JIG iEN isto (18 NA isto lin, ,31 let, rav ŠT. 19/20, NOVEMBER/DECEMBER 1993 CENA lOO SIT NC CA Spoštovani! Pred vami je dvojna številka Snežnika (nov.-dec. 93). za dvojno številko smo se odločili 2aradi objektivnih razlogov, ki so dam onemogočali, da bi dovembrski časopis izšel Pravočasno in pa resnica, da je december vsaj enkrat prekratek, da bi lahko postorili vse delo, ki das v tem mesecu čaka. Upamo, da nam tega niste Preveč zamerili in da boste enako 2adovoljni z dvojno in zato dekoliko debelejšo številko Snežnika. Željam po vsem dobrem v dovem letu, ki vam jih na teh straneh želijo naši sponzorji in drugi občani, se pridružujemo tudi mi in vam za leto 1994 Voščimo sreče, zdravja, rdzumevanja in uspehov v družinah in pri delu! Uredništvo! ■r1 Svef jV\iU!avž ^ /AiUlavž zgoda ustane, Se lep0 čedno umije/ 3' , , skmco na name p 'Ao pa pari ravne. inr k ° p ni de tja v goščavo 36 dnevesa knivega in navnega ^ bančico pnipnavnega. x'eii /\Ail' Trnovci zbrali nad 600 podpisov iP V; pismeno obrnili na občinsko skup^111 'J za pravno podlago te spremembe, pa 11. Tudi občinski mlini meljejo j* Debelo leto je že steklo, Trnovci pa upajo in čakajo. .0) BESEDA NI KONJ Naš zvesti bralec Vilko Grlj predlagal, naj v SNEŽNIKU odpret, novo rubriko, ki jo pod različni11’ imeni poznajo mnogi časopi5 vprašanja in odgovori. Predlog sprejemamo in rubb1 odpiramo pod imenom BESEDA KONJ. Na vrsti ste bralci pričakujemo vaša vprašanja, seve ^ vsaj praviloma tista, ki se nanašaj na zadeve iz naše občine, njene$ življenja in razvoja. ŽZZa\ QDSTT/a\W[1 CP[^Co)TrD S [1 raTT[I^[LDŽZffiQQD t i ia* )j‘1 lili ^eza za Primorsko predlaga začetek Postopka za spremembo ustave ^publike Slovenije Dosedanji 96. člen Ustave Republike Wenije se spremeni in glasi:"Svet 'e§ij je zastopstvo lokalnih interesov, ^et regij ima 64 članov". S spremembami Ustave Republike ^ovenije želi Zveza za Primorsko Zakoniti upravno teritorialno °rganiziranost države, kot to imajo vse ^žave Evrope. Specifične probleme Prebivalcev, pogojene s povsem regionalnimi posebnostmi, je mogoče ^dovoljevati samo na regionalni ravni “dločanja. Zato Slovenija potrebuje trinivojsko pravno teritorialno organiziranost: ^čine-okraji-država. Okraji naj bi imeli ^ejno naravo. Bili bi širše lokalne ^Upnosti in obenem opravljali upravne Jaloge za državo oz. tiste naloge, ki bi j1 država morala prenesti v upravljanje olfrajem. Zveza za Primorsko predlaga, da se ^raji kot vmesne upravne enote ^ganizirajo v obsegu sedanjih občin, ra2en v primeru, kjer bi prebivalci z tefe rendumom uveljavili drugačno teritorialno povezanost. Na ta način bi v Sloveniji imeli 62 teritorialnih enot -okrajev. Za tako majhno državo bi bila takšna ureditev smiselna, saj bi v vseh sedanjih občinah lahko prevzeli nove naloge brez dodatnih finančnih sredstev. Z uvedbo Sveta regij želi Zveza za Primorsko zagotoviti možnost odločanja na državni ravni tudi regionalnim skupnostim. Sedanji volilni sistem in sestava parlamenta tega ne omogočata in ne zagotavljata. Centralna oblast - tako izvršna kot politična - ima premalo povezav z regijami in njihovimi interesi. Distribucija sredstev je popolnoma centralizirana in nižjim nivojem ne daje nikakršne pravice odločanja. Svet regij bi z enakimi pooblastili in pristojnostmi, kot jih ima Državni svet, istočasno blagodejno vplival na politični položaj v Sloveniji in vnesel decentralizacijo odločanja kot bistveno sestavino vsake parlamentarne države. Uveljavitev predloga Zveze za Primorsko je zagotovo usmeritev razvoja, v katerem bi aktivirali vse potencialne sile za hitrejši napredek Slovenije. Center sam tega ne zmore. Občinski odbor ZZP Ilirska Bistrica ©DDK®® g®B0(S[i WSS[L® □K] ° * /MG KK®@ ®/A\ Prebujanje s pesmijo zvonov v r,'Ponočnem jutru ni novost v našem ®ju. Ta tiha pesem, ki prihaja skozi Prta ali zaprta polkna hiš do srca, je ta' ina prijetnega in veselega, , P°loženjskega in polnega upanja. Svoj i)}111611 dosega prav tu: srcu daje )fl' ihCu^enJe svobode. Preplet narodovega ,ali grškega doživljanja. 0vsem drugačen je čas in namen, ko ji« , °glasi veliki zvon svetega večera, da jje ;10z°ri in povabi, da se bliža polnoč. so rat s skrivnostnim navdihom se ©kemu posebej govori: prebudi se, jjO k |ahi in pojdi na pot, pridruži se jt' ehemskim pastirjem. si. t Od časov, ko se je ta oblika ®znovanja prenesla tudi v naše kraje, oj (ti^as ni utihnil in ostaja tudi nam ©Tenje. Vendar seje marsikomu zdel j glas prešibak, zlasti za tiste, ki so ©Hi trdno nočno spanje. In so se fantje ^■kisliii močnejših zvokov. Okrog vasi, I P°sebej tistih oddaljenih od fare, so ©v°ma privlekli možnaijev in s pesmijo novih pokov prebujali zaspance in jih 5^°2arjali, da je nastopil čas, da se ©ravijo k polnočnici. V starih časih L ’ z baklami in plamenicami, kasneje © 2 vozovi in sanmi, danes peš in z Oltiobili. In vsi, ki se tega spominjajo, v'©j0:"To j c bilo ©Ije!" odkod to veselje? "Ko je nastopil er in je odzvonilo avemarijo, seje začel t Večer. Tedaj seje vsa družina zbrala •r, ' / plitvi in blagoslovu doma. Ko se je 1} a v hišo, so se vsi zgrnili okrog jaslic ©apeli v starih "vižah" in napevih, ker ^ noč je Dete rodilo na svet". f© revzetost nad dogajanjem na sveti ©er v družinah še danes vzbuja Ur ©Ud ovanje in prijetno vzvalovi domišljijo, da bi taka občutenja zedinjala tudi sedanje družine in jih resnično obdarjala s smislom tega praznovanja: ljubeznijo in mirom. Tudi namen, da bi vsem Slovencem podarili praznik božjega rojstva kot praznik družine, vzbuja upanje, da se ti stari običaji ne zavržejo kot smeti, temveč dosežejo svoj namen v preoblikovanju mišljenja. Ena izmed možnosti se vsem odpira v razumevanju miru in svetonočne pesmi. Ta pesem je pesem zvonov in še ti utihnejo, ko se izpolni sveti čas. Tudi glas možnarjev in karbida je po krajevnem običaju samo napoved lepega doživetja, saj se njihov čas običajno do 23. ure izteče. In takrat - kdo osvaja tišino z nemirom? Težko je razumeti, da je mir dosegljiv po tisočih pokih in zavijanju rjoveče drhali. Saj to ni drhal nekega tujega sveta, to so naši otroci, naši fantje in naši možje, ki držijo v rokah plamenice nekih strasti, ki ne svetijo na pot k spokoju in hkrati veselju, temveč k uničujočemu in srhljivemu razpadu oseb, družin in skupnosti -župnijske ali vse slovenske. Te prikazni so kot grozljiv obraz: poglejte, to so naši novi odnosi, to so obrazi naših družin, to je obraz peklenskega zmaja, ki golta vrednote, podarjene iz večnosti. Saj so tudi te besede grozljive, a umestne, če ne podamo roke preobrazbi, ne samo starih običajev, temveč vrednt, ki so nam jih prinesli. Pomembno je, da vemo, odkod sonce vzhaja in - da ne bi zašlo. B. B. PREDPRAZNIČNO ČIŠČENJE ALI VESELE PRAZNIKE, KRAJANI! Da tako mladi kot odrasli dajejo duška veselemu pričakovanju praznikov s pokanjem, je že star pojav. Včasih seje pokalo s karbidom, kar je zahtevalo posebno pripravo, spretnost, pazljivost... za vsak pok se je moral mladec pošteno potruditi. Danes je stvar olajšana - prižgeš petardo, vržeš (za vse skupaj je potrebnih le nekaj sekund) - in bum, ki tako glasno oznanja, da obstajaš, se razleže daleč naokoli... Do tu še v redu, vsaj kvazi tradicionalno. V zadnjih nekaj letih pa postaja ta kvazi tradicija že tako prekomerna, nadležna, celo ogrožujoča, da bi se morali ob tem zamisliti čisto vsi: odrasli in mladina, prodajalci in policija, zlasti pa starši skupaj s svojimi otroki. Postaviti bi morali neke zdravorazumske meje: kdo lahko dobi v roke petarde, kje in v kakšnih okoliščinah si lahko daje duška z njimi?! In tu bi radi opozorili na dejstvo, da postaja zadeva neznosna zlasti ob cerkvah v času polnočnice - tako v Trnovem kot tudi v nekaterih vaseh v naši dekaniji ali, če hočete, občini. Pokanje sredi noči že tako pomeni kaljenje nočnega miru. Če pa ob tem še krepko moti obred, ki se ga udeležuje tudi preko petsto ljudi (npr. v cerkvi sv. Petra v Trnovem), dobiva to še drugačne razsežnosti. Poleg tega se pokanje vse bolj povezuje tudi s pijanskimi izpadi tako golobradcev kot tudi mož v zrelih letih, ki očitno ne znajo drugače izkazovati svoje možatosti. Smo postali dežela, kjer se krdelo z alkoholnimi hlapi opojenih razbrzdancev lahko nemoteno izživlja nad množico ljudi, ki želijo v miru doživeti sporočilo božične noči ali pa obuditi nostalgijo iz otroštva? Nemoteno pomeni v tem primeru vpričo policistov. Tu zastavljamo bistriški policiji nekaj vprašanj: čemu vas v naši občini imamo, če niste sposobni zagotoviti javnega reda in miru, in to tudi ob najbolj miroljubnih manifestacijah? Alije mogoče vaša dolžnost samo to, da pobirate denarne kazni za prometne prekrške? Ali nima policija beneficirane delovne dobe ravno zato, ker je včasih primorana reševati tudi bolj ali manj neprijetne zadeve (mimogrede, neprijetno je že to, da moraš resno opozoriti in, če je treba, tudi "postaviti na hladno" celo lastne prijatelje in znance, kojim postanejo glave preveč razgrete)? Pričakujemo odgovore - predvsem v dejanjih. Vsem pokavcem pa priporočamo: raje se zarijte v tople postelje, kot da hodite dve uri zmrzovat na pokopališče. Če pa kdo od vas nikakor ne bo mogel spati, naj napiše zgodbico o preganjanju zlih duhov po pokopališču. Če bo res duhovita, dobi nagrado! Pa brez zamere! Župljani Trnovega pri Ilirski Bistrici or JL BODI? OKB®© fflca®®® MPffl Bliža se (pravzaprav se je že začela) sezona pokanja z raznovrstnimi petardami, ki se jim bodo kmalu pridružili tudi razni ognjemeti. Nakupovanje in uporaba teh izdelkov iz leta v leto skokovito narašča, letos pa se najavlja še bolj zlovešče, saj je Kemična industrija Kamnik pred časom objavila, da bo dobavila domačemu trgu (iz uvoza in lastne proizvodnje) večje količine teh pirotehničnih izdelkov. Tem količinam pa se bodo seveda pridružile še tiste iz uvoza. Pirotehnični izdelki, med katere spadajo tudi petarde in mali ognjemeti (razred I. in II. po Pravilniku o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja), sicer po določbah Zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh ne spadajo med eksplozivne snovi. Pravilnik določa prosto prodajo za ta dva razreda, kar pa je nekoliko sporno, saj naj bi to veljalo le za nakup (otroci le v spremstvu staršev), medtem ko morajo imeti prodajalci dovoljenje za promet z eksplozivnimi snovmi. To je sprožilo kar nekaj vprašanj s strani trgovcev glede prodaje teh izdelkov - še posebno potem, ko so nekaterim grosisti še "pravočasno" uspeli prodati te izdelke. Inšpekcijske službe in policija bodo po zagotovilih opravljali ustrezen nadzor, tako da se bo zoper prodajalce, ki nimajo dovoljenja, ukrepalo. Navedene izdelke lahko uporablja vsakdo, otroci pa le pod nadzorstvom staršev oz. skrbnikov, čemur pa v glavnem ni tako in na žalost prihaja do poškodb, celo hujših zaradi prevelike vneme ali čiste objestnosti. Odgovornost za to nosijo seveda v največji meri starši, ki morajo (ali bi morali) vedeti vsaj približno, s čim se njihov otrok ukvarja v prostem času - še posebej če mu predhodno nakupijo dovolj veliko zalogo "municije". Policija bo po svojih možnostih ukrepala tudi proti staršem tistih otrok, ki bodo z metanjem petard ogrožali varnost ljudi in premoženja. Povsem nevzdržno in nedovoljeno je petardiranje okrog šol, vrtcev, zdravstvenih domov, domov starejših občanov, cerkva, pa tudi v stanovanjskih hišah, zato bi moral biti tam povečan nadzor. Do neke mere razumljivo je veseljačenje z obveznim pokanjem za čas praznikov, nekaj drugega pa je, če se to vleče skozi ves december in še naprej v januar. Kaj storiti? Lahko predvidevamo, kaj nas do Novega leta še čaka, in morda bodo letošnje izkušnje napotilo za ukrepanje v prihodnje. Ob nujnih pedagoških prijemih s strani staršev, šol in drugih institucij bo treba poiskati tudi zglede v reguliranju tega problema v nekaterih zahodnih državah, tako da se bo dalo lažje nadzirati uporabo in s tem prodajo petard, ki ponekod poteka samo zadnji teden pred novim letom. Zaželimo lahko le, da ne bi prihajalo do poškodb, ogrožanja varnosti ali kršitev javnega reda, saj temu praznovanje le ni namenjeno. ŽZKmiB. JZA Pobuda za podpis dogovora o skupnih interesih in aktivnostih za vzpostavitev Notranjskega parka na območju občin Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec in Postojna že vso jesen čaka na razpravo in sprejem v bistriški skupščini občine. Predstavniki cerkniške AREE d. o. o., ki so jo za izdelavo izhodišč za ureditev krajinskega parka pooblastile občine Logatec, Cerknica in Postojna ter Komisija za varovalna območja pri Vladi R Slovenije, so v skupščinskih bistriških klopeh to jesen že dvakrat zaman sedeli. Do besede so le prišli na zasedanju 2. decembra in to v njenem nesklepčnem delu. Regijski park je lahko zaokroženo območje prvobitne in kultivirane narave, ki povezuje v celoto značilno pokrajino in naravne znamenitosti. Namenjeni so predvsem ohranitvi naravnih ekosistemov in rekreaciji. Direktor AREE, Matjaž Mlinar, je svojo predstavitev začel kar pri imenu "Notranjski", na katerega smo Bistričani v zadnjem času še posebej občutljivi. Ime je strokovno in izhaja iz krasoslovja - v klasični kras sodita tako "matični"-sežanski kras ("Kraški park") kot "notranjski" kras ("Notranjski park"), ki leži v omenjenih občinah (v perspektivi združitev v Kraško-notranjski park). II. Bistrica sodi v območje četverokotnika, ki bi predstavljal celoto Notranjskega parka, in sicer: Cerkniško polje - Planinsko polje -Postojnska jama - Snežnik Notranjski park je projekt, ki združuje parcialno skladne projekte (Varovanje pitne vode Malni, Zelena meja, Renaturacija cerkniškega jezera. Ekološko kmetijstvo, CRPOV...) ter neusklajene programe, npr. Turizem in rekreacija, in tako omogoča odpravo anarhije ter je vzpodbuda za razvoj. Mlinar je bistvo Notranjskega parka ilustriral tudi s primerom Triglavskega ROJSTVA, POR.CpKE# SMRTI V oktobru in novembru se je rodilo "kar" 22 otrok, vendar je preminulo enako število naših občanov; tudi Število porok, zabeleženih na našem matičnem uradu, ne vliva posebnega ..., ... sedem. -bilo jih je namreč le ■ Sl narodnega parka, ki mora zavarovati in ohraniti obstoječe neposeljeno področje prvobitne narave. Notranjski park pa bo zajel kultivirano krajino (provobitne so le še jame), ki jd "uporablja" 60 tisoč prebivalcev. Zaradi tega program IS je skupščini posredoval pobudo, da se tudi Ilirska Bistrica vključi v projekt ter da se park imenuje Snežniški park, pa tudi zahtevo, da se v nadaljnjem delu zagotovijo, pogoji, ki bodo zagotavljali med drugim materialne dobrine občanom Ilirske Bistrice. Sekretariat za gospodarstvo občine II. Bistrica: z vključevanjem v ta projekt bi lahko združili in zaokrožili vse akcije, ki so že v teku ali jih pripravljamo na področju celostnega urejanja podeželja, turistične ponudbe v skladu s projektom leta turizma, zaščitne znamke brkinske slivovke, razvoju drobnega gospodarstva in promociji Ilirske bistrice v celoti. opredeljuje tudi različne vzorce vedenja in gospodarjenja v parku za različne udeležence: - za domačine ne bi veljali nobeni režimi, bo pa zanje potrebno izobraževanje, - za obiskovalce-turiste bi veljali režimi, ki bodo dovoljevali oziroma prepovedovali..., - z gospodarstvom se bo potrebno pogajati, Občine, ki so se vključile v projekt, so že zagotovile sredstva za študije, naša občina pa bi morala zagotoviti le sredstva za materialne stroške, nastale v zvezi z obdelavo območja parka, ki sega v našo občino. Za izvedbo posameznih aktivnosti bi za leto 1993 po oceni Sekretariata ti stroški znašali približno 300 tisoč tolarjev. - za civilna združenja (upravne organe, lovce, ribiče...) pa bi veljali zakoni. Bistriški učenci še nimajo svojega parlamenta, zato bodo člani novinarskega krožka Osnovne šole Dragotina Ketteja v svojem glasilu Brinje bistriškem poslancem občinske skupščine postavili nekaj vprašanj. Med drugim tudi do: "KAKO TO, DA ODRASLI OD NAS LAHKO ZAHTEVAJO, DA PRIDEMO V ŠOLO VSAK DAN Z NAPISANIMI DOMAČIMI NALOGAMI ITD. SAMI PA TAKO RADI POZABIJO NA SVOJE (POSLANSKE) DOLŽNOSTI?" 4. Zakaj ste namesto kulturne ustanove, ki je v Bistrici nujno potrebna, v Domu na Vidmu odprli trgovine? Jride 5. Zakaj Bistrica ne bi bila samostojni okraj? T. P. 6. Zakaj v Bistrici ne zgradite kakšne kulturne ustanove namesto trgovin? Katja Da bi videli, kako so mladi zelo kritični in dobro obveščeni o perečih problemih v domačem okolju, smo nekaj vprašanj izbrali tudi za naš, "odrasli"časopis. 7. Kdaj boste imeli kakšen sestanek o popravilu bazena? Metka 1. Kaj mislite napraviti z Globovnikom, kdaj se boste lotili tega problema? Erik, Špela 8. V zadnjem času tudi v naši občini narašča narkomanija. Kaj boste storili glede tega? Tomaž 2. Zakaj v naši občini ni več kulturnih prireditev, ni kulturne ustanove? Zakaj nimamo primerne kinodvorane? Zakaj nimamo knjižnice v bolj ustreznih prostorih? T. K. 9. Kdaj bo občina poskrbela za ureditev zdravstvenega doma? 10. Kaj boste naredili s kulturo v naši občini? Kdaj se bo sploh kaj zgodilo? Sabina 3. Zakaj ni v Bistrici v stari glasbeni šoli, Sokolskem domu ali bivši vojašnici pionirskega doma, kjer bi mladi lahko koristno preživeli del svojega časa? 11. Kaj menite o večkratnih odkritjih droge v Bistrici? Sandra P. C. 12. Zakaj v Bistrici gradijo samo gostilne, zakaj ne bi zgradili še kakšen kulturni dom? Gregor CENIK OGLASOV V SSrEK!WKIJ 1. polovica strani 2. četrtina strani 3. osmina strani 4. šestnajstina strani 28 x 17 cm 14 x 17 cm 14 x 8,5 cm 6,5 x 8,5 cm 28.000 SIT 14.000 SIT 7.000 SIT 3.500 SIT Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno ogrlasevanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite Grafični atelje. Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297 Največ razhajanj in različnih mnenj se bo v skupščinski razpravi gotovo porodil0 ob vprašanju, ali pomeni park oviro al> vzpodbudo za razvoj območja, zato navajamo le nekaj primerov reševanja problemov v določenih dejavnostih: - kmetijstvo: nesprejemljiva uporaba umetnih gnojil, kjer je nad območj' varovanja pitne vode malo zenrlj6, spreminjanje parcelnega vzorca s cilj6111 velikih (nad 1 ha) monokultur...: - gospodarstvo: nesprejemljiva gradnja gozdnih cest z dosedanjo dinamik0, izkoriščanje gozda z goloseki...: Program navaja še vrsto opredelitev v vodnem gospodarstvu, industriji’ poselitvi, infrastrukturi, vojaških aktivnostih (poligoni), lovstvu, ribištv0' rekreaciji in turizmu. Svoj pristop do urejanja krajine paJe Matjaž Mlinar ilustriral tudi s primer001 Planinskega polja, za katerega AREA1 nasprotju z Zavodom za varstvo narav116 in kulturne dediščine) vztraja pri koš11!1 polja in čiščenju kanalov. Biosferno območje štirih Notranjskega parka je predlagan0 razglasitev tudi pri UNESCU. Pojel1’ "park" ima v svetu precejšen p0IIie^ razglasitev Notranjskega parka pa pomenila, da bi svet ta del naše dež° A-4CA L/l O V V_. L LCl — tudi bolje spoznal, pravzaprav š°^ izvedel zanjo. Tar je tudi eden 0 i . .. Dol ~C4.AAJL». XCL1 JV. LL1L11 v.- pomembnejših razvojnih kriterijev. P® podobne velikosti v svetu obišče okr°^ pet milijonov turistov letno, prihodek 0 turistično rekreativnih dejavnosti pa 11 bi bil tudi glavni vir prihod Notranjskega parka. Toliko o predstavitvi, o vprašanj1 naših poslancev pa po še kakšni sklep0 skupščini. 7. novembra je na prireditvi „2Jata lad» elipsa 93" na Vidmu nastopilo 14 m*- ^ pevcev, njihov nastop pa si je ogln jj, - *-J**XW v jv. -O j 400-glava množica radoved Bistričanov. ^ Avdicijo za to prireditev ter nedelj5 ^ zaključno tekmovanje je organizi^.j podjetje Elypsa d.o.o. ob por°0 bistriške ZKO, skupine Malibb strokovni pomoči vodje Malih11-!! Sandija Čekada, kije mlade pevce d°». ure pripravljal na nastop. PokroV prireditve je bila Zavarovalniška ^ Slovenica, brez njenega prispeV , prireditev ne bi bila mogoča. Sevedak je bil v ozadju organizacije še marsik . Nastopili so Špela Dekleva, Trio. bal", Eva Kavčič, Miha Kavčič, Kri®^ Šabec, Marjanca Muha, Jridc „ Andreja, Trio "DO-RE-MI", Boštjančič, Verena Vičič, Na®1 f 'OŠr Zirnstein, Martin Celin, Suzana h0« in Noemi Mršnik. Zlato elipso, nagrado strokovne ki so jo sestavljali Saša Kristina Čekada-Polh, Dimitrij Lado Volk in Sandi Čekada, je P^gK Marjanca Muha za skladbico Petelidj^ kikirika, nagrado občinstva - Zlato 1 93 - pa je prejel Martin Celin za pe®111 Naša Ančka. ^ Prireditev je popolnoma uspel3 odkrila številne mlade bistriške pc§ .g 1 -rT talente, saj je večina otrok odP ^ prenesla pritisk prvega nastopa P tako velikim avditorijem. p 5 $ D EM 7LB\ CP[M]m®(X>re]©gTT se jj0 3o- oktobra 1993 so v Ilirski Bistrici 'beležili 50-letnico ponovnega lovenskega šolstva. Pobuda za 0 'ovesnost je prišla s strani takratnih 'Ja |ijakov Ivka Spetiča, Sergija Šlenca, tide Smukove in Janje Dujčeve, ki ba10 slovesnost tudi izvedli, bji Naj ponovno spomnimo, da so sredi e, °jne sestre samostana De Notre Dame m ’a pobudo mons. Karla Jamnika in "-katerih staršev same, brez zunanje ija l0moči organizirale šolo po vseh o, le(lagoških načelih za približno 350 ltrok, ki so v šoli prvikrat lahko slišali fV °venski jezik in govorili v slovenščini. ii' ih Jeseni 43. leta so začele delovati kar štiri šole: osnovna šola, nižja realna gimnazija, meščanska šola in trgovska šola. Slovesnost seje začela v župnijski cerkvi sv. Petra z mašo zadušnico za pokojne šolske sestre in učitelja verouka ter polaganjem vencev na njihove grobove. Po kulturnem programu v samostanski kapeli, v katerem sta sodelovala Dekliški komorni zbor pod vodstvom prof. Marije Šlosar-Lenarčič in Baročni kvartet Illyricus, je sestra Romana Zidar, kije poučevala že pred 50 leti, na s Spominsko ploščo na samostanskem pročelju je odkrila sestra Romana Zidar samostanskem pročelju odkrila spominsko ploščo, ki jo je oblikoval domači arhitekt Pavel Žnidaršič. Sergij Šlenc je v svojem govoru pred množico nekdanjih sošolcev in gostov dejal, da so se takratni dijaki hoteli spomniti jubileja, ker "smo se hoteli najprej z njim zahvaliti, žal prepozno, našim takratnim šolskim sestram, mons. Karlu Jamniku in učiteljem verouka in hkrati proslavi dati neko trajnost, ne le z odkritjem spominske plošče, temveč tudi z nekaterimi drugimi pobudami. (...) Povojna I P p, rO-vilni odgovor na vprašanje iz Jšri/e številke Snežnika se glasi: p [6 Qde bistriške sokolice so vadile na ji j^^ču med Samsovo in Čukovo hišo ^ lr°ma pred "partonom" hiše v }! .^tikovi ulici št. 16. v "Guranjmi ■o !^ata s križi na slikije prepoznal - kdo [o l ? kot mladi bistriški pismonoša Leon ;i ki je svoje odkritje p ^eritiral:"Sqj ne bi bil poštar, če ne bi h irial vseh "partonov"!" ;e f ’|j i() ^atna fotografija nas vodi v prva leta j j svetovni vojni, ko so marljivi A , 0,Jci uspešno obnovili svojo čitalnico 2 ;,nJo nadaljevali tradicijo številnih oblik j, fj Ur,io prosvetnega življenja v Trnovem. [, f llLštvene prostore v prvem nadstropju i ^ sttirie pri Mateta" so vzeli v najem od (j J1^1 gostilne Mateta Ribariča na 0 )hQTnu stoletja in v njih uredili veliko p J( 0 2 vso potrebno opremo za namene, S J°jih imele čitalnice v tem času: oder, Ijj ne omare, klavir, mize z domačimi in časopisi. Živahna kulturna i( ..^č-ost, prireditve, igre, pevski in |( i^ki nastopi so se vrstili skozi vse j ](» se po tradiciji zaključili z K ^.^oževanjem in silvestrovanjem. 0 k©0 so Trnovci v tem času krepko g ^Mučili v prosvetnem delovanju. Ob ^hjeni čitalnici je tedaj Trnovo imelo 1 '^hraževalno društvo s telovadnim e !tr~k°m Orel v Dvorani in samostansko g Je nico - manjšo dvorano z odrom. Vsi i 5 0 Povezanost z obalo se kaže tudi v \ Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica Telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 --------------------------------------------7 4> transport terminal ilirska bistrica uartostncl«: GOSTILNA • TRGOVINA • TRNOVO - DISKONT V1SIL1 l©i»ČN! PBA1N1KI, 11IG1119 lA®@V®WSTm Tli P©1L©V19©19 USPIHOV V LITO 1f 9« ŽILI VAM ©ili«l! OBENEM SE VAM ZAHVAMtMEMO ZA ZAUPAN« Cenjeni občani vesel Božič ter srečno Novo leto 94 Vam želi Podružnica SLS Ilirska Bistrica 6RAFIKA grafIka ILIRSKA BISTRICA BISTRO RDEČA VRTNICA SILVESTER KMETEC .— J ~~ PREBIVALCEM NAŠE CJBCJLNE ŽELIMO MIRNO PRAZNOVANJE BOŽIČA, V NOVEM LETU PA OBILO SREČE, ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN USPEHA. Skupščina občine Ilirska Bistrica ProVITA0 Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 , tel. 067/41-820 . JT VLADIMIR KALC REČICA 5, tel. 067/82-634 %% %%% VAM VOŠČI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO v________________/ KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM IN OBČANOM ILIRSKE BISTRICE ŽELI "KMETIJSKA ZADRUGA ILIRSKA BISTRICA" VESEL BOŽIČ TER ^ SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1994 LJUBITELJI FOTOGRAFIJE - AMATERJI ! V Vaše zadovoljstvo in naš ponos smo nabavili najnovejšo FUJI GtCIICK LAB MIMI LIMIJO, s katero iz Vaših filmov izdelamo fotografije standardnih formatov v eni uri VEDNO NA ZALOGI TUDI FUJI FILMI 2 kom 15% 3 kom 25% POPUSTA Obiščite nas in se prepričajte Delovni čas: ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek od 8. do 12. in 15. do 18. ure sobota od 8. do 12. in 14. do 17. ure. Toto atelje ‘EmU Maraž Cankarjeva 1, II. Bistrica, Tel.: 067/81-029 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO V V 5's’' [KinzapiiCLe ^,v' OKREPČEVALNICA ,®£* KNEŽAK 27 TOIAIS VSEM OBČANOM VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 1994 »t'15 />° o^o11 tt1 A t* K^ZLEK PROIZVODNJA - TRGOVINA -STORITVE d.o.o. O^o PUR^TEX • GOSTILNA LOVEC • ras ra#/ NA SILVESTERSKO NOČ Z DOMAČIM ANSAMBLOM IN DOBRO KUHINJO ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO REZERVACIJE SPREJEMAMO OSEBNO V GOSTILNI M0T0C0M d.o.o. SERVIS PRODAJALNA Štorje 87, 66210 Sežana tel. 067/68-496 SMO POOBLAŠČENI SERVIS ZA MOTORNE ŽAGE ZNAMK TOMOS, OPEM IN STIHL Popravljamo vse vrste motornih žag. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! Partizanska 23, 66210 Sežana ‘motorne žage ‘kosilnice ‘rezervni deli za motorne žage ‘rezervni deli za avtomobile POLEG TOGA VAM NABRUSIMO VERIGE ZA MOTORNE ŽAGE, NOŽE IN ŠKARJE A V Ilirski Bistrici se za informacije lahko oglasite na tel. 067/81-814 - Dolnji Zemon 91 - Ralih 8. V 19 V fii VSJEM OBČANOM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU 1994 PA SREČE, PREDVSEM PA ZDRAVJA Zdravstveni dom Ilirska Bistrica V k 'is V; j* '1 h K ■ sanEasafiK.------- DsaDtpBOcss Boo GSocpBOaDS V naši občini nimamo lokalne dijake postaje, da bi po njej odmeval toc dobrote v Tednu Karitas 1993. >to temu klicu, povezanem z 'cletnico delovanja Dekanijske fritas Ilirska Bistrica, posvečamo 'Pis v našem časopisu. Ustavimo se najprej ob izrazih, ki na “dročju krščanske dobrodelnosti izročajo nekaj nesporazumov, finska beseda "karitas" je pomensko 'aka grški besedi "agape". Pomeni JMšjo obliko človeške ljubezni, ki se ^ustavi na področju čutov ali čustev, arveč plete vezi na področju duha. V aksi to pomeni do sočloveka pristopati Apatijo (vživljanjem vanj) in osrečevati ^ z "delanjem dobrega drugemu". Zato ir>es besedo "karitas" slovenimo z ;sedo "dobrodelnost". Pri tem je Aerobno uvideti, da delati dobro ne 0tlieni pomagati samo takrat, ko je 'Vck samo v materialni stiski. Dobroto a k o izkazujemo revežu in bogatašu, ^^emu in zdravemu, veselemu in kostnemu. Kako? Receptov ni. ravzaprav je en sam: iznajdljivost akega človeka. “Uorda sedaj že razumemo, kako zelo ^ trditev, daje "karitas v našem srcu Mešena božja ljubezen do bližnjega, ki isluži naše najgloblje spoštovanje, ker božja podoba". To pa pomeni, da adtas ne more biti dejavnost samo ‘katerih bolj zavzetih kristjanov, ampak '°ra kakor kvas prežeti celotno V pisarni Dekanijske Karitas na Jurčičevi 29a, ali po telefonu 41 418, so nam sodelavci Dekanijske Karitas na voljo vsako sredo med 16. in 18. uro. Računajoč na dobrodelnost vsakega bralca teh vrstic, pričakujajo novih sodelavcev, predlogov in klicev na pomoč. župnijsko občestvo. Še več! Vrednote, na katere krščanska karitas opozarja, so tako globoko človeške, da jih moremo in moramo posredovati tudi nekristjanom." Pojdimo še korak dalje. Tudi nekristjan jih more ceniti in živeti!" In kaj se v vsebini iste besede spremeni, ko jo zapišemo z veliko začetnico, torej Karitas? Jasno je, daje prej opisana dobrodelnost možna, če se človek osebno odloči zanjo. Večkrat v življenju pa pride do stanja, ko se v konkretni materialni ali duševni stiski znajde več ljudi hkrati, včasih celi kraji, pokrajine ali narodi. V takih primerih je dobrodelnost posameznika odločilna, čeprav večkrat premalo učinkovita, zato se "dobrodelniki" povezujejo v organizacijo Karitas, ki lahko organizirano vodi dobrodelnost. Tako organizirano združevanje je prostovoljno in odprto ljudem vseh nazorov, ver, narodnosti in starosti. Pri nas je na državni ravni Karitas organizirana kot Slovenska Karitas, ki neposredno vključuje vse tri škofijske (koprsko, Ijhbljansko in mariborsko) Karitas in Karitas Ognjišče. V škofijske Karitas pa so povezane področne, dekanijske ali župnijske Karitas, ki so najmanjše organizacijske enote. Kako potrebna je tudi taka organiziranost, dovolj kažejo izkušnje ob naravnih nesrečah, vojnah, ob beguncih in večjih socialnih stiskah v zadnjih treh letih. Najprej omenjena karitas -dobrodelnost je v vseh župnijah naše dekanije vseskozi živa. Odraža se na najrazličnejše načine. V ospredju so dobrososedska pomoč, priprava župnijskih srečanj in praznovanj za bolne in stare ter skrita osebna dobrodelnost. Pred dvema letoma pa je bila ustanovljena Karitas-organizacija: Dekanijska Karitas Ilirska Bistrica. Njen začetek je bil spremljan z veliko simpatijami in željami po oblikovanju skupin Karitas po vseh naših župnijah. Zlasti želje so počasi umrle ob pomisleku, ki v naših krajih prerašča v panični strah, da so organizacije nepotrebne. Da v primeru Karitas ni tako, kažejo že odkrite potrebe. Te so večje od možnosti njihovega uresničevanja s strani prostovoljcev, ki v Karitas sodelujejo. Dobro se je sicer utekla skrb za begunce. Dejstvo pa je, da premalo poznamo in rešujemo stisko domačih socialno ogroženih družin. Sestre v samostanu so preobremenjene z instrukcijami, prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni pri tem delu pomagati pa ni. Dom starejših občanov stalno prosi pomoči prostovoljcev, a teh ni. Med lokali in po njih tavajoči mladi dobesedno izzivajo po alternativnih možnostih preživljanja prostega časa. Dolgčas šolskih počitnic bi lahko razgnale organizirane aktivnosti tu ali tam. Vendar je premalo ljudi, ki bi bili pri čem takem pripravljeni sodelovati. Družine prizadetih otrok so se lani pod vodstvom sestre Martine začele povezovati v gibanje Vera in luč. Letos je to zamrlo, ker manjkajo povezovalci. Našteli smo le nekaj področij, kjer bi Karitas lahko ponudila organizacijsko pomoč, prebujena dobrodelnost v občanih pa bi dejavnosti oživila. In koliko je še neraziskanih področij, kjer bi lahko uresničili karitas? Obisk v pisarni Dekanijske Karitas na dan odprtih vrat je pokazal, da je klic dobrote v letošnjem tednu Karitas v naši dekaniji slabo odmeval. Res je sicer, da v sneg odeta narava kliče k spokojnosti in miru. Vendar pa resničnega miru v človekovo dušo ne prinaša brezdelje, marveč močan klic dobrote, ki premaga brezbrižnost do drugega. Tisti, ki ste ta odmev klica dobrote v sebi dopustili, ste že občutili njegovo blagoglasnost. Vsi skupaj pa imamo za to še veliko priložnosti. Razmislimo o njih! Slavko Rebec £ tu uu o A , k mladi Vlado po končani ljudski šoli j *3) odšel na realno gimnazijo v ^ijo (ta turistični kraj tudi kasneje ‘ači dr. Valenčiča), sredi vojne vihre Je nadaljeval študij na klasični J^aziji v Ljubljani (1916 - 21). Po /kani vojni gaje študij zanesel v razna ’Verzitetna središča, in sicer na Dunaj, ,,rankfurt ob Maini in Zurich, kjer je ^otiral iz politične ekonomije na temo genskega zadružništva (1926). ^hžništvo, ki ga je spoznal že v /kčem okolju, je postalo del njegovega j Ijnjega poklicnega in raziskovalnega l^resa. I°t 23-letni doktor znanosti seje vrnil Uhbljano, kjer je služboval do konca Uge svetovne vojne v zadružnih, .Učnih in hranilniških zvezah ter i 0cJih, hkrati urejal strokovna glasila ^ Pisal članke in razprave s področja v hske samouprave, zadružništva in ^ problematike. l\4ed njegovimi Unirni objavami zasledimo tudi 'čne analize italijanske fašistične il 'ulne politike in ideologije (Socialna yel- 1927). ^lenčičevo povojno poklicno pot je za ^ upokojitve (1973), delovno pa do !e aSnjih dni zaznamovalo delo v uthem arhivu v Ljubljani (danes :, °vinski arhiv Ljubljana). Zaposlil se raziskovalec mestne zgodovine, i'),. r je postopoma prevzemal tudi .lvske zadolžitve, svetovanje Ukovalcem mestnega arhivskega 'Vfl. prirejanje razstav (npr. Starejša Vladimir Čeligoj izroča diplomo o imenovanju za častnega člana Društva dr. Vladu Valenčiču ljubljanska industrija, 1973) in strokovno vodenje njemu podrejenega delovnega tima. To je bil čas, ko so v arhivu poleg njega delovali in se kalili Sergij Vilfan, Božo Otorepec, Jože Šorn, Traute Sežun, Ančka Kambič, Ivan Brcar in drugi, in hkrati čas, ko so ob arhivskih nalogah (urejanje, popisovanje in posredovanje arhivskega gradiva) veliko pozornost namenjali tako arhivskemu teoretičnemu delu kot tudi preučevanju lokalne zgodovine. Slednja je bila in je še vedno predmet proučevanj dr. Vlada Valenčiča. Ne omejuje se samo na ljubljansko zgodovino, temveč sega tudi v širši prostor in tematiko (glede slednje naj omenim samo številna poglavja, ki jih je prispeval za L knjigo Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev, SAZU 1970). Od leta 1968 je reden sodelavec Slovenskega biografskega leksikona, za katerega trenutno zbira in piše gesla za njegovo novo edicijo. Številna so samostojna dela in razprave, ki jih je napisal, zato omenjam le področja njegovega zanimanja. Čeprav nezgodovinar po izobrazbi, so njegova dela pisana z vsem čutom zgodovinarjevega prisotpa, zlasti pa moram poudariti njegovo izčrpno upoštevanje njemu dostopnega arhivskega gradiva. Njegov prispevek k proučevanju gospodarske in socialne zgodovine, predvsem s področij agrarne zgodovine, zgodovine gozdarstva, obrti, trgovine in industrije, demografskih študij in prikazov urbanističnega oziroma gradbenega razvoja Ljubljane je ogromen Sokvirni pregled glej v SBL, 13, Ljubljana 1982 in PSBL, 16, Gorica 1990). Človek se ne more znebiti vtisa, da je njegovo delo v zgodovinski stroki premalo cenjeno. Tudi dr. Valenčič sam ni navdušen nad pretiranim javnim uveljavljanjem, kar je deloma posledica njegovega značaja in povojnega odrivanja na obrobje javnega delovanja. Sam ga poznam kot discipliniranega, vestnega in le v delo usmerjenega človeka, ki o svojem življenju ne govori veliko, še manj o življenju in delovanju drugih. Ob visokem življenjskem jubiljeu mu želimo zdravja in zadovoljstva pri delu. Iz besedila Marjana Drnovška, ki bo v celoti objavljeno v 4. številki Bistriških zapisov. V prejšnji številki SNEŽNIKA smo sledili življenju in delu Lojzeta Zajčevega do prve vojne. Bilje uspešen uradnik Trnovske hranilnice in posojilnice, velik športnik in organizator, obnovitelj telovadnega odseka Orel v Trnovem. Kot vaditelj je deloval tudi na Pivškem in v Postojni. Lojze Zajc se je v prvih letih po prvi svetovni vojni s še večjo vnemo lotil številnih narodno pomembnih dejavnosti. Njega in njegove vrstnike je podžigalo dejstvo, da je Primorska na veliko razočaranje vseh pripadla Kraljevini Italiji, ki je vse bolj očitno kazala jasno namero, da zatre vse, kar je slovenskega, in novo priključene kraje naredi kar najbolj italijanske. In ni izbirala ne načina ne sredstev. Lojze Zajc seje z vso ihto vrgel na delo. Neumorno je deloval v Trnovski čitalnici, sestavljal in režiral je številne gledališke prireditve, na odru v trnovski Dvorani, svoje telovadne in vaditeljske talente je sedaj naklonil SOKOLU v Bistrici in kmalu postal načelnik Sokola ter k društvu pritegnil mlado in staro, vse, kar sta Bistrica in Trnovo premogla. Bil je pravi magnet za mladino. Poleg manjših telovadnih nastopov deloma beležimo tudi velike telovadne nastope bistriškega Sokola v Knežaku in v Št. Petru. Lojze Zajc okrog leta 1940 V tem času je tudi domače planinsko društvo doživelo hude udarce. Fašistična oblast je v Jugoslavijo pregnala društvenega predsednika Miroslava Martinčiča, za njim pa je moral na pot izgnanstva tudi njegov naslednik dr. Fran Kovča - graditelj črnodolske koče. Predsedništvo društva je za njima prevzel prav Lojze Zajc, žal tudi on le za kratek čas. Lojze je bil tudi uspešen lovec. Njegove trofeje iz Črnega dola, Grčevca in Okrogline iz leta 1944 še danes krasijo pisarno planinskega društva in Planinski dom na Sviščakih. V letu 1921 ob 50-letnici smrti primorskega pesnika, goriškega slavčka Simona Gregorčiča, je Lojze Zajc pripravil veliko spominsko prireditev pod naslovom "POKLON GREGORČIČU z živimi slikami, pantomimo, pevskimi nastopi, recitatorji idr. V nabito polni dvorani je gotovo bila najbolj pretresljiva simbolična živa slika po Gregorčičevi pesmi "Domovini". Devetdesetletna Lojzetova sestra Roza se še živo spominja , daje "domovino" predstavljalo stasito dekle (Zora Baša), oblečeno v otožno sivo haljo s trnovo krono na glavi. Sestra Tona je ponazarjala mater, ki z iztegnjenimi rokami "domovini" izroča novorojeno dete, za njo so bili "delavci, kmetje, rokodelci, predstavniki raznih stanov... in domovini ponujali svoje darove." Roza Zajčeva je za zastorom tiho igrala na klavir in v popolni tišini je sestra Sonja občuteno recitirala Gregorčičevo pesem Domovina. Dvorana je obnemela in taka ostala še dolgo potem, ko je zastor padel. Solze in navdušeno ploskanje je sledilo šele čez čas. Ponavljalo seje po vsaki točki. Ljudje se še dolgo potem niso hoteli raziti, fantje so glasno prepevali po vsem Trnovem, kot da vedo, daje bila prav ta prireditev zadnja, ki jo je Lojze pripravil za svoj domači kraj. Že v naslednjih dneh je Zajčeva družina dobila kar nekaj orožniških obiskov, s kletvicami in grožnjami, naj Lojze vendar gre v Jugoslavijo, kjer da mu je mesto, in da ga drugič ne smejo več najti doma. Trmast kot je Lojze bilje obisk orožnikov drugi dan pričakal doma. Tedaj je bilo najhuje. Orožniki so ga na silo zvlekli ven, kjer se mu je posrečilo okleniti se velikih železnih križev na oknu v pritličju in se ni pustil odtrgati od njih. Orožniki so tolkli po njem s pestmi in nato še s puškinimi kopiti. Odvlekli so ga vsega krvavega na vlak proti Postojni in ga tam pahnili na vlak za Ljubljano. Življenje v izgnanstvu, pa čeprav na Slovenskem, Lojzetu res ni bilo postlano z rožicami. Težko je bilo za zaposlitev, že za domačine, še težje pa za vse večje število pregnancev s Primorske. Lojze je najprej našel delo v tržiški tovarni obutve Peko, nato iskal priložnostna dela po Ljubljani, že naslednje leto pa odprl pisarno sodno zapriseženega revizorja. Ob vseh udarcih usode ga je gotovo najbolj prizadela čassopisna izjava "nekdanjega poslovnega tekmeca bistriške posojinice, ki jo je 24. junija Oče Lojzeta Zajca, Anton Zajc, je bil spoštovan poslovni mož, priljubljen v vsaki pa tudi pivski družbi. Znan je bil po duhovitosti in iskrivih mislih. Pa so ga tako za šalo nekoč v gostilniški družbi "izvolili” za predsednika DRUŠTVA ABSTINENTOV. V priložnostnem nagovoru je v rimi kresnil po trpki domači resnici, daje po Trnovem in Bistrici daleč preveč gostiln: "Od Brinška do Šlenca, živela abstinenca, od Šlenca do Hotela se je že vsa razletela." Nobene gostilne ni bilo le med Brinškovimi in Šlenčevimi (sedaj cvetličarna Margita), to je dobrih 100 metrov. Od Šlenca do hotela pa so bile kar tri. 1922 objavil ljubljanski časopis "Jutro". Le-ta je na račun Lojzeta Zajca izrekel številne neresnične obtožbe in natolcevanja. Napadenemu v bran se je postavil dnevnik "Slovenski narod"; z zapisom dne 25. junija 1922 je ovrgel obtožbe in Lojzeta predstavil v najlepši luči: "Grd napad na zaslužnega narodnega delavca g. L. Zajca iz Trnovega na Notranjskem je zagrešilo današnje "Jutro". Predstavlja ga kot zagrizenega klerikalca in Italijani menda zaslužijo pohvalo, da so ga izgnali. Mi imamo v rokah izjave društev SOKOLA v Ilirski Bistrici, Čitalnice v Trnovem, Slovenskega planinskega društva v Ilirski Bistrici in krajevnega odbora "EDINOST", ki pravijo, da je bil L. Zajc najdejavnejši član vseh odborov in sije za vsa navedena društva pridobil neprecenljivih zaslug. Kot načelnik SOKOLA je v nekaj mesecih neutrudljivega delovanja društvo povzdignil na višino, kije ni prej nikdar imelo. Kot režiser v Čitalnici je priredil v teku nekaj mesecev okoli 20 gledaliških predstav. Tudi kot planinec in odbornik EDINOSTI" je bil požrtvovalen in Zadnja skupna fotografija članstva in podmladka ilirskobistriškega SOKOLA pred Sokolskim domom iz leta 1921 pred italijansko prepovedjo. Starosta Sokola je tedaj bil Franc Samsa Žefnik, članski vaditelj Aleksander Ličan, načelnik in vaditelj mladine pa Lojze Zajc (v sredini s križcem), ki mu gre velika zasluga za izjemen vzpon sokolske telovadne dejavnosti na bistriškem v tem času. neumoren. Izjavo so podpisali ugledu' možje in ta izjava docela izpodbija napad v "Jutru". Lojze Zajc seje morda tudi zaradi tega, pa seveda zaradi vse večjega pritisk3 fašistične Italije na naše ljudi, redko vračal v Trnovo in Bistrico. Da pa je ■ intimno bil zelo navezan na svoj kraj, j kaže tudi njegova doživeta pesem NASA | BURJA, ki joje namenil svojemu Krasu j Si čul že kdaj, kje burja ima mlade? | Tam vrh Snežnika dom si je izbrala, od Javornika doli privihrala, in Nanos, Učka vzgajata ji gade. Rodila jo je gola kraška skala, kjer borno zemljo čuvajo ograde iz kamna, žuljev in iz potne srage; še bedno prst je Kraševka nabrala- Spominjaš me tovarišev mladosti, po srcu in po duši bratov vnetih, junakov, ki življenja v zornih letih s° žrtvovali naroda prostosti. j Živeli so in mrli v nadah svetih, da rodu, prekaljenemu v bridkosti, , zasije dan veselja in radosti, k Prvi dve in zadnji dve kitici izmed 26 | Zajčeve pesmi Naša burja iz leta 1941 ArO Kmalu se je poročil z Bistrica ^ Marico Samsa, po domače Maro Zel hčerko sokolskega starosta Samse. V letu 1924 se jima je r° hčerka Jadranka. Delo finančnega revizorja je Lojze , opravljal tudi po drugi vojni in takci g službeno prihajal v Bistrico. Leta 1 , star komaj 62 let, je po krajši b°‘e umrl v Ljubljani, kjer je tudi pokop3 ^ Hčerka Jadranka je v tem caSgj{i odliko diplomirala na medici1^ fakulteti in po specializaciji vrhunski strokovnjak in vodja 0 ]teti za mikrobiologijo na medicinski v Ljubljani. Na strokovnem semiiF1 Parizu je odkrila dotlej nezn3^ bakterijo. Navdušeni znanstv j0 sodelavci so želeli, da bi novo baK ^ imenovali kar po njeje, ven°a0v3 skromnosti tega ni dovolila ir1 bakterija nosi zahvaljujoč dr. Ja<^r je s Zajc ime Ljubljana. Poročila sC .0^i priznanim zdravnikom dr. J®2® p\ Satlerjem. Sin Jernej se jima je ^ jet leta 1949. Umrla je stara komaj ^ v in je pokopana v očetovem ff° Ljubljani. Prav letos spomladi pa je tudi njen soprog dr. Jože Satlec ^ dvema mesecema je umrla tudi s Lojzetove soproge, Boža Samsa (Zc ' ki je živela pri Zajčevih vsa leta h1 m , tudi sama živa priča tragediji te sv J. ^ i mnogih drugih primorskih družiP’ po prvi vojni morale zapustiti domove in oditi v izgnanstvo. . 0 Lojzetu Zajcu in vsem ZajTeVl.g3F 1 katerih bi kazalo še marsikaj naP]e^'' smo domačini resnično lahko K’ • za obsežno plemenito narodno d so ga opravili v Trnovem in Bistri01, ta zapis je nastal s tem namen0111' Vojko GD®WMfO W EBMDEfflne beSedca pniisran E®p®Q,[i)/i\[ia { soboto, 11. decembra, je mlado in nastop Urškinih plesalcev iz Ljubljane, {^° v bistriški športni dvorani OŠ ki so se prvič predstavili bistriški publiki. °na Žnideršiča uživali v plesni Sicer pa so bili vsi nastopajoči nagrajeni reditvi, ki jo je organizirala ljubljanska z dolgimi aplavzi. esr>a šola Urška. j, Nastopilo je več kot 300 mladih talcev, naj večji užitek pa je bil gledati P- N. STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE: Urbanc: Postanimo uspešni - kako razvijamo svoje sposobnosti: Pirjevec, Na pretoku dveh literatur: Vodnik po mojih pravicah: Ženska v grški drami; Zaljubljeni moški-Moške seksualne fantazije: Carli, Zoologija nevretenčarjev; Velika knjiga posterjev o dinozavrih; Hiller, Božič; Katekizem katoliške cerkve; Bajt, Pišem, torej sem - Priročnik za pisanje; Farfallo, Italijanska kuhinja; Cena prohibicije drog; Parker, Velika šola astrologije; Dyer, Življenje kot igra; Intimni dotik; Pištek, Tisoč najpogostejših fraz v angleščini, Pištek, Tisoč naj pogostejših fraz v nemščini; Slovenska narečja; Fraile, Fiziologija človeka; Petauer, Leksikon rastlinskih bogastev; Skrb za zemljo; Kdo je kdo za Slovence; Trček, Zaloge hrane za posebne razmere; Prva pomoč; Asta, Abeceda sedmih osnovnih energij; Ojsteršek, Veliki ugankarski slovar (2 dela); Luban, Psihosomatski bolnik v splošni ambulanti; Lipičnik, Psihologija v podjetjih; Watt, Vreme in klima; Walker, Lakota, suša in kobilice; Walker, Snežni in zemeljski plazovi; Walker, Potresi; LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Jerovec, Žaba na maslu; Crichton, Jurski park; Meško, Kam plovemo; Sedlak, Božji les; Yourcenar, Opus nigrum (Zbirka XX. stoletje); Morrison, Ljubljena (Zbirka XX. stoletje); Garcia, General v svojem blodnjaku (Zbirka XX. stoletje); Shiga, Potovanje skozi temno noč (Zbirka XX. stoletje); Dyron, Prekleti kralji - 5. del: Francoska volkulja; Skale, Lovske sličice; Križanovskij, Mladost črnogledega humorista; Adams; Pretežno neškodljiva; Grom, Skoraj tisoč noči; Mozetič, Pasijon; Rushdie, Harun in morje zgodb; Coetzee, Sovražnik; Bartol, Zakrinkani trubadur; Kovačič, Vzemljohod; Korun, Kača in jaguar; STROKOVNA LITERATURA ZA MLADINO: Božična zgodba - Božična pesem; Strong, Le brez strahu k zdravniku; Bargardt, Le brez strahu k zobozdravniku; Rozman, Rimanice za predgospodice; Dušek, Vrata v ključavnico; Gunzi, Življenje v jami; Greeneway, Življenje v močvirju; Taylor, Življenje v gozdu; Riha, Spimo, dokler ne pride pomlad; Riha, Se vedno nosimo otroška oblačila; Riha, Prebudimo se, ko se stemni; Snedden, Kaj je ptič?; Snedden, Kaj je žuželka?; Watt, Vreme in klima; LEPOSLOVJE ZA OTROKE: Pravljice za leto in dan; Angel, Božič v gozdu; Cowley, Kužki se skrivajo, Poredne račke, Pet malih muck, Zajček seje izgubil (Knjige za prvo štetje); Lawry, Anastazija Krupnik (Knjižnica Sinjega galeba); Disney, Mikijeva božična pesem; Zorman, Bolečina odraščanja; Makarovič, Zajčkovo leto; Makarovič, Kokoška Emilija. o i °zna jesen leta 1962. Učilnica ' V ^>aračinu- Rom, kije prispel k ' j v Prekomando, je bil nepismen in 'C| .0§el slediti pouku, ki smo ga bili ostali vojaki. Zato so ga poslali krug". Ko je nagrabil nekaj listja UP. seje med učno uro oglasil pri iv*11 vprašal predavatelja: "Druž’ i,Ptar eclii; Pe, može li, da zapalim travu?" , Wua Ploha srditih besed, da je an’ha bi lahko v tistem vetru nastal i -Q r' Cez kakšne pol ure spet prikuka Vt* Vrata temnolasa glava:"Druž’ ! ne’ trava se sama zapalila." No, na 1 (je0 ^°he ni bilo. Pa smo videli, kako ' VV ^ostarju sam zrušil 427 let star i ^ ’ Podobno kot so se same podirale 1 t VuRovarju in Dubrovniku. Seveda l ^ kegp n o i M '70 ,7 +', Tl o Piših ^iše in ho vse lepo in prav. „ V Slovenija ga zares lomijo. Bo ega ne velja za staro stavbo na Plaču. To so zrušili po in pod strokovnim V rs^Vorn- In kot bodo zgradili lep nov >)(| ’ ^ko bodo zrasle tudi lepe nove V l nekaj narobe z našo nacionalno °‘ ho stavki na koprski televizije 110 ni80 izdali dovoljenja za prenos f$t askega programa RAI 4 - postaja hi ga poleg zamejcev radi gledali h Oblasti iz Rima že dolgo prosijo ezno dovoljenje, naši pa nič. Kdor hierne ojačevalnike signala, lahko ^1^ ' slovenski program ulovi na 516. }icer Vh Pa smo Preh kakšnim mesecem ' pr evropskega potopa doživeli pravi V^ik- Na TV Koper se je oglasila edovlka in v narodnobuditeljskem slogu kakšnega Vojka Čeligoja povedala, da se v Bistrici stvari vendarle premikajo na bolje. Poznejši vodni prizori in slike razpadajočih hiš iz Guranjega kraja so njene trditve takoj zanikale. Oddajo je gledala cela Slovenija in verjetno sklenila, da v kraju pil in malnov v smislu turističnih izletov ne bo delovala vsaj še kakih pet let. In potem smo videli zelenega Janka Poklaija, kateremu so v program uvrstili en cel stavek. Prav tako je arhitekt Pavel Žnidaršič v skrajšani verziji povedal nekaj o izgubljeni identiteti mesteca. Slikali so ga, arhitekta namreč, z nekakšnim širokokotnim objektivom od blizu, v Pink Panterju, oprostite, Pink Floydu, tako da je bilo prekrasno videti del notranjosti lokala z mlinskim kolesom, avtorja pa nekoliko manj lepo. Oglasila sta se tudi dva občinaija: ga. Vojka je rekla, da v postojnski okraj ne gremo, predsednik Rolih pa je s svojim (tudi verjetno okrnjenim) odgovorom obstal ob robu prepada. Pomislite - izjavil je, da s Postojnčani dobro sodelujemo -in to je bilo vse. Z njegovim zdravjem je tudi sedaj vse v naj lepšem redu. Dom na Vidmu se vsestransko in vse bolj uveljavlja: zelo odmevno je bilo zabavnoglasbeno tekmovanje mladih pevcev, ko je ob uradnem programu nastopil tudi Sašo Hribar (Radio ga-ga), kije med drugim zapel pesem Mrtva rika, potem še nekaj pesmi, na koncu pa je pil samo še črno. Za kulisami smo opazili tudi Mr. Džirla (Čang šlang in Gigiricci). Vse prisotne pa je globoko pretresla obilica raznovrstnih nagrad znane domače "video hiše": ena prazna video kaseta, dve prazni video kaseti, tri prazne video kasete, potem pa ena posneta video kaseta (in tako naprej, štej do tri). Kakih 60 ljudi se sploh ni zavedalo, da sedi na pravih grajskih stolih, pripeljanih z gradu Prem. Če bi vedeli, bi se lahko zabavali prav grofovsko, tako pa so ploskali kot vsi ostali v dvorani. Prodajalci v prijetnih trgovinicah prodajnokulturnega kompleksa Videm so naredili veliko napako. Glede na navade in želje motoriziranih kupcev bi morali vhode v lokale urediti tako, da bi vrli vozniki zapeljali z avti direktno v trgovine, tako pa morajo reveži narediti še celih pet korakov... Že omenjeni trgovci gredo odlično v korak s časom: ker smo v eri satelitov, lahko od blizu občudujemo grozd "krožnikov". In četudi manjka trovina z dinozavri, se lahko pohvalijo z izložbo, polno najlepših okrasnih nožev, kar sem jih kdajkoli videl - polmetrske, nazobčanih, z dvema ostrinama itd. Če imajo Texas že v Ameriki, bo v Bistrico prišel takrat, ko bomo dobili trgovino z revolverji in podobnim orodjem. Da, prav ste prebrali. Z orodjem. Saj se na stari celini orožje uporablja za čiščenje, etnično. Za snaženje pa se poleg čistil uporablja orodje in ne orožje. Drobtinice: Kupujte čokolado Milka, saj se boste tako znebili občutka grešnosti in pokore, ki jo povzroča vijoličasta barva ovitka; tega po uporabi takoj odvrzite. Obenem boste pomagali kmetijski industriji nam prijateljske države Švice. Podobno ravnajte tudi z izdelki pomoči potrebnih bratskih evropskih narodov. Pravijo, da so "taglavni" v Beogradu Krajišniki, da "komandirajo" v Zagrebu Hercegovci, v Sarajevu vladajo "Sandžaklije". Ker je Bistrica še (dokazano) na Balkanu, je vprašanje, kdo je tu tisti, ki ukazuje. Od eminentne banke, ki je že davno sestopila z oblasti in monopolnega položaja, sem dobil obvestilo, ki se končuje takole:"Upamo, da boste z razumevanjem sprejeli spremembo v našem poslovanju, mi pa Vam ztagotavljamo prijazen nasmeh naših uslužbencev in kvalitetno storitev, s katero bomo opravičili Vaše zaupanje." Podobna sporočila pričakujemo tudi od drugih tovrstnih ustanov. Če smo na seji skupščine (26. novembra) lahko prešteli kakih 20 poslancev, na naslednji (2. 12.) pa so bili eno uro celo sklepčni, lahko pričakujemo, da se bo prihodnjega srečanja udeležilo O (z besedami nič) poslancev. To bo dosežek, ki bo Bistrico uvrstil v Guinessovo knjigo rekordov. To pričakujemo in zahtevamo volilci, stranke in predvsem vsi davkoplačevalci. P.S.: Vsem, ki se boste spoznali v tem članku predlagam, da postanete naročniki časopisa Snežnik, saj vas reklamiram v slogu "Važno je, da o nekom govoriš, pa čeprav grdo." Dimitrij Bonano io 1®W P® Svoje prve jesenske počitnice je 32 volčičev in volkuljic ter šest njihovih voditeljev in voditeljic iz skavtskega stega Ilirska Bistrica 1 izkoristilo za nenavaden lov. Odpravili so se na spoznavanje podzemnega sveta v Postojnsko jamo. Že sama pot iz II. Bistrice v Postojno je bila svojevrstno doživetje. V dobi avtomobilov je vlak skoraj pravljično prevozno sredstvo in skupaj s sprevodnikom in njegovimi kleščami za luknjanje vozovnic nudi obilo zabave. Pa ne le zabave! Na poti proti domu smo imeli priložnost pokukati v strojevodsko kabino. Hitro smo v njeje poiskali merilec hitrosti in ugotovili, da vlak pravzaprav ne pelje tako zelo počasi, kot se zdi, saj gre tudi sto kilometrov na uro. Med množico lučk in ročic pa smo nekaj pogrešali - volan. Zadrege nas je rešil Martin, ki je po kratkem premisleku ugotovil:"Saj ga sploh ne rabi, ker ima Sploh je bil dan zaznamovan z železnico. Tudi po jami smo se vozili s posebnim vlakcem. Hvala Bogu, saj je bilo še tiste nujne peš hoje dovolj za naše majhne volčje tačke. Vendar se toliko le nismo utrudili, da ne bi v koncertni dvorani Postojnske jame zapeli Pesem veselo in našo Žaljivko. S tem smo se spomnili, da so tudi vse lepote podzemnega sveta Stvarnikovo delo in dali duška svoji razigranosti. A pot seje splačala. Na njej smo spoznali novega prebivalca džungle: človeško ribico. Je čisto zanimiva, vendar nič pretresljivega. Mimo vseh načrtov pa smo ta dan doživeli še eno presenečenje. Si lahko kpredstavljate, kako kislo bi izgledali naši mokri kožuščki, če bi ves čas, namenjen igri, morali preživeti na dežju, kije tisti dan pridno namakal Postojno? Rešila nas je razstava igrač podjetja Unika v prostorih hotela Jama. Volčiči so hitro preizkusili svoje poznavanje avtomobilčkov, volkuljice pa so spretno, kot prave mame, postregle Barbikam. Tudi lego kock in žog ni manjkalo. Tako sta dve uri minili kot za šalo. Dan, ki smo ga začeli z molitvijo na vlaku, smo zaključili z zahvalo Bogu na domači železniški postaji. Odhiteli smo z doživetji seznanjat svoje starše, a pri tem že mislili na naslednji lov. volčiči in volkuljice OD mmm ora @®o^ Pod pokroviteljstvom mag. Staneta Prosena, predsednika občine Ilirska Bistrica, se je v petek, 26. novembra, zbralo v osnovni šoli Dragotina Ketteja v Trnovem kar dvesto mladih planincev iz vse Slovenije in se pomerilo v poznavanju planinske zgodovine. Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije je tokratno peto takšno tekmovanje zaupala domačemu Planinskemu društvu Snežnik. Kar 42 ekip iz slovenskih šol, kjer delujejo marljive planinske skupine, je dopoldne predstavilo svoje planinsko znanje v pisnem delu tekmovanja. Šest najbolje uvrščenih pa je moralo svoje znanje potrditi še v zahtevnem popoldanskem javnem nastopu, ki so ga popestrili z nastopom šolskega mladinskega pevskega zbora, recitatorko in instrumentalnim duom. Mladi so pokazali hvalevredno znanje tako iz planinske zgodovine - obdobja Turistovskega kluba Skala med obema vojnama kot tudi splošno znanje o planinstvu, opremi in varni hoji v gore. Pa vendar, stroga komisija je razsodila in razvrstila najboljše: OŠ Hoče pri Mariboru, Trzin, Ljubno pri Savinji, Šmihel pri Novem mestu, Nova Gorica in Komen pri Sežani. Tudi vseh pet naših ekip iz planinskih skupin OŠ Antona Žnideršiča, Dragotina Ketteja, Jelšan, Knežaka in Podgore se je dobro odrezalo. Mladi planinci so si ogledali še prvi slovenski igrani film iz leta 1932 TRIGLAVSKE STRMINE, njihove mentorje pa je predsednik Mladinske komisije pri PZS Borut Peršolja seznanil s problematiko mladinske dejavnosti in načrti v letu 1994 ter se jim zahvalil za njihovo plemenito planinsko delo z mladimi. Posebno priznanje so organizatorji namenili tudi domačemu planinskemu društvu, ki mu je bila zaupana izvedba tega tekmovanja tudi za zasluge, ki jih ima s tridesetletnim organiziranim delom s planinskim podmladkom. Prireditev so prijazno podprli vodstvo OŠ Dragotina Ketteja, Skupščina občine Ilirska Bistrica, Mlinotest Ilirska Bistrica, Kino Svoboda Ilirska Bistrica, Grafični atelje in Restavracija Igorja Belčiča-Transport. JM w sra©©® ra/A\ [^©zniJiGS Že polnih 20 let prirejajo bistriški planinci srečanja svoje planinske mladine na enem od vrhov v občini. Jubilejno srečanje je pripravila planinska skupina OŠ Antona Žnideršiča v soboto, 20. novembra letos, in povabila planinski podmladek iz vseh osnovnih šol v občini. Cilj tokratnega srečanja je bil skoraj tisoč metrov visoki razgledni Kozlek nad dolino zgornjega toka Reke. Navkljub mrazu, sunkom burje in vsiljivemu snegu je po enourni hoji doseglo cilj kar 130 mladih planincev skupaj s svojimi mentorji, planinskimi vodniki in nekaj starši. Gostoljubje je ponudila tudi topla koča na Kozleku, ki je bila daleč premajhna za tako velik obisk. Marljivi podgorski planinci, graditelji koče, so mladim postregli z vročim čajem. K0ZLEK PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE dM Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 I PRODAJALNA: ; VSE ZA KMETUSTVO IN VRTNARSTVO ] KRMILA, GNOJILA, SEMENA, , ZAŠČITNA SREDSTVA... ] NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PRODAJA jj i KMETIJSKE MEHANIZACIJE t Kot je navada, so si mladi izmenjali priložnostna spominska darila ter zaploskali ravnateljici OŠ Antona Žnideršiča, gospe Karmen Šepec za prisrčne pozdravne besede. Mladi obiskovalci Kozleka so namenili darilo tudi Koči na Kozleku. Predsedniku podgorskih planincev so izročili plinsko svetilko, ki bo oskrbnikom koče na Kozleku gotovo dobrodošla. Mlade planince je prijetno presenetila tudi firma EMONA OBALA s sladkim darilom, ki gaje prejel vsak udeleženec tokratnega srečanja. -oj VABILO BRIDGE KLUBA Bridge klub Ilirska Bistrica oživlja svoje delovanje. V svoje vrste namerava vključiti čim več novih igralcev. V ta namen bo v kratkem organiziral šolo bridgea za začetnike, seveda če bo zanjo dovolj zanimanja. Interesenti se lahko prijavijo v popoldanskih mah po telefonu št. 81 110 ali pa osebno v gostilni "Gršče" v Kosezah. Šolo bridgea lahko organizirajo tudi za posamezne zaključene družbe (4-6 začetnikov). Vabljeni! mamnuh m W K]/a\E/aW0 Kako priskrbeti smučar5^* 'h, opremo za vse uience? Učenci 5. razredov OŠ in njihovi s \ šte® so se tudi to zimo v velikem ^ ^ odzvali, tako da že drugič zaporf^ ^ organiziramo šolo smučanja na ^ vrhu nad Cerknim. Šola bo izpelj®^ dveh terminih: od 11. do 15. in do 19. januarja prihodnje leto. Ude se je bo okrog 160 učencev in 20 učiteljev razrednikov in vaa*1'" V smučanja. Program šole bo potekal Pu ustaljenem načrtu vadbe smuča X okolja e spoznavanja novega prilagajanja nanj. [jdip V okviru hotelske ponudb®^ poskrbljeno tudi za sprostitev in za učencev po napornem dnev11 ^ smučiščih. Edini večji problem, ki ga bomo nl0.X _ x_______,__0___ rešiti še pred odhodom, je zasta Jv smučarska oprema °Z1‘ pomanjkanje le-te, saj je otrok, ki °Pj_ X nimajo, zelo veliko. Osnovne š°. Jr ZTKO bodo v decembru sprožili za zbiranje opreme oziroma ste m za nabavo. V tem smislu že apeliramo na vse, ki nam jjM| kakorkoli pomagajo, da se na a ^ tudi odzovejo. fr P' ] SKUPŠČINA NK TRANSPORT 0 V dvorani Hotela Turist v II. Bistrici ie bila v soboto, 27. novembra, letna skupščina NK Transport. Skupščine so se poleg članov kluba udeležili še gostje in sponzorji kluba. Poročilo o enoletnem delu kluba, s tem pa tudi izvršnega odbora, je Podal predsednik kluba Miro Urbančič. V kratkem in jedrnatem Poročilu je nakazal slabosti in Uspehe kluba, ki jih je ta imel v Preteklem letu. Delo je bilo v celoti A ocenjeno kot uspešno. Dosti je bilo Narejenega za izboljšanje pogojev za ^elo na igrišču. Dokončan je Prizidek, delno so urejene sanitarije, Napeljana pa je tudi elektrika do Učilnic. , Na skupščini je bil razrešen in jzbran novi izvršni odbor, v katerem -15 članov. Za predsednika kluba Je bil izbran Franc Novak. Novost v O je tudi ta, da je prvič izbrano Predsedstvo kluba. | Nov IO bo v naslednjem letu delal Predvsem na izgradnji novega igrišča j N spremljajočih objektov v Trnovem, r1 riaj bi odgovarjali vsem normam r°gometne zveze Slovenije. Jasno je rjdi, da je v bodoče potrebno delati Mastnimi močmi, kar pomeni, daje poleg igralcev potrebno šolati tudi pstne trenerje. Da pa bi bil klub pStopan na vseh nivojih, mora imeti ^v°je predstavnike v sodniških in prpgih organih podzveze. Poleg tega v želja vseh, da NK Transport z pbro igro in rezultati pride v III. •ovensko ligo. 1 P. N. Urnir pionirskih ^ kadetskih ekip j . Nk Transport je izpeljal prvenstvo ^Oletne podzveze Koper v malem .jj0rnetu za kategoriji pionirjev in |.lbet°v. Tekmovanje je potekalo v t^0’ 4. decembra, v Športni dvorani Ji in 16. uro. V tem času je bilo U^nih 13 tekem. ^ ed šestimi pionirskimi ekipami, enimi v dve predtekmovalni i Pini, so domači igralci pristali na ^ nem 5. mestu, čeprav niso l^nrali proti realno močnejšim ol y ro^nikom iz obalnih klubov. i'"6 Pričakovanj je bilo ob nastopu e^iPe NK Transport (Urbančič, Simon Primc, Zetkovič, Maslo, X/1, Batista, Gržina, Sebastijan jjsQ C’ Sakelšek, Škerlavaj). Fantje pa !e lrneli sreče in so z dvema remijema T 0 zmago zaostali za zmagovalno l^0 ^-iciban-Tollj^ (NK Koper) za eno k°' Zanimiveje to, da so ob dodatnem LJanju kazenskih strelov ob L njenih izidih imeli prednost pred k ekipama, s katerima so remizirali L^nst bi štela v primeru enakega iij\, točk)- rillrja se je udeležilo več kot sto il,, °valcev v obeh kategorijah (10 ekip), Pomenilo tudi organizacijsko |k Vn° delo in precejšnje izdatke. Poleg Mj V ^luba so priskočili na pomoč tudi l^tje Transport, ZTKO Ilirska L^a, Optim d. o. o. in Bife ^Jžnik". Ekipa Transporta: stojijo z leve: Lilič, Ivanič, Tomažič, Uzelac, Mršnik, Perkan, Skok, Počkaj, Zevnik, Berginc, trener Primc; čepijo: Ujčič, Živkovič, Mikuletič, Tomšič, Šircelj, Rozman in Šokčevič (Slika P. Nikolič) €© [KHODOB D0/A\m/^(2DD Bistriški CB klub "Ahac" je bil ustanovljen 10. januarja letos, združuje pa 20 ljubiteljev "zračnih zvez". Predsednik kluba je Martin Meško. Že v začetku svojega delovanja smo si postavili precej "visok” cilj: postaviti kočo na kaki visoki brkinski vzpetini, da bi lahko čimbolje oddajali radijske signale. Uspelo nam je zbrati precej sponzoijev in sredstev, tako da smo ta cilj dosegli: na hribu blizu Gabrka (700 metrov nadmorske višine) smo si postavili kočo in anteno ter tako lahko vzpostavljamo zveze prek celotnega slovenskega ozemlja. Klub je bil ustanovljen tudi za sodelovanje oziroma reševanje v morebitnih elementarnih nesrečah, saj vemo, kaj pomenijo radijske zveze, ko odpovedo telefoni, faxi... Radi bi se povezali tudi z gasilci za obveščanje ob požarih, poplavah... Za uspešno delo kluba smo največ postorili kar člani sami (z delom in denarjem), za prispevke pa se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam pomagali uresničiti načrte v tako kratkem času. Seveda računamo na njihovo pomoč tudi v prihodnjem letu, ko nameravamo dokončati kočo. Naši sponzorji pa so: Optim d. o. o., Transport, Galvanska oprema-Plama d. o. o., Izoterm-Plama d. o. o., Elektro Sežana, Romi bar, Prodaja plina Nada Koča pri Gabrka - rezultat enoletnega dela CB kluba "Ahac" Logar, Perutninski kombinat Pivka, Javor Bač, Vida Kovačič-Gostišče Korajžnik, Zavarovalnica Triglav, Centro Radio Trieste in Grafični atelje Zejnulovič. Osnovni cilj, da se zanimanje za košarko oživi s tekmo KK Kraški zidanKK Gradine Pula, je nedvomno dosežen. Odziv številnih gledalcev tekme v torek, 16. novembra, zvečer, to dokazuje. Vsega tega pa ne bi bilo brez pobude Mitja Muhe, dobre volje sežanskega in puljskega košarkarskega koletiva ter ZTKO II. Bistrica in nekdanjih in sedanjih bistriških košarkarskih zanesenjakov. Dejstvo je, da so finančna sredstva osnova za podobne prireditve v športu. Lotili smo se iskanja sponzoijev in te tudi našli: glavni pokrovitelj je bil ESIMIT II. Bistrica, ostali pa so bili OPTIM-Trgovina in dnevni bar, VIDEO-Višnja Primc(HLAD d.o.o.), SADJE SKRT, SADJE PLAČ, HOTEL TURIST (Fontana d.o.o.) iz Ilirske Bistrice ter GALVANSKA OPREMA-PLAMA Podgrad in UNIKATTI Postojna. Uspešna prireditev, vključujoča tudi tekmo bistriškega košarkarskega naraščaja, postavlja pred nas nekatere kratkoročne cilje: - zagotoviti strokovno delo z osnovnošolsko mladino: treninge, prijateljske tekme in vključitev v sistem šolskih tekmovanj v RS, - izpeljati košarkarsko rekreativno tekmovanje (trim liga ali turnir) v športni dvorani z vključitvijo srednješolske in študentske mladine, - organizirati drugepodobne atraktivne tekme. Uspešna realizacija teh nalog bo lahko osnova za ponoven nastop košarke na bistriški športni sceni. SNEŽNIK Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Grafični atelje Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredništvo: Ivko Speti£, predsednik, Franc Gombač, Sergij Siene, Vojko Čeligoj, Dimitrij Bonano, Zdravko Debevc Novinarka: Dragica Prosen Lektorica: Helena Rosa Tehnični urednik: Rajmond Fabijanič Naslov uredništva: II. Bistrica, Bazoviška 40 tel/fax: 067/81-297 Tisk: Grafični atelje II. Bistrica Naklada: 1500 izvodov v______________________________J UREDNIŠTVO: BAZOVIŠKA 40, 66250 ILIRSKA BISTRICA, SLO MVAROČILNICA ime in priimek: se naročam na časopis Snežnik. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: V______________ , dne Podpis:__________________ Z. D. Kadeti NK Transport (slika P. N.) 12 SlVIiifclVlii SPISKI ŠPORT B NOGOMET . NOGOMET » NOGOMET ATLETIKA Atletski klub Postojna je v soboto, 27. 11. 1993, organiziral pregledno klubsko tekmovanje v dvorani za osnovnošolski naraščaj. Povabljeni so bilitudi učenci in učenke, ki obiskujejo atletski krožek v II. Bistrici. Tekmovanje je bilo organizirano tako, da so bili na ogled tekem povabljeni tudi starši tekmovalcev, ki so svoje otroke pripeljali v Postojno. Glede na slabo vreme in viruse, ki zadnje čase redčijo šolske klopi, je bila udeležba nekoliko skromnejša, vsaj z bistriške strani. Vseeno pa so se tekmovalci izkazali, posebej najmlajši, ki so nastopili prvič v troboju (tek na 30 m, skok v daljino z mesta in met žogice). Med dečki letnik 84 je bil TOMAŽ STEGU uvrščen na 3. mesto, med deklicami letnik 84 je bila SUZANA LOGAR 2.-3., med dečki letnik 83 DANIJEL BULIČ na 3. mestu in DANIJEL BRATOVIČ NA 4. mestu, med deklicami letnik 83 sta se MOJCA LOGAR IN HELENA KOŽAR uvrstili nal. oziroma 6. mesto. Dečki in deklice letnikov 81-82 in 79-80 so lahko nastopili v dveh disciplinah: 30 m ml. deklice: NASTJA ZIRNSTEIN 1. mesto, NATAŠA ŽIVKOVTČ 2. mesto in VESNA BOŠTJANČIČ 3. mesto; 30 m ovire ml. deklice: VESNA BOŠTJANČIČ 1.mesto, MARJANCA MUHA 2. mesto; daljina z mesta ml. deklice; MOJCA KLANŠČEK 1. mesto, NASTJA ZIRNSTEIN 2. mesto; daljina z mesta st. dečki: BOJAN HRENOVEC 1. mesto; 30 m st. deklice:KATJA SMRDEL 1. mesto, ROMINA DOVGAN 2. mesto; daljina z mesta st. deklice: KATJA SMRDEL 1. mesto. MALI NOGOMET NK Transport j e organiziral prvi turnir v malem nogometu za starejše dečke (7. in 8. razred). Tekmovanje je izpeljano v petek, 26. 11. 1993, v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. Ekipe treh osnovnih šol so se pomerile med seboj in dosegle naslednje uvrstitve: OŠ A. Žnideršič:OŠ Podgora 3:1 OŠ Podgora:OŠ D. Kette 1:3 OŠ D. Kette:OŠ A.Žnideršiča 3:0 Uvrstitev: 1. OŠ D. Kette 4 točke; 2. OŠ A.Žnideršiča 2 točki; 3. mesto OŠ Podgora 0 točk. Zdravko Debevc --------------------^ Adriatic zavarovalna družba d.d. adriatic-damia Bazoviška 1, tel. 067/41-924 Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica V___________________/ Nogomet, nogomet in znova nogomet je bil tema vsakdanjih pogovorov med prebivalci Ilirske Bistrice. Nogometna žoga je "zažgala" tudi tiste, ki si niso nikdar mislili, da jo bodo vzljubili in sledili vsaki tekmi Transporta. K požaiju so največ prispevali igralci NK Transport, ki jih je v zadnjih dveh sezonah strokovno vodil trener Ivan Primc. Tekmujoč v enotni Primorski nogometni ligi, kjer so vse ekipe dokaj izenačene, so Transportovci že od prve tekme v Rakeku opozorili in obrnili pozornost nase. Boj za vsako točko je bil mukotrpen. Da sreča spremlja hrabre se je potrdilo tudi sedaj, ko so Transportovci na vsaki tekmi igrali enako požrtvovalno. Njihov trud in znoj, ki so ga prelili med igrami širom Primorske,.se jim je na koncu jesenskega dela sezone 93/94 obrestoval. Prvi so dosegli cilj in z 21 točkami postali jesenski prvaki v PNL. O uspehu, načrtih in ostalem smo se pogovarjali s članom IO in navijači. Iskra Dušan - član IO kluba: "Jesenski del sezone 93/94je uspešno končan, postali smo jesenski prvak Primorske lige! Naš cilj je dosežen in gremo naprej! Ob tej priložnosti bi čestital in se zahvalil igralcem in treneiju članskega moštva za vztrajno in požrtvovalno delo, za lepe nogometne predstave in vesele trenutke, ki so nam jih pripravili, obenm pa čestitam tudi trenerjem in igralcem mlajših selekcij. Zahvalil bi se tudi našim navijačem Japodom ter vsem simpatizerjem in ljubiteljem nogometa, ki so nas vztrajno spodbujali doma in na gostovanjih. Hvala vsem našim sponzorjem in pokroviteljem za moralno in predvsem finančno podporo, s katero smo lahko dosegli letošnje tekmovalne uspehe. Naš cilj so napredovanje v 3. nogometno ligo, dolgoročno pa hočemo v II. Bistrici imeti člana 2. slovenske nogometne lige. Intenzivirati pa moramo delo z mlajšimi selekcijami, da bi si s tem zagotovili lasten igralski kader in s tem posredno pripomogli, da bi se čim več naših otrok razvijalo in živelo s športom v sebi in okrog sebe." MEMORIAL "BORISA DROBNJAKA" 6. oktobra 1993 je minilo leto dni odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil igralec, nogometni sodnik in športni delavec Boris Drobnjak. Njemu v spomin je bil 8. oktobra 1993 v telovadnici OŠ Podgrad odigran veteranski turnir v malem nogometu MEMORIAL "BORISA DROBNJAKA" Sodelovale so ekipe veteranov: Sodniška organizacija, Pasjak, Transport, Podbeže, Galvanska oprema in Piama. Vrstni red: 1. mesto Sodniška organizacija, 2. mesto Pasjak, 3. mesto Piama. Sodelujoče ekipe so prijavnino za turnir darovale v Sklad za šolanje otrok Borisa Drobnjaka. Igor Janičijevič Silvo Kmetec - gostinec: "Nogomet je čudna in privlačna stvar. Še pred enim letom me nogomet kot igra ni zanimal. Zahvaljujoč posameznim članom, posebno pa igralcem Transporta, ki pridejo v Rdečo vrtnico, sem to čudovito igro vzljubil. Spremljam vsako tekmo na domačem terenu, z ostalimi navijači pa gremo tudi v goste. Tako mi je nogomet "prišel v kri". Za razliko od prejšnjih let se je ekipa Transporta borila enkratno, brez vsakršnih zadržkov, in če je tako, so tudi dobri rezultati neizbežni. Bistrica postaja Bistrica središče nogometa na tem področju in po pravici povedano, si vsi želimo, da bi naša ekipa v naslednji tekmovalni sezoni nastopila v tretji slovenski ligi. Ob tej priložnosti bi želel čestitati igralcem in upravi za zmago, za naslov jesenskega prvaka." Danilo Primc- navijač iz V. Bukovice: "O športu, predvsem pa o nogometu še pred tremi meseci nisem hotel niti da bi tudi na koncu slavil Transport, vendar je prvenstvo še dolgo in potrebno bo vložiti veliko truda in napornega dela ne le igralcev, ampak tudi klubske uprave. Očitneje, da so trije, štirje klubi veliko boljši od ostalih, zato se zdi odločitev o dveh Primorskih ligah v naslednji sezoni kar prava - sploh pa bo Transport igral v višji ligi. Vse Bistričane bi rad pohvalil za množičen obisk našega stadiona in pozval, da se v takšnem številu dobivamo še naprej. Opažam, da so gledalci vse glasnejši in se nam, Japodom, občasno pridružijo v navijanju - želim pa si, da bi se to dogajalo še pogosteje in glasneje' V imenu Japodov obljubljam, da bomo še naprej delavni in na takšen način tak® nogometašem kot gledalcem bogatil' nogometna doživetja. Ob koncu mi na misel pride le:"FORž'1 TRANSPORT!" Petar Nikol1® slišati. Nogometna žoga je bila na zadnjem mestu. Sedaj pa se je nekaj v meni spremenilo, tako da ima sedaj z mano težave tudi moja soproga. No, ampak z njo bom že uredil; vsako tekmo si moram pač ogledati. Najpomembnejše je, da Transport zmaguje in da smo postali jesenski prvaki. Z zadovoljstvom gledam, kako je na "kampotu" iz nedelje v nedeljo več gledalcev, zato upravi kluba in trenerju sporočam, naj ekipo kar najbolje pripravi za drugi del tekmovanja, da se uvrstimo v tretjo slovensko ligo." Melita Malečkar - trgovka Sadje Skrt: "To sezono smo s prijateljicami spremljale skoraj vse tekme. Kot ženska, posebno pa kot navijač sem to sezono videla dosti sprememb v igri naših ljubljencev. Morda spremembe zato, ker se je ekipa okrepila z igralci iz reške regije, pa tudi zaradi trenerja, kije ekipo uspešno vodil od prvega do zadnjega kola. Za nas navijače, pa tudi za Bistrico je pomembno, da se nekaj dogaja, premika, da se zberemo in se veselimo pa tudi srečamo vsaj enkrat tedensko. Trenutno je takšen kraj "kampo". Na koncu jeseni smo prvaki, ne smemo pa pozabiti, da se igra še drugi polčas, zato je moja želja in verjetno želja ostalih simpatizerjev Transporta, da bi v drugi sezoni zaigrali v tretji slovenski ligi." Aleš Poročnik - predstavnik Japodov: Igralcem NK Transport bi rad čestital za borbenost skozi vse prvenstvo in osvojitev naslova jesenskega prvaka. Seveda si kot večina Bistričanov želim. 10 LET MALEGA NOGOMETA V PODGRAD11 Vzporedno s tekmovanji NK Fla111^ Kraško-notranjski ligi, seje v Podgr^ formirala tudi ekipa malega nogom6 Letos mineva 10 let uspešnega malega nogometa v Podgradu. NK ^ je nekaj let igrala vidno vlogo tue(.a slovenskem prostoru malega no^0p,,)r]i( V tem času se je v vitrinah NK nabralo okrog 50 pokalov s turnir) ^ g(. vsej Sloveniji. Pri večini teh usPe^°^t bili prisotni domači igralci M- gc Kirn, Ivanič, R. Božič, pogosto P ^ igrali tudi Ivančič, Ljubič, Boštj Dekleva, Drobnjak. „ v3p Ekipa seje tekmovanj udele/'e^e) predvsem s pomočjo Plame Podgra s svojimi prispevki. j ji Klub je v teh letih organizh3^ j,-novoletnih turnirjev, kjer seje z^ra 35 ekip iz Primorske, NotraA) ^ Ljubljane, Reke in zamejstva. Y 1 gil času je bil turnir eden kvalite turnirjev malega nogometa v Sl°v® 0t Ekipo je ves čas vodil R- ^jji6 pomoči Jagodnika, Drobnjaka, M. Božiča in Štunfa. e pjd Ob članski ekipi so ves čas aktiv11 j veteranska, pionirska in kadetsk malega nogometa. Roberti