Tečaj XXIV.
r-	m	■	ili — il	m	■	«i_	- - ii—■
?
narodi

Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.;
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v sredo 25. julija 1877.
O b s © g : O neizmernem nakupovanji naše
škodljivi Amerikanski žužek.
Parižko razstavo kaj ali ne bo
v
Vaivazor na Stajarskem.
domaće goveje
V*
in izvaževanj
v
Nemčij
Ali je novo seno in nov oves konjem škodlj
Kolorado
krompirju grozno
Ali bo v prihodnjem letu s
?
Postava velj
za ljudské sole vojvodine Kranjske
Podobi Andreja in Herberta Turjaškega
vice.
Naši dopi
Novičar
Angora. (Dalje.)
Učitelj in kmet. Mnogovrstne no-
Gospodarske stvari
in 414 junic in krav žlahnega Muriškega, Belanskega, Pincgavskega in Mariadvorskega rodú.
Komaj je družba kmetijska začela se veseliti nad
neizmernem nakupovanji naše domaće ffO- pogledom, da se v naši deželi zarejajo žlahnejša ple-
° mena in s tem povzdiguje národno gospodarstvo, a zdaj
se temu tako potrebnemu napredku s tem zavezuje žila, da ves bolji zarod se nam jemlje iz dežele, katera je najbolj vezana na živinorejo.
Ugovarjati bi se utegnilo: „kaj ne privoščite našim živinorejcem, da prodajajo po dobri ceni svojo živino in skupi j o denarja
veje živine in izvaževanji v Nemcijo.
V zadnjem listu ,,Novic" smo omenili prikazni
y
ki
je nikdar še nismo doživeli v
deželi, da se iz nje
izvaževa vsa bolja goveja živina invv Nemčijo To isto se sicer godi na Koroškem, Stajarskem i vsod drugod, kjer tuji agenti morejo kaj stakniti
Pelj
e
tako neizmerno nakupovanje ne do
dorej
morebiti gove-
Koroški in Štajarski toliko škode , ki imate lepe
, je pa to grozna
tako krvavo potrebujejo?
)
ki
II
ga
Bog obvaruj, da ne bi kmetijska družba privoščila
živine veliko več kakor Kranjsk
škoda za Kranjsko plem
ki
že
kakih 10 let hodi po bolj
y
za
na Štajarsko in Koroško. Prepričanje, da je to škoda velika rejcem za pozneje case in da to pres
cenó mesá, pa ne navdaja samo nas, ki smo oni članek v za
samim zivmo-
lno podražuje
našim ljudém dobička, kjer koli ga morejo doseći vsaj ona predobro vé, kako težko gré dandanes denar.
Al resnega preiskovanja je vredno: ali je to res
pravi dobiček za kmetijstvo
y
ali
sen
dobitek, podoben
pa je
zaca-
dnjih ,,Novicah
pisa
;
ampak prišle so pritožbe
od več strani do družbe kmetijske, naj ona
y
ki
Je
to
pokl
povzdigne svoj glas na višem vladnem mestu
uuivuvaua^ ^yram^uvi o » vj ^»«o «-»*» < .uvu. '.«vtuvu.
za kako obrambo te preočitne škode, pa poduČ
živinorejce
tudi
da se ne dadó zapeljati po začasnem do-
bičku
ki
gotova škoda za prihodnj Glavili odbor družbe kmetijske je
pa
čas
onemu v loteriji, v kateri čiovek 200 gold, dobi, ko je popřej že v loterijo nesel morebiti že veliko več in bode pozneje nesel še več.
Gospodar, kateri si je zdaj z dobrim plemenom za-redil telet, ki vagajo po 100 funtov in še več in je prodal vola po 200 gold, in še več, bo vprihodnje namesti čvrstih telet zopet imel majhne mačke v hlevu in
poslal zato
bo vesel, ako za vola skupi 80 gold.
podružnicam svojim sledeči
Ce gré vsa dobra plemenska živina iz hleva
od
dopis.
VV 6	vi \J KJ L C* ^J k\J ULI u oa Ct Al V1Uic* IU li l u Y Cl J vu
kodi pa se bo potem jemal materijal za dober zárod? Ce gospodar zapravi kapitál, kje pa bo
Ali
mar
yy
Gotovo je znano častiti podružnici, kako ogromno
število naših domačih goved (krav, telet in
volov)
se na-
kupuje v naši deželi od tujih kupčev in na Nemško vozi.
potem obresti iskal, ko ni kapitala več? taka poprodaja najbolje stareje in mlade živine ni zeló podobna temu, kedar gospodar pogori?
In celó letos, ko so kmetoválci přidělali obilo
To pa se ne godi le po sejmih, ampak po mestih, sená in sploh letina, hvala Bogů, kaže še precej
vaséh in posamesnih selih potujejo tujci, peljani od hleva kakor ni to znamenje umnega gospodarstva
y
m
do hleva od domačih
mešetarjev, in za
kupujejo naša goveda. Veliko veliko tisoč goved vzelo se je po tej poti že dozdaj
visoko ceno na- živinorejec, zapeljan po
y
ako
dobri ceni, se znebi
zivme, ki
naši
deželi.
To ni več navadna
kupčija, to je sistematično
jo lahko priredil in malo po malo, ko si je že za-redil novo dobro pleme, jo zmirom lahko prodal! Ce
zato
y
ker so hlevi po na tuje prodani
y t • m
živini
prazni,
ropanje naše dežele, katero, ako to še dalje časa bode cena sená po nič, po kakih 40 krajc. cent lahko
pač vsak sprevidi, da po sedanji dobri živinski kupčiji
trpi, nam vzame vse,
da
kar
3e
boljega v deželi, tako,
kak malopriden rep jej še ostane.	piuc ^aiuoiua tvu^ij*» a mivu *u uiaw. wo^uai, ***
tem pa gré pod zlo vse, kar se je zadnjih 10 je na stotine centov klaje přidělal, pa je še prodati ne
pride žalostna kupčija z mrvo in otavo. Gospodar
ki
let storilo od družbe kmetijske za zboljšanje do- more ali le po prav nizki ceni, naj vzame zdaj kredo mače govedoreje, — s tem je tujim deželam žrtovana v roko, pa naj računa, ali ni nazadnje več zgubil,
kakor si pridobil s tem, da si je hlev izpraznil s pro-
vsa državna subveneij a, po kateri je od 1. 1868.
do letos iz nje za pleme bilo nakupljenih 287 juncev
dano živino, če tudi jo
>
je še
tako dobro prodal?
236 -
Zdaj pa se nekaj. Brez gnoja ni moci dobro kmetovati. će je pa hlev prazen vzlasti goveje živine, ki gospodarju najbolji gnoj delà, s čem pa bo potem goojil svoje polje in si pridelke množil? Če mu bodo vrabci njive gnojili, bodo tudi kozolci prazni.
Vse to naj bi prevdarili vsaj tisti naši gospodarji dobro, ki jib ne pritiska sila, da bi morali z najboljo
živino iz hleva.
Al šejiekaj druzega je, kar je resnega prevdarka
vredno. če se nam na Kranjskem, Koroškem, Stajar-skem in v druzih naših deželah od agentov iz Nemčije pokupi velik del govedine, kam pa bodo domači mesarji potem šli, živino kupovat? Cena mesá mora tako visoka potem postati, da manj premožni člověk ai ne bo mogei koščeka mesa kupiti za svoj živež. In veliko število domačih prebivalcev bo škodo trpelo za to, da posamezni živinorejec vlovi začasen dobiček, ki pa je le dobiček — na videz, kakor smo gori rekli, vprihodnje pa le nadloge nakloni kmetijstvu.
Odbor družbe kmetijske si tedaj v dolžnost svojo šteje, pozornost častite podružnice na sedanje ogromno nakupovanje naše goveje živine obrniti in jo prositi, naj bi v tem smislu razjasnila stvar živinorejcem svoje okolice in jih podučila, naj bi pomislili nasledke, ki V3akako nastopijo potem, če bodo sami in vsa naša de-žela oropana dobrega zároda, katerega si je poslednja leta težko zaredila!"
Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske
v Ljubljani 20. julija 1877.
Kolorado — krompirju grozno škodljivi Amerikanski mek.
Po dopisu, ki ga je družba kmetijska od sl. ministerstva 13. dne t. m. přejela, je žužek, ki ga Amerikanci kolorado imenujejo, krompirju najveći sovražnik,
ki so ga „Novice" v 1. in 27. listu 1875. 1. svojim bralcem
v podobi predstavile, in se je že iz Amerike zatrosil v Nemčijo in v Muhlheimu ob Renu blizo Kolonje strašno škodo naredil. Nemške vlade so sicer vse sto-rile, kar je treba, da se odvrne razširjevanje tega škod-ljivca, vendar se je bati, da ne bi se tudi v naše dežele preselil. Zategadel opominja ministerstvo, naj kme-tovalci naši resno pazijo na to, če bi se kamor koli zatrosil kolorado, da se nemudoma zatare. Zato nasve-tuje ministerstvo, naj gospodarji take njive, v katere se je naselil, zapro od druzih bližnjih njiv, pokončevanje koloradovca pa s tem pričnó, da se na tako krompir-jevo njivo navozi slame, suhega listja, protja, oblanic in druge take šare , ter potem še polije s petrolejem in zažge. Ministerstvo je posebno komisijo poslalo na Nemško v tisti kraj, kjer koloradovec razsaja , da po-izvé sredstva, kako v okom priti tej veliki škodi. Kmalu bo pa v posebni knjižici popisalo ta mrčes in s podobo razjasnilo ter jo družbám kmetijskim in ljudskim šolam razposlalo.
Gospodarske novice.
Ali je novo senó in nov oves konjem škodljiv?
Navadna misel je, da je novo (frišno) senó in nov (frišni) oves konjem škodljiv. Francosko vojno ministerstvo je posebni komisiji dalo ukaz , da to stvar na-tanko preiskuje. Komisija je več Jet po tem ukazu dělala skušnje in dognala je to-le : Ce se samo novo senó poklada konju, pride konj ob moč, se kmalu utrudi in rad poti, želodec se mu pokvari, driska se ga loti itd, Če pa se novo senó v pravi meri po-
klada konju z ovsem in rezanico, mu prav nie ne škoduje. Nov oves pa konju še bolje tekoe kakor star; konj se po njem bolje redi in močnejši prihaja.
Ali bo v prihodnjem letu s Parižko razstavo
kaj ali ne bo nic?
Na to vprašanje odgovarja izvrstni Dunajski tednik „Fina nzielle Fragmente" v svojem 29. listu tako, da
ni dosti upanja za to razstavo. Njegove besede se gla-8ijo tako le:
„Kar je v Parizu nastopila nova vlada, ni skoro nič vec slišati o razstavi, ki ima biti prihodnje leto v Parizu. Prav nič se še ne vé, ali bo ta razstava zarad Rusko-Turških homatij 1. 1878., ali pa da bode odložena za pozneji Čas. Avstrijsko kupčijsko ministerstvo delà sicer na vse kriplje (mit Hocbdruck) , da bi se prav veliko obrtnikov, kmetovalcev in druzih raz-8tavnikov vdeležilo te razstave, in res se jih je že okoli 500 za to oglasilo. Al obrtniki nameravajo večidel se
le skupno vdeležiti razstave, kar po tem takem ne bode veliko izdalo. Skrajni čas bi pač bil, da bi iz Pariza za gotovo izvedeli, ali bo razstava ali je ne bo prihodnje leto. Francoski časniki republikanske stranke dvomijo, da bo s to razstavo kaj, časniki kon-servativne stranke pa vedó vsak dan pripovedovati, kako veliko stavb in druzih priprav se delà že za razstavo. Nova Francoska vlada ne zine besedice o njej in prepušča razstavnikom , naj mislijo, kar jim drago.
Ker od leta 1873. ne mara svet nič več za svetovne razstave, se pač lahko ugane, da je celó malo tacih, ki so zavzeti za take razstave. Zato tudi mislimo, da nia neumnega ne trdimo , ako prerokujemo , da še nobea$ razstava ni tako žalostnega konca (fiasco) doživela, kakor ga bode doživela prihodnja Parižka." —
Mi se skladamo s tem izrekom; svetovne razstave, ponavljane vsako leto ali vsako drugo leto so švindel, ki izhaja iz sebičnih razlogov in ne gleda na pravi namen tacih velikih razstav, ki prizadevajo velike stroške razstavnikom — brez koristi.
Sove postave.
Postava,
veljavna za ljudske sole vojvodine Kranjske.
Ta postava, s katero se je deloma spremenila deželna postava od 29. aprila 1873. za uravnavo pravnih
razmer učiteljev na javnih ljudskih šolah , določuje sledeče:
§.1. O vrženo je določilo §. 82, v 2. dostavku
deželne postave od 29. aprila 1873. leta št. 22., po katerem so se dohodki izpraznjenih učiteljskih služeb stékali v penzijski zaklad.
§. 2. Vžitki od zemljišča, ki spadajo k dotaciji kake učilnice in jih je vžival kak učitelj v dejanski službi, pa je umrl, kolikor ne pristojé njega dednikom
(§■ 78.) , pripadejo dotični ucilniški obcini, da si ž njimi
ustanovi ali pomnoži svoj posebni ucilniški zaklad.
§. 3. Pogrebna letna četrt (kondukt- kvartal), po
§. 79. deželne postave od 29. aprila 1873. leta, pristo-
ječa dednikom umrlega učitelja, naj se iz penzijskega zaklada, nagrade pomoćnim učiteljem v Ljubljanskem mestu iz obcinskih prihodkov tega mesta, drugod pa iz normalno učilniškega zaklada plačujejo.
§. 4. Ce letnim stroškom penzijskega zaklada ne zadostujejo v §. 81. in 82. odstavku 1. in 3. ter v §.
84. deželne postave od 29. aprila 1873. leta, štev. 22.,
23ti
našteti dohodki in obresti od kapitalovih presežkov, se iz Kranjskega deželnega zaklada vzame toliko, kolikor
je se treba,
§. 5. Dohodki izpraznjenih učiteljskih služeb, kar se jih je narastlo od 1. januarija 1876. leta, naj se že
ne placajo v penzijski zaklad.
Podučne stvari.
Učitelj in kmet.
Nedavno sem poklical nekega očeta zarad nepoređ-
nega sina njegovega k sebi, da bi ga bil opomnil oče-tovskih dolžnosti. Frišel je na ponavljeni poklic k meni. Imela sva ta-le pogovor:
Kmet. Dobro jutro, šolmaštfcr, kaj bi mi radi? Učitelj. Rad bi, da bi vi svojega Tončka doma strahovali, kajti on je pohujšljivec vsem učencem v soli in zunaj sole.	" , ^
Kmet. Zakaj neki ?
Učitelj. Za gotovo vem, da vaš Tonče od druzih
šolarjev denar za smodnik pobira in vi ste ga še v tem podpirali, da ste mu ga sami kupili in domu přinesli.
Kmet. Res je to, pa kaj je za to, saj ni šio iz
vašega denarja.
Učitelj. Ljubi moj! To je moja dolžnost in skrb, da vaš sin druzih učencev ne zapeljuje in oškodava. Glejte! kako bi bili kmalu vi s sinom svojim nesrečni. V nedeljo popoldne je z dvema tovarišema na spašniku s ključem streljal; ključ se je bil razletel, k sreči ni
nobenega nic zadelo.
Kmet. Naj si igraj o otroci ; igra je nedolžna reč, to za-me ni nikaka nesreča, drugače če bi me požgal.
Učitelj. Ako si vi to v nesrećo ne štejete, kolika nesreča bila bi pa vašemu sinu za celo življenje, če bi ga bilo oslepilo.
Kmet. Naj ga hudič vzame, vsaj imam dost otrók.
Učitelj. Pa sem slišal, da mu tudi tobak kupujete
za čikanje.
Kmet. Ne kupujem mu ga ravno ne, ampak iz svojega mošnjička ga mu večkrat dam. Moji otroci vsi Čikajo, še celó mali 71etni pankrt.
Učitelj. Prosim vas, ali ste vi res oče svojim otrokom !
Kmet. No, tako je. Tobak in smodnik sta cesar-ska reč, kakor je tudi šola cesarska reč. Vse more biti: če přej člověk kaj zná, bolje je. Saj tudi starci streljamo in tobak pijemo.
Učitelj. Ako je tako, moram pota storiti, da po-redni vaš sin iz šole izostane , da mi drugih šolarjev ne popači.
Kmet. Saj imam dosti delà domá, bo pa dělal, vsaj
bo še bolj prav.
Učitelj. Sin vaš pa tudi rad kolne in večkrat v šoli po šnopsu smrdi. Pomislite, da je to otrok še le v 11. letu.
Kmet. To sem ga vse jaz naučil. Kdo pa dandanes ne zna kleti in kdo se šnopsa brani?
Učitelj. No, ker hočete vi vse prav imeti, pa imejte! Poklical sem vas, da bi vas bil podučil; al ker vidim, da nič ne opravim, hodite z Bogom!
Moji bralci bodo gotovo si mislili, da je ta člověk bil prismuknjen in mu je pameti manjkalo. Al ni temu tako. Bil je toliko odkritosrčen, da mi kar nič ni tajil ali prikrival in govoril, kar je mislil in kar je on za prav spoznal. Skoraj pa me je sram povedati, da se je to resnično godilo in sicer ne daleč od Ljubljane. Hvala Bogu! da v celi naši fari tacih ni pet, al gotovo je še eden preveč! Vsaj ne tožim rad čez su-
rovost neomikanega ljudstva; al priča naj je ta pogo vor, kamo pridemo z izomiko ljudstva, če po naćelih brezverske sole vrh tega še nekateri novokopitni učitelji sami ljuliko sejejo med ljudstvo!
Zgodovinske stvari.
V
Spisal P. pl. Radies.
Kar je preslavna Valvazor ,eva knjiga „Ehre des Herzogthu _ ^ Krain" izhajati začela v licnem novem natisu v uaznikovi tiskarni Ljubljanski, kateri sem jaz, naprošen od gospodov izdateljev, kratek životopis dodal Valvasorjeve rodovine od njenega prihoda na Krajnsko iz Laškega do njenega pomrtja, obrnila se je iznova pozornost na to plemenito rodovino. Napotilo je tudi mene to, slediti dalje po zgodovini Valvazor j e v, ki niso samo na Kranjskem, temuč tudi na
St ajarskem po ženitvah in posestvib veliko Čast in veljavo dosegli.
Priče temu so odlične slike (podobě) v gradu Plan-kenwartskem pri Gradcu. Sploh znana popotnikom, ki se po železnici iz Dunaja v Gradec ali iz Gradca na Dunaj peljejo, občudovana je romarska cerkvica „Strassengel" z njeno gotiško stavbo in z njenim stol-pom, ki je v mali obliki podoben Dunajskému Št. Šte-fanskemu stolpu, iz gozdne goščave kvišku v sinji zrak strli in o katerem pravlica celó pripoveduje, da jo je prav tišti stavbeni mojster zidal, ki je zidal Dunajsko stolno cerkev. Blizo te cerkvice, ki je bila patronica naših koncem unega stoletja prestalih Cistercenznih sa-mostanov v Zatičioi in Kostanjevici, pelje gozdna pot v lepi grad Plankenwart. V vzhodnem velikém stolpu tega grada se nahaja zbirka slik Valvazorjeve rodovine, večidel gospá.
Pred vsem se nam prikaže lepa postavna gospá, s posebno duhovitim pogledom, črno oblečena, to je Ana Rozina V a 1 v a z o r j e v a, rodom grofinja Barbo-W axe n s t e i n s k a, — potem gospá v beli obleki z dragocenimi čipkami, to je Ana Kristina Valvazor-jeva, rodom grofinja Schrottenbacb, — dalje Ana Marija Valvazorjeva, rodom baronica Rauber — gospá s sila oštrim zapovedajočim obrazom; sivi njeni lasje, ki obdajajo ponosno glavo, in pa črno-siva obleka dajejo posebno resnobo tej gospej ; dalje vidimo ondi Ano Eiizabeto, rodom pl. Rabatta-Dornberg, ki se odlikuje v svilni rujavi obleki, — in z dragoceno okinčano glavo nam stopi nasproti Ana Eliza, rojena grofinja Auersperg. Potem pa ogledujemo dva možka iz rodovine Valvazorjeve: barona Ivana Ka-rola Valvazorja v crni dvorni obleki z veliko alonž-baroko in pa mlađega Jerneja Valvazorja v lični rujavi obleki. Al koj zagledamo zopet dve gospé Valva-zorke, namreč Emerancijo Valvazor, rojeno gro-finjo Khisl in pa najkrasnejšo izmed vseh — res pravo čudo ženske lepote — Agnezo Valvazor, rojeno baronico Scbeyr.
Na vseh slikah vidimo grb Valvazorjev, ki na zgornjem zlatem polji kaže črnega orla, na srednjem rde-čem tri bele stolpe, najspodnjem modrem pa zlati šah.
Al tudi drugej na Štajarskem se nahajajo spo-minki na Valvazorja. Tako na Laske m (Tůffer) na zidu pokopališča dekaniji nasproti, ki je bil nekdaj na cerkvi bolnišnični, katere pa dandanes ni več in ki jo je ustanovil Valvazor. Ta spominek, lepo en basre-iief izpeljan, kaže v 8 podobah vstajenje od mrtvih.
Ravno tako lične se kamnitne podobe viteza s svojo z zagrinalom zakrito gospo. Napis na tem spominku
238
se glasi: „Confidite, ego vici mundum! 3d) bttt bte 2luf=

Jaz
sam
a
erftefyuttg urtb ba8 Sebett, mer ait mid) glaubt, ber mirb lebett, bil z učinkom svoje grožnje
kričal je zopet derviš, zadovoljen je
>
,jaz sam pojdem
ob er gíetd) ftiirbe, unb ber ba íebt unb gíaubt art midj, ber sultanu in pripeljem njegove vojske vodnike, zato da ttùrt) nimmec fterbett. §ter liegt begrabett ber ëbi unb (Sfyrett* se vresničijo besede prorokove, ki pravi: in napojim fcepte §err	23apt. 33abafor junt îtyurrt* am= §art uttb vas s krvijo vaših sovražnikov ! A časna in večna ko-
^Pfaitbhtfyaber ber §errfcbaft Suffer ber geftorbett ift am 2. Sag rist ne mine potrpežljivega člověka!"
Sîo&ember be3 1581 -Satyr unb feme grau (Smerantia bie etne
gebortte Šítéíttt uttb geftorbett
am 19 Sag -Sattuarti be8 poslušalcev
Popolnoma je veroval babjeverski bojazni svojih
y
veroval, da ne prestopijo Črte, ki je bií
korakal k serajlu, kakor bi bil on bil njegov gospod;
1572 3al)re8 ber fett. @ott gettebtg unb barmfyeqtg fettt 233iCíe	naredil jo v zraku, obrnil se je toraj in svobodno je
2ímett." # ^ .	i .. I I .
Naposled naj še omenim, da tudi na nekdanjem	spoštljivo so mu straže umikale se s pota , kdo bi se
pokopališči me8tne fare Mariborske počiva en Val-	drznil, da bi bil ustavil derviša Abdallaha korake?
vazor, namreč baron Karol Valvazor, ki je po	daj!" — opomnil je zopet Kazančic sam sebi
Mariborskem mrtvaškem spisku ondi leta 1761. umri, in jezno gledal za odbajajočim dervišem
„ce je
Ba-
57 let star.
opatiji St. Lambrehta 11. julija 1877.
jazet dobrovoljen; zapodil bode blazna, a ta abotna čreda se promění v trumo besnih vragov !"
„Nu,
vojvoda !"
Podobi Andreja in Herberta Turjaškega
je bil zopet pridružil se mu
ogovoril ga je tiho Jefrem
i
y
,skazilo se je nam
y
ki ta
Popisal Jero Orbinov.
Si
šleva8ti derviš je pokazil najkrasnejšo vstajo, ki je kedaj pogubo pretila Kriščeve vere vragu. Ta topi ljud ni vreden ničesar , suženj je svoje strasti in svojega babjeverstva ; naše osvobojenje ima v nas samih
Ivana Herberta Turjaškega (Auersperg) Jurij svojo korenino , to bode pošlé moja vera in moje pre-
T u r j a š k i, rojen 1678
y
yy
Kirchberg am Wald" na gornjem Stajarskem
kupil leta 1730. grad pričanje!"
Misliti se sme, da je on
podobi, o katerih
doli
yy
p«
moje
tudi!

pritegnil je KazanČić
yy
ali
vorim, shranil v gradu Kirchberg
go
vendar ne bodemo smeli zametati vseh tujih pomoči
í
Leta 1795
grof
prodal Jožefu Neugeb
Turjaski grad Kirchberg
z vsem pohišjem
katere nam hode pošiljal Gospod
Bog.
y
konca
ubijte ga
Strpi
do
meni se zdi, da zopet slišim njib milostno godbo
?
sveti Sava. ta vrišč mi hrmi še zmirom
. .---. o —— ~ ~ — r -----j--j	z> '	~ 'vv,	—*
Ko je jel Kirchberg propadati (pod katerim po- po ušesih tako, kakor bi cela truma šakalov ves dan sestnikom — mi ni znano), kupil je grof Wurmbrand, tulila mi v uha!"
sorodnik rodbine Turjaške in posestnik grada, ki mu	A ni bil pražen vojvodin up; zaničevali so derviša
je zgornja Rad go na ime, na slovenskem Stajarskem v sultanovih sobanah , osramoten je primotavilil iz se-od posestnika grada Kirchberg kacih 30 podób rod- rajla, strastna zlost je švigala iz njegovih oči, raztrgani
furjaške. Med temi podobami ste bili tudi
bine
dveh slavnih mož , katerih imena se blišce v zgodov
plašč je kar plápolal za njim v zraku
;
več
y
slovenski
š k e g a
podoba namreč grofa And
T
njegovega telesa je bilo
nego pol
nagega, z
rokama je mahal po
napisom

Andre
Auersperg, General-Obri
ster zu Karlstadt, hat am 22. Juni, am Fest St. Achazi
1593 hex Sissek
den windischen Grenzen mit 4000
Christen 20.000 Tiirken angegriff\
y
darunter
zraku in s hripavim glasom je kričal:
„Allab ga je pogubil pred svojim obličjem, dal ga je njegovim sovražnikom v pesti!"
Samo eden strašljiv, ali kratek hrup je bil odgovor
18.000 tem besedám
>
zopet je
bilo
vse tibo, a ta tihota
Je
bila
sammt dem Hassan Pascha von Bosnien durch Gottes morda strašnejša od poprejšnje grožnje, strasti, skoro
gnadigen Beistand im f
Felde
Haupt geschla
blazniške, razvnemale so se mu v prsih ; vsakdo
je íz-
gen
und
legt
y
von der Christen Seite aber nicht uber buljenih očí gledal in pesti krčil o derviševih burkah
i
50 umkommen
Druga podoba Herberta Turjaškega z napi
vsakdo je žilil vrat hude
y
da
kletvine, katera
som
y
Herbert Lieutenant der croatischen Grenze in letno ust na sultana.
ni besede ne bil preslišal
je deroče valila se iz derviševih
stev. 1572
Abdallah se je sklonil k zemlji, nabrskal je prsti
Leta 1854. bili ste še ti podobi očedeni in prešli- v desnico, zagnal jo je proti serajlu in vskriknil je:
kani v gradu zgornja Radg
„Proklet bodi, zasmehovavec prorokove vere! kakor ta
bilo
Ali ste še sedaj tam, mi ni znano; zanimivo bi pa zemlja, tako naj se razprši tvoja vlada in tvoja moč,
to pozvedeti za gotovo
Lahk
o
nam vstregel
da
bodo zaničljivo teptali po
nj ej
tvoji
sovražniki
j
kak Radgonsk rodoljub, ako bi se potrudi! v zgornjo tvoje teló naj strohní na tuji zemlji, še po smrti naj
Radgono
in nam o tem poročal
Zabavno berilo.
bode na zasmeh tvojim sovražnikom! Allah-il-Allah !" povzdignil je glas, da je bilo čudovito, kako more iz takih starih prsi priviti se tak prosunljiv krič
in
da
Angora.
niso prsi razskočile se mu — „tvojega života ure so seštete in konec je tvojega zasmeha, s katerim skruniš
obrnil se je
Da!

y
Zgodovinski - romantičen obraz
(Dalje.)
prorokove zakone, odpadnik! v množico
nestrpno
bivališče je satanovo gnjezdo! srečen bode, kdor le en kamen premakne v tem bivališči, da bi se zgrudilo in proměnilo v grehotno grobišče, s prorokom vred bode
ki je njegove besede poslušala neizmerno (krivoverec je to — in odpadnik, a njegovo
sevno
17
y
Vražji ker se
blažen
hudoval se je Kazane
du
godoval, kdor svoje orožje pobarva s krvijo grešnikovo
»
bilo tako zasuknilo to
yy
skazil nam
ki je došlé bil sultan !
Naj
pogine odpadnik
va
bode to vrlo vstajo ; ta surovi
boj
den popřej, ali zdaj ?
uh
>
d je bil U8miljenja
to so otroci in svoje
gaza
f
ya džedid!" *)
vskriknil je in z roko mahal
po
zraku, kakor bi bil rane sekal.
y
suznji,
takov ljud bi bil naš gospodar

Ali smrt ali pa zmaga
239
,,Ya gaza, ya džedid!" — zavrisknila je množica, ěudovito radostno je vrela naprej , svetega derviša besede so jib klicale na sveti boj sè zavržením odpadni-kom, a poleg bogatega plena, katerega so se nadejali, da jih čaka v serajlu, vabilo jih je rajsko plačilo.
Hoj, kaka divja radost jim gorí iz očí, kak blaz-nišk „fanatizem" lomi njih ude, razganja jim prsi, da kričé: „Ubijte sultana, tega odpadnika, sesujte mu se-rajlovo zidovje na glavo! tolcite, bijte, ubijte !"
A ne kriči več le razposajena vojaška sodrga, te-muč tudi Brusa, nje ljud, ki je došlé vdan bil svojemu sultanu; saj je vendar nemogoče to; da bi se čiovek ne vdeležii svetega boja, da bi ne dobil zaslug pred obličjem boga AUaha ; sultana ie zavrgel derviš Abdallah, o njegovi svetosti ne dvomi ni živa duša, še dete no-beno ne dvomi o njej, sultan je pogubi izdan, pahnil gaje Allah izpred svojega obličja, ni več sultan; le odpadnik je še, krivoverec, gotove smrti sin.
Ali straže v serajlu niso verovale dervisevi grožnji; stražniki so bili kristijanski mladenci, pa so jih sè silo poturčili in pojaničarili, ,,fanatiški" so bili vdani svojim tovarišem, bojni slavi in svojim vodnikom, med katerimi je sultan bil prvi; korán in vse, kar je v zvezi z njim in z njegovimi ustanovami, — vse jim je bilo malost, vprli so se navalu vsteklih vstajnikov , prvi ne-redni naskok na vrata v serajl so krepko odbiti.
Ali o tem náskoku prolita kri je še hujše razdra-žila upornike, ni se več obetalo nič drugega, nego moritva do poslednjega trenotja , naj zmore ta ali ta stranka.	(Dal. prih.)
Mnogovrstne novice,
* Kako sv. oce Pij IX Živí. — Papež vstane vkljub svoji veliki starosti (on šteje že 85 let) vsak dan ob 6. uri zjutraj, Njegov strežaj Zangolini pomaga mu že nekoliko mesecev, da se obleče, ker mu je to že zeló težavno. Ko je oblečen, gre sv. oče v bližnjo sobo, da se pripravi za mašo, katero vsak dan opravi ob 8. uri v kapelici tik svoje sobe. On moli tako pobožno, da mu mnogokrat solze polijejo obraz. Potem je papež še pri eni maši pričujoč, katero bere ta ali uni njegovih kaplanov. Ob 9. uri prinesó mu za zajuterk skledico juhe , čašico črne kave in kozarec Bordoškega vina. Sedaj pride kardinal Simeoni, njegov prvi minister, da se s papežem posvetuje; v torkib in petkih dohaja k njemu ministra namestnik. Potem bere sv. oce přejeta pisma in sprejema posebne avdijencije v spalnici , go-spodje pridejo k tem avdijencijam zmirom v črnem fraku z belim ovratnikom brez rokovic. Prince in prin-cesinje sprejema papež v posebni svoji knjižnici. To mu je najteže. Dandanes ne pruža več noge za poljub, samo roko si dá poljubiti. Kedar je kdo dovršil avdi-jencijo, zazvoní papež, dotična osoba odide in druga pride. Gospodje in gospé sprejemajo se v raznih dvora-nah. Ob poli ene ure daje napol službene avdijencije in sprejema deputacije. Zdaj se gré papež malo spre-hajat v ložah Rafaelovih ali na vrt, ker so okoli njega nekateri kardinali in drugi odličniki. Ob pol dveb ae vrne papež sè svojim major-domom Msgr. Riccijem, da bere oficiji. Ob dveh popoldne obeduje, in sicer ob-staja njegov obed v juhi, pečenem mesu, zeleojadi, ko-teletu ali kaki drugi pečenki, v špargeljnih, kedar so, za pomizek pa mu je sadje. Že pet let pije po naukazu svojega zdravnika samo Bordoško vino. Tajnik msgr. Conni obeduje s papežem. Poleti po obedu počiva pol ure, potem pa moli brevir. Ob poli 5. uri gre sv. oče v svojo kapelico, potem pa v lože Rafaelove. Poleti se dá na vrt nesti. Ko gre memo podobě matere Božje Lourdske, moli „češčeno Marijo" in nekatere latinske
molitve. Pri studencu Zitelskem ustavi se pri vrbi in daje hrano sipati tičkom v velikem tičniku. Vrnivši se od sprehoda bere zopet pisma in ko je „ave Marijo" odzvonilo, sprejema zopet do 9. ure avdijencije. Potem ae sv. oče še kake četrt ure pogovarja s tistimi svojimi ljudmí, katere naj raji ima, in zdaj vecerja samo skledico juhe in dva pečena krompirja. Ko gre v spavnico svojo, slišijo ga večkrat še pobožne pesmi peti. Postelja sv. očeta je železná brez zagrinjal in brez preproge na tleh. V spavnici njegovi se nikoli ne kuri. —
Tako popisujejo časniki vsakdanje življenje sv. očeta. Ali je popis po vse resničen ali ne, ne vemo.
* Kako Bulgari sprejemajo svoje odresenike Ruse, popisuje Angleški časnik „Dajli News" tako-le: „Marš Rusov od Sistove proti Trnovému je bil slaven. Povsod je prihajalo prebivaistvs svojimi duhovni na čelu Ruskim četám naproti, prinašalo kruha in soli, dekleta in žene pa so dajale vojakom vencev in cvetic. Pred seli so bili napravljeni slavoloki s smrečja. V Zadavi so prihod Rusov obhajali s tem, da so s kladvi bili ob že-
íezne ploše ter tako posnemali prvo zvonenje, ki že 400 let ne sme doneti. Menihi dveh samostanov so šli Rusom naproti z zastavami, križi, podobami svetnikov in evangeljskimi knjigami in so se med tem , ko so čete memo marširale , nastavili ob cesti. Iz klet teh samostanov so stare zvonové, ki so stoletja tam že zakopani ležali, zdaj izkopali , da jih zopet zlečejo na zvonike. V Trnovém je vélikega kneza Nikolaja vsa Bulgarska duhovščina sprejela v svitli cerkveni obleki in peljala ga v cerkev, kjer je bilo potem slovesno božje opravilo in so knezu adres, vencev in cvetic podali."
0
>N ©
<o es
N
24©
CD
>N
0
tli
a
NI
Naši dopisi.
Rusije 16. jul. rj. — Odkar je nasa Podonavska
armada prestopila Donavo, nimamo o n j e j nikakoršnih druzih sporočil, razen tega, da je proti jugu zajela vso dolino Jantre čez Trnovo do Qabrova in da proti
jutru se přibližuje k Ruščuku. ^ Turške trume se zbi-rajo med Ruščukom in med Sum 1 jo, kjer bo tedaj menda skoro velika bitva.
Aziji naši poslednji čas ne samo ne gredo naprej, marveč umaknili so se daleč nazaj — za Kars Zajmu. Kako pa to? — bodo morda prašali čitatelji ,,Novic" — skoraj poldrugi mesec ao Turki bežali kakor zajci pred Rusko armado, ki je v dveh dneh vzela tako silno trdnjavo , kakoršna je bila Ardaganska? kako je mogoče, da se zdaj nazaj pomikajo , ko &mo pričakovali, da vsak bip Kars pade? Ali Turku iz zemlje rastejo vojaki? Skoda res je za zgubljeni čas al morda ima tudi to kaj dobrega v sebi, namreč to da ta škoda bo vendar nazadnje odprla oči našim visokim cincalcem. Naša vlada je odpravila proti
r
y
Turku v Azijo samo 125.000 mož, in to bilo bi zadosti
proti Turku, ker glavna naloga je zajeti Evrop ej sk o, ne pa Azijsko Turčijo. Al zmotili smo se, ker smo se zanašali na neutralno poštenost. Turki so postavili svojih lastnih moči, kakor se je pokazalo, proti naši Za-
kavkazki armadi do 220.000 mož. Al Angiija je
brž sprevidela, da Magjar Klapka ima prav, ki trdi, da to je premalo; začeia se je zato ona z Rusijo poga-jati o svojih interesib, češ, da na Turčiji jej ni nič le-žeče; a med tem, ko je Rusija obetala, da ne bo napadala Turčije po morjih, po katerih plavajo Angleske ladije, je hitela Angiija pošiljati Turčiji podporo iz Evrope po Sirijskem morji, iz Indije pa po Perzijskem. Tako se je Turška armada hipoma pomnožila na 300.000
mož, in tako zdaj proti naši armadi v Aziji stoji tri-krat močnejši sovražnik, ki ima oficirjev več Angleških nego Turških. Zato se je morala naša armada umak*
niti na trdno pozicijo k Zajmu, kjer caka s svoje strani pomnožitve.
Koje general Tergukasov z Erivanskim odredom vzel Turški Bajazid, pustil je v njem posádko iz
30 oficirjev in 1587 prostih vojakov ter se odpravil po
Erzerumski cesti do Alaškerta, kjer se je doigo boril s silnejšim sovražnikom. Med tem so Turki poslali po Vanski cesti 30.000 Kurdov in redifov na Bajazid. Naša mala posadka, se ve da, ni bila v stanu braniti celega mesta proti taki trumi sovražnika, umaknila se je v grad, Turki so zasedli mesto, oblegli grad ter se stre-ljali z nasprotnikom neprenehoma celih 23 dni. Iz Carigrada so že pošiljali depeše, da zdaj zdaj pričakujejo da se bo vdala Ruska posadka. Mi tega nismo verjeli ker ni navada, da bi se Ruske posadke udajale , one imajo navado braniti se, dokler koli je mogoče, potem pa raji umreti, kakor osramotiti svojo zastavo. In res 23. dne so Turki pričakali generala Tergukasova z oddelkom 12.000 mož, ki je Turke popolnoma pobil in
y y
razpodil. Oficijalno pismo velikega kneza poroča, da
Turka je padlo ubitega in ranjenega do 7000 mož. V naši posadki 23. dne je bilo ubitih 114 vojakov in
oficirja, ranjenih 359 vojakov in 7 oficirjev. Proti
koncu oblege je posadki ostalo za živež le še malo na pol gnjilega konjskega mesa. Mesto je tako okuženo po gnjilih mrtvih, ki jih Turki niso pokopavali, in tako razdjano, da si noben prebivalec ne upa vrniti v razvaline okuženega mesta.
Rusiji smo vsi prepričani, da vojsko nam bote napovedali Avstrija in Angiija. In to ne more
drugače biti, vsaj naša vlada vendar ne bo mogla di-
plomatično za neutralno pričo šteti očitnega sovražnika.
241
Anglija in Avstrija ste objavile neutralnost, a vendar kakor bi bii trenii, ne samo s sveti, ampak tudi v djanji pomagate Tur- kratkem času je bilo
Je
nastal strašansk ogenj
konj
f
da
\
)
y • • i
ČIJI.
Srbija
se ne srne ganiti
y
drugače
dvoje junčkov in pa 20
strija; Ruska armada ne sme k Srbskim mejam
jo zajame Av- presičev ali zgorelo ali pa tako ogorčio, da so kmalu
7
to bi
konec vzeli. Krave so se
a
77
casus belli" ; Klekska luka je Turku odprta; Av- konji pa nikakor niso hoteli ven.
rade iz hleva izgnati
7
bil
strijski Lloyd je v Turski vojni službi
>
kajti
on preva-
ževa Turško armado in Turški vojni kontrabant
7
Av-
Blejske Dobrave.
Umri je dne 20. julija An-
drej Sveti na, šestošolec, zarad bolehnosti od novega
strija pa se je porazumela s Turško vlado, kako se leta domá bivajoč. Priporočamo vrlega mladenča nje bodo po Bosni in Hercegovini razdelile Avstrijske po- govim sošolcem in znancem v blag spomin
sadke. Da! junaci so Magjarji, ki Avstrijo silijo v
Ljubljane.
Po Dunajskih časnikih gre govo-
vojsko z Rusijo, ker jim je dobro znano, da proti Tur- rica, da deželni zbor Kranjski se bode z Gališkim čiji je poslala Rusija tretji del svoje armade brez re- vred sklical že prihodnji mesec. Da ta govorica ni s trte servov.
leti
čitam
dostna sporočil
Trski Vedom
>>
zvita, sme se misliti že zato, ker nasprotniki naši že težko čakajo časa, da se národna većina sedanjega
nasi
kolici je letina za seno in žito iz vrstna, deželnega odbora odstrani. „Reform"
pokrite drug nepristransk časnik
pisejo :
kakorsne že dolgo ne pomnimo; senožeti so vs z gosto in visoko travo ; rž je viša od člověk tako težko klasje, da ženica težko vzdigne dva snopa." voverci v deželnem zboru Kranjskem, je le „narejena",
in ima
skih: „Većina s 4 ali 5 glasovi
kakor vsak pravi o volitvah Kranj-
ki jo zdaj imajo usta-
7
Dali
poročajo iz Prohladne: „Letina žita je gromadna; a ne prava, ponaturna većina; vendar zadostuje
žetev
težk
podarji ponujaj
7
tretji
, gaziti
delavcev manjka; za požetev go- narod slovenski, in zato veselja poskakujejo Teutonski
del nažetega
ne
manj
težka centralisti."
bo mlatev, gospodarji naprej obetajo za omlatev sedmi
zrna.
de
presegl
a
77
Hark. Vedom
pisej
7)
Letošnja leti
vse
de gospodarjev: rž je več kot prekrasna
7
ob
je:
(Odbor
77
Matice slovenske") ima 30. dne t. m.
uri dopoldne svojo 40. sejo. Dnevni red tej seji
pšenica in ječmen sta izvrstna, sená na kupe; take le- tajnikovo
Bere se zapisnik 39. odborové seje;
poročiio
tme najstarej
i j * d j
ne pomnij
voz
ki
bil
avad
po
do
ubij
kopejk; v mestnih magazinih
Volovsk
se prodaj pud sená po
77
po
ná 60 ko-
rokopisih, dopisih itd.);
Časopisu Matice Slovenske" , o poslanih
poročiio odseka za izda-
vanje knjig;
poročiio gospodarskega odseka
)
raz-
pejk deče
a
77
Novoro8ijski Telegraf" v Odesi poroča sle-
prava raznih Matičinih zadev.
„Žetev gre srečno izpod rok;
Žeieti je, da bi se gg. odborniki v obilném številu
po 15 četvrti rži
7
red nj
klas
desetina (polja) daje udeležiii te skupščine, katera bode med drugim doio
ma
po 80
zrn
7
letošnji
< Žali
letina je tedaj dvakrat bogatejša memo lanske." bog pa, da ni sreče brez nesreće: iz več krajev sporo
caj
7
da
im
delà toča
NoYOïnesto 23
jal
ko škodo Oj Novomesto „terque
7
čila , ali bode se pri toliko piélem naročevanji na „časopis Matice Slovenske" ta list mogel že precej izda-jati, ali se bode izdajal pozneje.
Pri tej priliki tudi prosimo, da bi gg. poverjeniki
qua
tvoj
sredi se je volil za deželnega svoje doneske kmalu poslali in naznanili izpremembe o
terque beatum"! poslanca gosp. Koč
dan se boš lesketalo v blesku obilnosti in bogastva, imenik natančneje sestaviti.
in sploh gg. udje, ki letnine za to leto še niso plačali
7
kajt
Kakošna slava! Cez leto in svojem stanovanji, da se bode mogel račun skleniti in
Iz pisarnice Matične.
dobilo bodeš nove plašče za parado , za požarno
Profesor M. Vodušek iz Gorice pride za pro-
Btražo sto goldinarjev, za kazino tvoiih komandiranih fesorja na gimnazijo Ljubljansko in suplent K. Proško
udov tisoč, da se poplačajo njeni dolgovi. Kar krona vsemu. dobilo bodeš novo dekliško šolo.
kras bode to za te in za tvoje potomce, ko se iz gro- novani za profesorje na realki Ljubljanski;
pa je je imenovan tudi za profesorja na tej gimnaziji
~~ plenti O. Koller, K. Proft in Fr. Levec
7
su-so ime-
dr. A.
belj sv. Florij
dvig
veliČastna palača, gotovo im- S up an gré iz Ljubljane v Crnovice.
In
veru]
to živo
Dr. Fr. S i mo nic, naš rojak v Gradcu, je po-
pozantniša nego so Pariške tuilerij in trdno upaj , da se bo zgodilo v, Grških kalendah, stal amanuensis v c. kr. vseučiliščni knjigarni na Du-zraven pa nad vse ljubi Kočevarja, „očeta" ubozih , ki naji. To je bila, pravijo, nekdaj tudi prva služba na-
ti
naklonil take darove, kijub temu, da naši deželi šega si. Kopitarja.
dolguje stotisoč goldinarjev. Gospoda Novomeška noge tedaj; zidajte dekliško solo; to je prvo in
na
potrebno
ne
take
jbolj
rum
a
7
prosimo
7
Prečastiti gosp. Kljun „per tot discrimina revendable dobi Rauberjev beneficij. Na Dunaji
ko leto plačevati 1000 gold
kor se je zgodilo
bi moralo mesto so sprevideli, kar Ljubljanska viša svetovna in cerk za popravke,
ka
ekj
drugod
Da pa
vena oblast niste hotele videti, da je Rauberjev bene-
ficij
i7
vice ne delamo , ne smemo pozabiti
7
da
beneficium simplex", o katerem gré patronu
komu
k nemšku- odlocilna beseda. Patron pa nepremakljivo stoji za
itarski zmagi pripomoglo mnogo tacega narodnega ali prav Kljuna. Pri konečnem iziđu te dolgočasne afere prihaja
prav nerodnega svetá agitovanja mlađega trgov
7
k
so odvisniki. Ne pozabimo menda vsacemu nepristranskemu člověku na misel Ko-
>>
a
in ,,ck" ;
rmo z samim

Johan
I"
7f° 7
kar se be
Joh
, in njen vis-a-vis
,;utz",
zapomnimo si seskova pesem, ki jo je leta 1847. z napisom „^m , a izgovarja aediiicabit Dominus Sion et videbitur in gloria sua.
quia
tt
in so8eda njenega, Ps. CI. 17.
mri katerem se nam vriva smesna misel
voz

zore
u
potřebuj
tudi
drugem „posvecenem
a
kake
kraji
7
,8ure
a
zlate Tudi na nekem
7
,Trikrat je
pel tako-le:
svet krivičen, je
slep, se zdrami v četrto."
pri nas močno diší

ach
„Učit. Tovarš",
ki mirno pa možato hodi pot šolskega podučevanja in ne skaka čez vojnice šolstva na
Schwefeldampf" , ki ga ne valí iz sebe slovanski vul- politično dirjalnico, kakor glasovita „Laib. Schulzeitg.
a
t
kán. dane
77
Etwas ist faul im Staate Dánemarks" pravimo ki se je pri deželnih volitvah tudi vpregla v nemčursko
znabiti, da kedaj
Loga poleg Brezovice 20. j ulij
etlimo te prostore kaj več. galejo, je v svojem 14. listu v podobi prinesel jako
Vreme letos
□jega poletja moremo, kolik sko deželo dozdaj posebno
je nam znano, za
Kranj
korÍ8tni „računski Ruski stroj s kroglicami,
in pripravi za prve vaje v či tan ji",
dr obci
mi
7
?ati
Al
brez budih ur imeno- popisan po gosp. Stegnarji.
grozno
bilo sinoči okoli polnoči pri nas.
Tresčilo je v hlev posestnika Franceta Petri č
Ir
or»

Koncert Rrežma.) Gosp. Franjo Krežma
7

i • i
242
surke, v kateri je naetopil
oder
ga je zavoljo národně
nemčurska stranka pisano gledala, s sijajnim vspehom koncertoval v Ljubljani, je med tem časom velik del
Novičar iz domaćih in tujih
dežei.
Dunaja.
Natihoma zmirom leze ministerská
Evrope in posebno muzikalno Italijo in Francijo pre- kriza po časnikih zavoljo razdrtih obravnav z Ogri
hodil in entuzijastično bil sprejet povsod. Tudi Pariz ,,K. Ztg."	^	----
mu je poklonil lovorov venec.
piše: „Na parlamentarični poti se ne bode radostnem spominu dosegla sprava z Ogri. Ali bode krona pomirljivo segla
na navdušenost, s katero je mladi, komaj 16 let stari
vmes

da tu ali tam kaka stranka popusti trdovratno
umetnik v narodnih krogih bil pred 2 letoma v Ljub- svoje stališče, ljani sprejet, dal je, potovaje preko Ljubljane, 20. dne polovici države t. m. koncert v čitalnici naši, prav posebno sloven-. Ogerske pogodbe za nekaj časa od staviti ustavo
naše
ali pa da bode vsaj v eni ali drugi treba zarad ponavljanja Avstrijsko-
to
Re-
pise
v
skemu svetu na ljubo. Dvorana, vkljub Afrikanski vro- dandanes še ni gotovo. — Da se Avstrija
čini čez in čez polna , kazala je , da občinstvo je od form" — nahaja v nevarni krizi vkljub vsemu zakri-
blizo in daleč radostno prišlo poslušat čarovnika na vanju, to vidi vsak, kdor videti hoče, pa noče slepiti
sebe
goslih
)
kateremu je kompetentni Pariz po pravici dal
mL JA^in Da	M À 1 in/lî tîftnnk v^'n
in
druge.
Pomenljivo pa je to , da se velika ve-
Paganinija." Al tudi vspeh nje- čina narodov Avstrijskih in Ogerskih ne boji krize koncerta v umetniškem oziru je bil brilanten, marveč je zadovoljno pričakuje. Večina narodov vidi
častni naslov „mlađega govega
in kako ne bi bil! Izvanredna čistost intonacije pri naj- da sedanji stan na more dalje trajati težjih pasažah, posebno čiste oktave, dalje njegov krepki čana , da,
r )
y
ker
je prepn-
in véliki glas, občutka polno
mirno stanje telesa
predavanje v Cantileni in vse to je njegova posebnost.
biti.
naj
pride kar koli, slabeje nikakor ne more
Državni zbor ima počitnice do
septembra.
Pičli prostor lista našega nam ne dovoljuje, na drobno Naj se poslanci in ministri dobro imajo! Ljudstvo se
se je brigal za dosedanje
razkladati, kako je s svojim lokom kot čarobno palico
za to tako malo
samo na eni struni v fantaziji iz Norme oči in ušesa razprave zborove.
briga, kakor
vseh do strmenja napel.
strica prav
? gospica Xliia^ ga J lici ^íaowyilll O^/X WIUXJU YUiIM ™ J J ^	f	▼ vw AAV« » iwumw x^vuu.
delikatno in igrala sama tudi nekoliko toček z ve- katoličane Bosniške priporoča milosti našega cesarja,
Ana
Njegova mlada, nježna se-
Tukajšni in Ogerski časniki so biskupu Stro fi-
ga je na glasoviru spremljevala majerju podtaknili pismo, v kterem kot vladika Bosniški
liko izurjenostjo. Pohvala je bila obilna. — Po srečnem drugo pismo pa, v katerem papeževega ministra Simeonija
primerljeji slišali smo tudi našega rojaka gosp. Josipa prosi, naj bi pri sv. očetu pozvedei, kako naj bi se obna-
N o Ilija, pevca Zagrebške opere, ki je bil na Dunaji
šal
z ozirom na prošnje, ki mu dohajajo od Bosniških
se podá v Milan, da tudistam sliši tako, da mu moremo le častitati zavoljo močnega
y
^ A ^	" ^ r^JLAV-*	v/A V/	X-ài v	Aivutvi W ¥ XiV^lV y	kjv	▼ VUVAlr«^
Magjarski in Dunajski Turčini strašansko divjali zarad
nega glasa in silnega napredka.
njih.
Iz Slatinskih toplic pa je prevzvišeni biskup na
nobenega tacega
pri slavném pevskem učitelju Lowenstamm u, zdaj pa katoličanov, ki želijo priti pod vlado Avstrijsko. Čeravno
operno petje. Pel je bi te pismi ne bile celó nič nenaravnega, so vendar
kras-,
Razen tega je sode-
loval tudi moški zbor čitalničin z dvema točkama
in si zaslužil vse pripoznanje.
(10 štipendij) po 52 gold. 50 kr. je razpisanih
za ženske iz Kranjskega, ki želijo vstopiti v Ljubljan-
oktobra in
trpí pol leta. Prosilke za take štipendije morajo po spričalih dokazati, da imajo glavo in telesno sposobnost
Dunaj telegrafično naznanil, da on pisma ni pisal. Turčini so res neumorni kovači laži in
sleparij !
Iz Rusko-Turske g a bojisča.
Nasledki prestopa
sko šolo za babice, katera se začne
. ifi ip^v . mu . wm
za to, da niso čez 40 let stare in da znajo vsaj slovenski brati, ker je ta šola slovenska. Prošnje naj vložé zadnji Čas do 10. dne prihodnjega meseca (avgusta) do-
Balkana in silnega prodiranja Rusov so se pokazali v Carigradu tako, da so bili Kerim-paša, poveljnik podo-navske vojne, vojni minister Redif-paša in minister
glav-
nem mestu Turčije vse vré, celó prenapeta in lažnjiva
vnanjih zadev Savfel-paša, hipoma odstavljeni.
y
tičnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu.
Ženska

ki
se
sprejme v babiško šolo, dobi tudi nekoliko povračila za pot v Ljubljano in po končani šoli iz Ljubljane na svoj dom nazaj.	^ j
Po zanesljivih pozvedbah smo zvedeli, da se je
do 23. dnet. m. samo iz Ljubljane gnalo 1295 krav in volov, 404 pa telet na Nemsko. Iz Gorenskega se more računati kakih 1000 krav in volov.
Danes (na sv. Jakoba dan) smo videli prvo le-tožnje grozdje iz Tržaške okolice na trgu Ljub-ljanskem.
Osem gospodov bogoslovcev bode 27. dne
poročila iz bojišča v Aziji niso v stanu pomiriti Turkov posebno, ker z vseh krajev, še celó z Drenopolja, kateremu se bližajo Rusi, beži mohamedanskega prebi-valstva kar na kupe proti Carigradu. Ta vspeh je pač
ravno
tak
kakor če bi bili Rusi potolkli celo Tursko armado ob Donavi ; strah pred Rusi je velik, že je sli-šati. da^ Turki po miru kričé. Po vzetji Kazanlika
in sela Sipka so dobili Rusi v roke vse težavne Balkanske prelaze in lahko jim je, čez Donavo čedalje veče čete valiti za prvimi. — Tudi v Aziji so si Rusi tako opomogli, da jim Turki, čeravno jih je trikrat
veče
ste vilo, nič ne morejo
t. m. za mašnike posvećenih.
Vsako leto navadne
duhovniške vaje bodo letos od 20. do 24. avgusta.
Brencelj", priljubljeni
dolgo
že pogrešani m
težko pričakovani burkež, bo z jutrajšnim dnevom zopet začel izhajati po dvakrat na mesec v svoji stari
ln^iAiiTTÎ^ Aklnlrî in r!oll1T71*Vll AAH Ann YY\ î l AV) O mil ^CS + QYÏO
Žitna cena
v Ljubljani 21. julija 1877. Hektoliter v nov. denar ji: pšenice domaČe 9 fl. 21. — banaaka
lažnjivi" obleki in šaljivimi podobami. Cena mu ostane
stara, namreč po 3 gold, za celo leto, po 1 gold. 50 kr.

12 fl. 24 ječmena 4 fl. 20
90.
v •
6 fl
soráice 6 fl. 40
rží 7 fl.
prosa 4 fl. 70
ajde 8 fl. 48.
ovsa
3 â.
Krompir 6 fl. 40 kr. 100 kilogramov
za pol leta in po 80 kr. za četrt leta. Le brž naj si
ga naročí vsak , ker druga številka priđe brž za prvo in se bo pošiljal le tištim, ki ga bodo naprej plačali. Priporočati ga nam ni treba, ker je že tako dobro znan po vsem slovenskem svetu.
Kursi na Dunaji 20. julija.
Unirani državni dolg 61 fl. 25 kr. Azijo srebra 109 fl. 50 kr
Naredno posojilo 66 fl. 10 kr.
Napolendori 9 fl. 88 kr.
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer
Tisk in zalo žba : Jožef Blaznikoyih dedicev v Ljublj