NAŠ   DOLG
Edvard Kardelj je bil v krajevni skupnosti Smartno-Tacen vpisan v volilnem imeniku pod številko 727, toda na volišče je vedno prihajal med prvimi. Tako je bilo tudi zadnjikrat: prisrčni pozdravi krajanov, ki so ga imeli radi in so bili ponosni, da je živel v njihovi sredi.
Tovaiiš Kardelj je rad ustregel prošnjam in svoj skopo od-merjeni čas velikokrat namenil tudi Ljubljani, Šiški in svoji kra-jevni skupnosti. Med zadnjim obiskom se je živo zanimal za pro-bleme naše občine, zlasti za to, kako urejamo stanovanjske sose-_
ske, kako je z gradnjo cest. Povedal je precej kritičnih na račun počasnosli v spreminjanju miselnosti glede »spalnih« sosesk in besede s teh razgovorov nam bodo morale biti obvezujoče na-potilo.
Motile so ga stvari, o katerih se razbu.jamo itf^i Ljubljan-čani, toda tudi tu je tovariš Kardelj iskal predvsem rešitve: poudarjal je nujo po krepitvi proizvodne osnove, zavzemal se je za počlovečeno mesto. Dal nam je tudi podobo Ljubljane 2000.
To je sedaj naš dolg!
V soboto, nekaj ur po tragični novici, so se na žalni svečanosti zbrali delegati občinske skupščine in predstavniki družbenopoli-tičnih organizacij. O liku velikega revolucionarja je spregovoril
Franc Hribar
Častna straža občanu naše Šiške
Venec v spomin. Ni jih bilo veliko... Pokojnikova želja je bila,
da sredstva, predvidena za vence in cvetje, organizacije uporabijo
za humanitarne namene__