List 4.
Politiški oddelek.
Davčna reforma in nemška levica.
Liberalci hočejo koalicijo dobro izkoristiti zase. To se jim tudi zameriti ne more, kajti vsaka stranka dela pred vsem zase. To bi bili desničarji že poprej morali vedeti, predno so šli po levičarje po kostanj v ogenj. Levica ima glavno besedo pri koaliciji, in ima zatorej nekako pravico si v prvi vrsti sebi pripisovati zasluge za vse dobro, kar sklene koalicija. Seveda tega dobrega ni veliko. Jedino davčna reforma je, s katero se more ponašati koalicija, ako jo bode dognala.
v
Z njo se bodo nekoliko ponižali davki manjšim davkoplačevalcem. Seveda bi to dobroto tudi brez koalicije bili dosegli, kajti minister Steinbach je tudi že bil predložil načrt zakona o davčni reformi, ki je še dalje segel, nego je Plenerjev. Ta načrt so pa konservativci pokopali, ko so vigli Taaffejevo vlado in sedaj je bilo na novem finančnem ministru Plenerju, da se loti davčne reforme, ali pa stvar tudi popusti. Plener se je stvari znova lotil na podlagi novih načel in ima pravico zahtevati, da se njemu priznava zasluga za davčno reformo, ako se v resnici izvede, oziroma stranki njegovi. Glavno delo pri tem tudi levičarje zadeva. Znižanje davkov je popularna stvar in zaradi tega je jako naravno, da levica si skuša to zadevo izkoristiti v svojo korist. Mej Nemci se razširja neka knjižura, v kateri se vsa zasluga za davčno reformo pripisuje levki, ki je druge stranke tako rekoč za seboj potegnila, da jej pomagajo sodelovati.
Konservativni listi se malo jeze, da levica sama sebi zasluge pripisuje, ko so vendar vse stranke sodelovale. Menda ne vedo, da se navadno le polkovnik z redom odlikuje, ako se v vojski izkaže polk, ravno tako zasluge koalicije se pripisujejo levici, ki je njena voditeljica, druge stranke tako le tapajo za njo. Levica je znala za seboj potegniti desnico, ko je šlo vreči grofa Taaffeja in se je tako  postavila na čelo koalicije in druge  stranke
so postale njeno orodje. Mi vemo, da konservativcem ni prav, da se nemškim liberalcem pripisujejo zasluge za davčno reformo, ker vedo, da jim pri volitvah to utegne škodovati. Kdor pozna razmere v planinskih deželah, ve, da je konservativna stranka baš zaradi tega si ohranila svoj vpliv, ker je vedno obetala ponižanje davčnih bremen za kmeta. Kaj si bode mislili sedaj, če to ponižanje pride od druge stranke. Tudi se bode težko prepričati, da je vse zasluga liberalcev, če je finančni minister Plener, ki ima pri tem glavno besedo, liberalec. Tako utegne davčna reforma še hud udarec biti za konservativce.
Konservativci si pa nimajo nobene pravice pritoževati, da se jim krivica godi, kajti sedanji položaj so sami zakrivili. Lahko bi bili sebi zagotovili te zasluge. Podpirali naj bi bili grofa Taaffeja pri volilni reformi. V tem slučaji bi se bila izvršila Steinbachova davčna reforma, ki bi bila veljala za zaslugo konservativcev. Liberalci bi bili jej pa jako hudo nasprotovali, ker bi bila baš ta reforma posebno hudo zadela večje podjetnike. Tako bi bili se konservativci lahko pokazali kot prijatelji nižjih in srednjih slojev. Za dolgo bi bil politični vpliv njih stranki zagotovljen. Res bi morda ta ali oni poslanec pri razširjeni volilni pravici ne bil več prišel v zbor, ali stranka bi le ohranila svoj vpliv. Pri tacih stvareh se ne gre gledati na posamične osebe, temveč na skupne koristi. Tako so pa konservativci le utrdili liberalizem v Avstriji.
Liberalci pa morajo že naprej davčno reformo razglasiti za veliko delo. To že zaradi tega, da se konservativci ne bodo upali delati ovir, ako bi se tudi ne zagotovila volilna pravica tistim, katerim se davek zniža pod 5 gld. Če bi se konservativci kaj ustavljali, bi s tem le podkrepili liberalno trditev, da se je le levičarjem zahvaljevati za davčno reformo. Posebno bi kočljiv položaj bil za konservativce, ki bi davčna reforma bila vsprejeta proti njih glasovom.
Vidi se, da je državniška modrost spravila konservativce v jako težaven položaj. Za vse, kar slabega stori koalicija,  pada   odgovornost  nanjo,  ker so jo omogočili pridobitve si pa zna levica  proglasiti za  svoje  zasluge,
------    32------
ker je voditeljica koalicije. Posebno je konservativna stranka napak storila, da je privolila, da se je liberalec imenoval za finančnega ministra. Ta portfelj je najvažnejši in konservativci, ki so tedaj imeli v rokah ključ položaja, bi ga bili lahko zase zahtevali. Levica bi se tudi tedaj bila udala, ker jej je šlo za obstanek. Desnica si pa ugodnega položaja ni izkoristila in sedaj že zanje grenek sad za svoje napake. Kdo ve, če se po novih volitvah njen položaj dosti ne pohujšaT kajti levica bode izkoristila zase ves sedanji vpliv, pa tuii druge stranke bodo v svojo korist porabile napake toliko proslavljanih konservativnih politikov.