mokronoga za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi OSMRTNICA Izmučil se je in tiho odšel naš najdražji JOŽE LUZAR roj. na Potov Vrhu Od njega smo se poslovili v četrtek, 28. marca 1991, na pokopališču v Lokah pri Novi Gorici. Naj ti bo lahka slovenska zemlja! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, pradedek, stric in tast FRANC LENART z Brega 18, Novo mesto ZAHVALA V življenju si mnogo pretrpela, zdaj boi c grobu mimo spala V 87. letu nas je za vedno zapustila naša ljubeča mama, babica in prababica ANTONIJA PIRC iz Osredka pri Krškem Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, znancem ter sosedovim Božičevim, vsem, ki so nas v teh težkih trenutkih tolažili in nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno pospremili k preranemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo kolektivoma OŠ Preddvor in IMP Ljubljana ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Zapustila sta nas naša draga — v 80. letu starosti mama, sestra in babica TEREZIJA SELAK roj. GAČNIK in v 44. letu njen sin, brat in stric SLAVKO SELAK z Vrha pri Pahi 14, Otočec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja Kastelčevim, Teropšičevim, Želkotovim, Žagarjevim, Škedljevim, vaščanom za pomoč, govornikoma in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih ter pokojnika pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njuni domači Vrh pri Pahi, Kranj, Šmarješke Toplice, Trebelno Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in prispevali za sv. maše ter se v tako velikem številu poslovili od pokojnika. Posebna hvala zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma starejših občanov Novo mesto za skrb in lajšanje trpljenja v dolgotrajni bolezni. Zahvala g. proštu Lapu za lepe poslovilne besede in lepo oprav- ; ljen obred, Društvu upokojencev, kolektivu podjetja Kremen Novo mesto in SŠTZV Novo mesto. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JURETA RUDMANA s Hrasta pri Metliki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali cvetje in pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pevcem za lepo občuteno zapete žalostinke in gospodoma župnikoma za cerkveni obred. Zahvaljujemo se govornikoma za poslovilne besede. Vsi njegovi up® v' ^ s; ^ s -~» Miha Plevnik Ko je pred leti ravnatelj črno-i maljske glasbene šole Silvester | Mihelčič peljal malega Miho Plev-t nika na nastop v črnomaljsko pri-' jateljsko mesto Terzo p Italiji, mu J je občinstvo ob njegovem igranju t na klarinet burno ploskalo in že j takrat je pokazal, da iz njega še i nekaj bo, če bo pridno vadil Na 1 tekmovanju glabenikovl. katego-J rije. torej tistih najmlajših, pred * ■ tremi leti je Plevnik že zasedel ‘ drugo mesto. Da je v njem pravšnja mera ambicioznosti pa je pokazalo že to, da se dolgo časa ni mogel sprijazniti s »samo« drugim mestom. Takrat mu je prof. Zupan dejal »Fant, pred teboj je še veliko časa in dolga pot!« Toda 13-letni osmošolec črnomaljske osnovne šole v Loki ni iz takšnega testa, da bi času pustil čas Kjer se le da, ga prehiteva po levi in po desni Preskočil je enega od razredov v osnovni šoli, v glasbeni pa je dva razreda blok jlavle naredil venem letu. Pravzaprav se Miha takrat, ko je kot prvošolček prvič prestopil prag pripravnice, ni nameraval učiti ne blok flavte ne klarineta. V mislih je imel saksofon in kitaro, toda svetovali so mu, naj začne z blok flavto, naslednja stopnica naj bi bil klarinet in šele potem saksofon. A Plevnik je ostal kar pri drugi stopnici kaj-; ti klarinet se mu je tako priljubil da se mu ni hotel več odreči Vadil je in vadil in tako tudi uspehi niso izostali. Na nedavnem 20. republiškem tekmovanju učencev, dijakov in študentov glasbenih šol in A kademije za glasbo, ki je bilo na Vrhniki, je kot edini učenec sedmih glasbenih šol z Dolenjske, Posavja in kočevsko-ribnlškega območja prejel prvo nagrado. »Vaja seveda ni vse, v svoje glasbeno izražanje mora vplesti čustva, občutke, glasbo torej čutno doživljam in v tem je najbrž skrivnost mojega uspeha Res pa je tudi, da brez vaje ne gre, sicer bi padel, tega pa nočem. No ja saj bi se pobral, toda zakaj, če pobiranje ni potrebno,«filozofsko zaokroži svoje razmišljanje Miha ki mu uspeh na republiškem tekmo vanju ni pra v nič zlezel p g la vo. »Bomo videli kako bo p prihodnje, na prvem uspehu še ne gre graditi vsega« pravi premišljeno. Miha kljub svojim rosnim letom veliko posluša klasično glasbo, jazz, najraje pa klarinetista Alojza Zupana Z vrstniki, ki jim je bolj pri srcu modema disko glasba, se je pripra vljen tudi spreti, ko zagovarja »svojo« glasbo. »Pa naj si potem mislijo, kar hočejo, sajjih tako in tako ne jemljem resno,« zamahne z roko. Sicer pa Miha v črnomaljski glasbeni šoli velja za prizadevnega učenca ki veliko nastopa in je cenjen tudi zato, ker nikoli ne odkloni sodelovanja V šoli so ponosni na njegov zadnji uspeh, saj le-ta dokazuje, da so tako Plevnik kot šola in njegov pedagog Tone Kralj na pravi poti Toda Mihi že dosežena in morebiti še nadaljnja dobra mesta na tekmovanjih nalagajo veliko dolžnosti ki pa jih je pripravljen sprejeti Tudi zato, ker čuti spoštovanje do glasbe, obenem pa ga je strah pred njo, ker je zahtevna. Hkrati preživlja težke trenutke, ker pri trinajstih letih ne sme biti več otrok. Pred njim je namreč zvezno tekmovanje mladih glasbenikov in sprejemni izpiti na srednji glasbeni šoli Vse to pa so takšne obremenitve, da se ne gre čuditi ko vzdihne: »A bom še kdaj v miru spal?« M. BEZEK-JAKŠE O * i* f I -lir |ijjL Halo, tukaj je bralec »Dolenjca« Predrage fotografije za obrtnike — Zužemberčani morajo po «srečo« v Novo mesto — Telefonski imenik jezi naročnike — Spet avtobus — Groba »šala« NOVO MESTO — To pot je bilo kar 17 telefonskih klicev. Prvi se je oglasil Anton Klepač iz Gradca, ki je opazil, da precej pišemo o turjaškem gradu. V uporabo nam je ponudil knjigo Lojzeta Zupana, kije bila spisana leta 1937, in je v njej veliko podatkov o tem gradu. Lepo smo se mu zahvalili in bomo Klepca zagotovo poklicali, če bomo potrebovali podatke iz te knjižne redkosti, ki jo je napisal Klepčev učitelj. Naslednji nas je poklical obrtnik Jože iz Novega mesta in potem še avtoprevoznik Slave. Oba sta se pritoževala čez privatnega fotografa Branka Kotarja iz Šentjerneja, kije fotografiral udeležence obrtniškega plesa, potem pa fotografije skupaj z močno zasoljenimi računi pošiljal obrtnikom. Privoščil sije celo to, daje izdelal z enega samega posnetka po več fotografij. Poklicali smo predsednika novomeškega obrtnega združenja Ivana Kranjca, ki nam je potrdil, da se je več obrtnikov pritožilo zaradi visokih cen fotografij. Po navedbah obrtnikov bi namreč tako fotografiranje pri ljubljanskem Tivoliju stalo precej manj. Kotaija so že dvakrat klicali na pogovor na obrtno združenje, ampak fotografa doslej še ni bilo na spregled. Kranjc je obljubil obravnavo pri častnem razsodišču v Ljubljani, če se s Ko-tarjem ne bo dalo drugače urediti. Bralka"J. P. s Kristanove v Novem I Halo, tukaj Dolenjski list Novinatji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (U68) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. mestu se je pritožila čez sekretariat za varstvo okolja pri novomeški občini. Dejala je, da so na tem sekretariatu precej napredovali, saj zdaj oddajo pismo na pošto že pet dni po dataciji, doslej pa so pisma oddajali 10 dni po tem. Jim kar čestita za ekspeditivnost. Boris Sajovic iz Žužemberka oskrbuje Žužemberčane s časopisi in revijami, prodajal pa bi tudi srečke Loterije Slovenije. Ampak tam ne uslišijo njegovih prošenj, češ da je prodaja premajhna. Bralka M. Š. iz Novega mesta opaža silno prometno zmedo pred novomeškim zdravstvenim domom in lekarno. Nepopisno gnečo vsekakor povečuje dejstvo, da vrli urbanisti tam okoli niso prevideli nobenega primernega parkirnega prostora. Nadalje sliši, da ljudje precej govorijo o tem, kako nekateri člani naše skupnosti kljub gmotni preskrbljenosti dobivajo še socialne podpore, njen sin, kije brez dela, pa ne. G. Kristan s Centra za socialno delo iz Novega mesta pravi, da dajo vsakega socialnega podpiranca na precej gosto sito in seji kaj takega ne zdi mogoče. • V ponedeljek se nam je iz Loterije Slovenije oglasil vodja prodaje Tone Šebenik in nam povedal, da so se res pogovaijali z g. Sajovcem iz Žužemberka o prodaji srečk Loterije Slovenije. Žal pa niso našli skupnega jezika, kajti Sajovic je samo lastnik kioska v Žužemberku, oni pa radi vidijo, če lastnik tudi sam prodaja srečke. Poleg tega že obstaja eno prodajno mesto na Dvoru in bi z odprtjem novega prodajnega mesta v Žužemberku promet upadel. Sicer pa si v Loteriji Slovenije želijo več prodajnih mest na Dolenjskem, ampak najraje sami postavljajo pogoje, kajti poslovanje z denarjem terja natančnost in vestnost. B. Z. iz Novega mesta je razočarana nad novim telefonskim imenikom. Pred dvema letoma je dala na novomeško pošto vse potrebne papirje, s katerimi je želela spremeniti ime v telefonskem imeniku, kjer se njen telefon še vedno vodi pod imenom bivšega moža. V Službi za naročniška razmeija, pri g. Finku na novomeški pošti, ni bilo mogoče dobiti odgovora, šef Andrej Zupanc, ki naj bi odgovoril na bralkino vprašanje pa je bil tudi odsoten. Ponovno nas je poklicala Marija Je-rele iz Sodražice in povedala, da avtobus na progi Novo mesto—Krško še vedno ne ustavlja v Dragi na njeni po- Kočevska se predstavlja pa sejmu Nekdaj zaprta Kočevska na sejmu Alpe-Jadran — Privlačna Kolpska dolina in Be* la kraiina — Prvi skupni nastop s Hrvati na sejmu — Spet z vlakom v Kočevju Janez Kermc 570 let fare Praznik v Šmarjeti — Sodeloval bo dr. A. Šuštar in verjetno L. Peterle ŠMARJETA — V tej krajevni skupnosti se vsi že mrzlično pripravljajo na letošnje praznovanje 570-lelnice šmarješke fare in 70-letnico gasilstva. Proslava bo 21. julija pri farni cerkvi, udeležbo pa je Šmariečanom že obljubil nadškof dr. Alojzij Šuštar; po vsej verjetnosti bodo ta čas v Šmarjeti videli tudi predsednika Lojzeta Peterleta. Pokrovitelja sta Skupščina občine Novo mesto in Zavarovalnica Novo mesto. Za ta veliki dogodek bodo v Šmarjeti osvetlili cerkev in opravili nekatera druga dela.« Radi bi dokončali naš večnamenski dom, kupili cisterno gasilcem, dokončali bi radi cesto Lakence— Zbure in vodovod Obrh—Orešje,« optimistično razlaga Janez Kermc, predsednik sveta krajevne skupnosti, ki to delo opravlja že peto leto. „ LJUBLJANA — Kočevska seje letos prvič predstavila na sejmu Alpe-Adria, in to skupaj s sosednjima hrvaškima občinama Delnice in Čabar pa tudi Belo krajino in Dolenjsko. Zgornjo Kolpsko dolino in Kočevsko sta med drugim predstavila tudi dva kralja: kralj kočevskih gozdov medved in kralj Kolpe sulec. Izredno je bil obiskan tudi sprejem v okviru predstavitve Kočevske, ki je bil 27. marca v prostorih Turističnega foruma. Na njem je najprej predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič predstavil občino Kočevje. Prisotne je spomnil na še nedavno nelagodje ob imenih Kočevje, Kočevska, Kočevski Rog, Kočevska Reka, Gotenica. Po odprtju Kočevske narašča zanimanje zanjo, predvsem za kočevsko krajino in gozd. Poudaril je, da na Kočevskem ne pristajajo na to, da bi se tu uveljavil vojaškopolicijski režim. Pri- sotne je seznanil, da občina Kočevje zelo tesno sodeluje z občinama Čabar in Delnice, predvsem na področju varstva okolja in razvoja zgornjega dela doline Kolpe. Še posebej je poudaril prijateljsko sodelovanje s tema hrvaškima občinama in da si ljudje na obeh bregovih Kolpe in Čabranke ne žele ponovno živeti v nekakšni »vojni krajini«. Vse tri občine zelo tesno sodelujejo na področju turizma, prav turizem pa je ena izmed glavnih možnosti razvoja teh krajev, kjer prav v sedanjem obdobju razpada socialistično gospodarstvo. Vendar je turizem tu šele v povojih, na začetku. V kulturnem delu predstavitve sta nastopili tamburaški in folklorni skupini iz Štarega trga ob Kolpi in iz Pred-grada ter vasi okoli teh dveh večjih krajev. Šprejem seje nadaljeval s pogostitvijo, za kar so poskrbeli gostje iz hrvaških občin in gostišče Kolarič z Brezovice v kočevski občini. Seveda je ob prigrizku in domači kapljici stekel sproščen P9, govor, v katerem so predstavniki d9 mačih turističnih in gostinskih organizacij seznanjali zainteresirane goste * svojimi programi in jronudbo. . J. PRIMC KLIC V SILI ŽE REŠEVAL NOVO MESTO — Kot kaže, se je Zveza prijateljev mladine odločila prav, ko je tudi za Dolenjce organizirala telefon KLIC V SILI. Minuli četrtek je psihologinja Renata Bačer sprejela kar nekaj klicev. Staršem je dala napotke za reševanje vzgojnih problemov, kijih imajo s svojimi otroki. Tudi ta četrtek bo na telefonu 23-304 med 6. in 8-uro zvečer čakal psiholog. Pokličejo lahko otroci in njihovi starši. • SPET Z VLAKOM V KOČEVJE — Muzejsko-turistični vlak bo letos spet vozil, a le vsako soboto od Ljubljane do Kočevja. Namenjen bo le izletnikom, ki želijo spoznati do nedavnega še skrivnostno Kočevsko. Od 20. aprila pa do vključno septembra bo vlak odpeljal vsako soboto ob 8. uri z glavnega ljubljanskega kolodvora, v Kočevje pa bo prispel ob 10.15. Povratek iz Kočevja bo okoli 17.30 in prihod v Ljubljano okoli 20. ure. Po sedanjem načrtu, kije bil predstavljen tudi na sejmu Alpe-Adria, bodo goste iz Ljubljane sprejeli na kočevski postaji s kulturnim programom. Nato jih bodo z avtobusi odpeljali na ogled grobišč v Rogu, ostankov stare žage pod vrhom Roga, pragozda, Kostela in Kolpske doline ali še kam. Prvi vlak, ki bo pripeljal v Kočevje 20. aprila, bo še posebno svečano sprejet. Med vožnjo bodo na njem podelili tudi turistični nagelj in bodečo nežo za lani. Organizator izletov je Bistro Saša, Kočevje. Cena izleta je 500 din na osebo. KOČE VSKI DA N NA SEJMU — Letos prvič je bil na sejmu A Ipe-A dria v Ljubljani tudi kočevski dan. na katerem so gostom predsta vili Kočevsko in njene zanimivosti. Ob tej priložnosti sta nastopili folklorni in tamburaški skupini iz Starega trga ob Kolpi in Predgrada. Vpaviljonu zgornje Kolpske doline pa so vzbujale posebno pozornost trofeje rib in medveda. (Foto: Primc) Avgusta 350 let Nove Štifte Denarja za obnovo spomenika zaenkrat od nikoder staji. Poklicali smo podjetje Gorjanci, kjer nam je direktor Marjan Smrke zagotovil, da bodo zadevo takoj razrešili, če gre za šoferjevo samovoljo, le bralka se mora oglasiti pri njih na avtobusni postaji. Poseben primer, nad katerim se velja zamisliti, pa nam je sporočila Veronika Konte z Dvora. V nedeljo popoldne je šla v zidanico in tam jo je dohitela vest, da čaka pred njeno domačo hišo reševalno vozilo. Vsa v strahu je tekla domov, ker seje bala, da se ni kaj hudega zgodilo enemu izmed njenih štirih otrok. Tam soji reševalci povedali, da so prišli na telefonski klic, češ da je Veronika Konte padla po stopnicah in si razbila glavo, iz katere močno krvavi. »Ne morem in ne morem se sprijazniti s tako grobo 'šalo’,« je potarnala po telefonu Veronika. Bilo je še več klicev, kijih bomo obdelali v telegrafskem slogu. Anico J. iz Bršljina moti, ker je Delov kiosk pri zapornicah večkrat zaprt. Stane Željko s Suhorja ni mogel priklicati Vala 202 na Radiu Ljubljana in ni mogel povedati svojega stališča o Evropi, do besede pa so prišli samo Ljubljančani. F. R. iz Gabrja pa je zanimalo, zakaj so v Gabrju oddali v najem nekdanjo osnovno šolo brez javnega razpisa. A. C. je zanimalo, kdo se šali iz ljudi in objavlja oglase o dobro plačanih delih, kar se navsezadnje izkaže kot pravljica. Marija iz Vel. Podloga pa je dežurnemu novinarju povedala najnovejšo šalo. Hvala. J. SIMČIČ SODRAŽICA — Pred 350 leti (leta 1641) je bil postavljen temeljni kamen za daleč naokoli znano romarsko cerkev pri Novi Štifti v ribniški občini. Gradnja je trajala 30 let. V tej baročni cerkvici, zgrajeni v italijanskem slogu, bodo avgusta tridnevne cerkvene svečanosti, katerih vrhunec bo glavna maša 14. avgusta, maševal pa bo nadškof dr. Alojzij Šuštar. Že prej, 19. maja popoldne, pa bo tu srečanje ostarelih in bolnih, je povedal pater Vili, frančiškan, ki skrbi za duhovno in tudi vnanjo plat Nove Štifte, ki sodi med največje slovenske kulturne in zgodovinske spomenike. Pri Novi Štifti dajejo poudarek duhovnemu in kot frančiškani nauku ustanovitelja tega reda Frančiška Asiškega, ki je pridigoval predvsem ljubezen do boga, človeka in narave. Seveda ne kaže ob visokem jubileju zanemariti ob duhovnem tudi materialnega, pravi pater Vili in dodaja, daje bilo v zadnjih dobrih dveh desetletjih veliko narejenega za obnovo tega kulturnega spomenika in lepše počutje obiskovalcev in ro-maijev. Veliko stvari pa je še kljub temu treba postoriti. V popisu del in izračunu stroškov, ki jih je poslal občinski skupščini, so navedena dela, ki bi jih bilo treba postoriti še pred 'glavno svečanostjo, in ocena stroškov zanje. Tako naj bi obnovitvena dela pri cerkvi veljala preko 150.000 din (največ oplesk fasade cerkve in obnova fasade kapele sv. Jožefa), pri samostanu blizu 400.000 din (prenova kuhinje in predprostora ter ureditev shrambe za cerkvene dragocenosti), blizu 500.000 din pa še ureditev okolice, pri čemer naj bi bil dan poseben poudarek ureditvi javnih sanitarij. Odgovora občine na to svojo prošnjo za pomoč (še) ni dobil. Mi pa smo zvedeli, da v občinskem proračunu za letos v te namene ni predviden niti dinar, podobno ne kaže računati na pomoč iz republiških virov. Tako ostaja le upanje na pomoč posameznikov, podjetij, organizacij in društev iz domovine in tujine, ki naj bi jo dobrotniki nakazovali na naslov oz. žiro račun: • »SKB ag. Ribnica za Frančiškanski samostan Nova Štifta 3, št. žiro računa: 50106-621-5049 05 80721-367-1004667«. Pomoč gotovo ne bo izostala. J. PRIMC Velika gostija pri Sedmerih MIRNA — »V soboto sem šla na Triglav. Pri Sedmerih jezerih je bil* velika gostija. Jezera so dvignili in pod njih podstavili gorilnike. Jezera so zavrela, v vrelo vodo so vrgli ttr lenjavo, po eno Argo kocko in ne-caj krav. Potem so člani gorske reševalne službe zastonj delili juho " Če take in podobnih zgodb ne bi b® vesel sam baron Miinchhausen, naj mu konj ostane privezan na cerkvenem zvoniku. Omenjeno zgodbo o triglavski pojedini je poslala Maleja Ahlin >z Šentruperta na mirensko prireditev Kljukec in v ponedeljek zvečer soj9; na mirenski prvoaprilski proslav razglasili za zmagovalko v tekmovalni skupini »navadne laži« in 5 tem za nosilko častnega naslov* Slovenski Kljukec 91. Kot najbolj81, pisci tovrstnih sestavkov so se P9 mnenju žirije izkazali še Šentrupd' čanka Alenka Šega, kije prispeval* ^ najboljšo dolenjsko zgodbo po vi? ru pripovedi K. F. Hieronymusa v bo za nagrado brezplačno prejem*' la Dolenjski list, ter Žiga Šlibar «, Celja z najboljšo otroško lažjo n* Jože Praprotnik iz Medvod z najboljšo politično lažjo. . Povabilu k pisanju, ki ga je turno umetniško društvo Svobod*. Mirna namenilo slovenskim pisce(? lažnivih zgodb in iskalcem laž”' obljub pomembnih Slovencev, jr se najmnožičneje odzvali iz dovščine. Tone Fornezzi, g»* mopedshowovcev, ki so z znan®-! programom in nekaj novitet*19 dobro zabavali številne obiskoval ponedeljkovega Kljukčcvega n®* la, je tako ajdovsko obnašanje r vezal z davnim zasedanjem slov9vj' ske vlade v Ajdovščini, ko so mor

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ LE JAZ MISLIM NA ZAPOSLITEV Jožič Repič je delal celih dvajset let p Hitrotkalu. Ko je prišel pred dvema desetletjema v ta tekstilni gigant, se mu je zdelo, da kot mlad človek premalo dela. Svoj sum in negotovostje ob priložnosti povedal tudi direktorju vseh direktorjev. »Pustite to, Repič, in zapomnite sl da sem v Hitrotkalu med drugim tudi zato, da mislim na zaposlitev.« Jožič Repič je delal in — molčal Vsak mesec je Sel po kuverto z osebnim dohodkom. Grizlo ga je, da je dobil enako plačilo za mesec, ko je bilo veliko dela, kot tudi za dneve, ko so se valjali po balah p skladišču, pili in kadili Nemalokrat so tudi smuknili mimo vratarja p gostilno Pri debelem medvedu. Tam so ostali do konca šihta, tam so malicali, nemalok ral pa so se tudi šalili z delavkami iz Hitrošiva, ki so prišle k Debelem medvedu ubijat čas. To je Jožič Repič na dnevu Hi-trotkala izblebetal direktorju vseh direktorjev. Namesto da bi ta pope-nil, je rekel: »Repič, Repič! Kaže, da ne boš prišel tako kmalu k pameti. Kolikokrat ti bom moral še povedati, da sem za zaposlitev p Hitrotkalu odgovoren jaz?« Nastopila je kriza. Repiško ljudstvo je imelo vse manj denarja, zaloge p trgovinah so se kopičile, zasebne trgo vine so rasle kot gobe po dežju, po delovnih organizacijah so pričeli govoriti o tehnoloških »viških«. Tudi v Hitrotkalu so ustanovili komisijo, ki je imela nalogo napraviti spisek vseh zaposlenih, ki podjetju več niso potrebni Vsi delavci so vedeli, da to pomeni odpoved delovnega razmerja. Na seznamu se je pod točko tri znašel tudi Jožič Repič. » Vrsto let sem direktorja vseh direktorjev opozarjal na to, naj me bolje izkoristi pa mije odgovarjal, naj ne skrbim, saj je plačan zato. . misli na zaposlitev,« se je kudoj Jožič Repič Pri debelem medvedu- »In kaj je pri tem narobe?« je z° nimalo Klotildo Zračnik. »Na cesti sem.« Jg »Direktorju vseh direktorjevpd^ ne moreš očitati da ni mtsU zaposlitev.« Ja »Kako, da ne? Saj ti pravim, sem brez dela!« ,jrA- »Ni pa brez službe on. Vidiš-d tor vseh direktorjev je mislit n? ^ poslitev, vendar kot kaže, pred na svojo.« TON h GA