TISKOVINA Knjižnica SP 5 ZASAVC 5 2007 s 352(497.12 Zagorje ob Savi) 1 COBISS e ŠTEVILKA 15, LETNIK 1« 26. 07. 2007, CENA 1,13 €/270 sit • - BBtSBEU/B Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si | Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov______ mazoa Ob nakupu Mazde v A v to hiši Kržišnik Vam podarimo povečano varnost in udobje v vrednosti SHS* Možnost zelo ugodnih financiranj do 96 mesecev, možnost pol takoj/pol čez dve leti! Super Mazda Super Ugodno - Mazda 2 za 2 evra/dan, Mazda 3 za 3 evre/dan, Mazda 5 za 5 evrov/dan, Mazda 6 za 6 evrov/dan. ,™,„ ■ mBport I6 * odvisno od izbranega modela Uradna poraba goriva 6,0 do 10,3 l/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. Bild Mazda je številka 1 po kakovosti. @1 Morate prebrati: 6. SEJA OBČINSKEGA SVETA TRADICIONALNO SREČANJE NAVRHEH SLADKORNA IN GASILCI KONJENIŠKE I6RE GORSKI VRT KONJSKA m GALERIJA ZLATIH MATURANTK SKUPINA FESTIVAL BREŽICE PODKUMSKI GASILCI PRAZNOVALI ABRAHAMA UV8BNIE 3asji dnevi! Ne ozirajoč se na to, da je ozvezdje psa te dni postalo vidno na našem nebu, ne glede na to, da kužki že lep čas lenobno premikajo tačke in iščejo kolikor toliko hladne kotičke v stanovanjih in na vrtovih in vlečejo jezike za seboj, da o muckah (hm) ne govorimo...- mimogrede, se zavedate,1 kako jim je v kožuhih te dni...in, da ne morejo nav pir? Vooooodeeee!...Torej, preden berete tokratno 1 1 umovanje naprej, napojite svoje živalce, da ne prista- i nete na straneh 'ti mučenju živali_- > s prvo mislijo, se (štirideset stopinj v I Ijamo o vročini in (prikličemo še nekaj /šokov. Sprašujem se, (na dolgo in na široko (vroče, kako žge, kako (karkoli početi, kaj šele Društva za boj pro-1 No, gremo dalje I pravi, ne glede na) senci, veselo razprav- ( tako v svojem umu) dodatnih vročinskih ( zakaj vsepovsod tako) modrujemo, kako da je) se ne da dihati, niti) delati (itak!). ‘Joj, kap) ©n Zasavc-a izdaja Grafika Gracerd.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00 siti, polletna 13,52 EUR (3.240.00 sm. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. me bo od te vročine!’- ‘Oh, mi smo si pa klimo namontirali, je prav) (luštno v stanovanju.’ - No, sem brala, da tak luksuz lahko sosedu) /požre živce, saj ni vseeno, kam obesimo tisto škatlo od zunaj. Po) (možnosti sosedu brni na ušesa vso noč in mu ogreva stanovanje.) /Ali ste pomislili, kako toplo zapiha, ko greste mimo kakšne takšne) (modne muhe? Pa ste pomislili tudi, koliko takih izumov veselo) (ogreva ozračje. Ampak, to je že druga zgodba. Hotela sem pravz-r (aprav vprašati, ali imamo v Zasavju res samo problem z vročino?) (Toliko besed ni bilo porabljenih v letošnjem poletju ne za smrad) )iz grabna v Trbovljah in to v zgornjem delu mesta, ne za ljubke) (male kožuščkaste živalce z golimi, malo daljšimi repki, ki se ves-) Jelo kopajo (ali se hladijo ali grejejo ali se učijo plavat, tega ne) (vem) v trboveljskem grabnu in močno verjamem, da tudi v) (vseh drugih zasavskih potočkih in potokih.Je res čudno, da) ■(tega ne opazimo. Ali pač?! Imamo morda gensko okvaro! Iznosov? Torej narobe obrnjene, da samo zrak vohamo?)’ jEh, ne me tolažit, da so izvirčki, ki pritečejo s hribov v^ -.dolino pa čisti. Od česa je pa moj kosmati šnofljačf (smrdel kot kuga, ko se je v enem od njih veselor ihladil in od sreče pod vodo lajal? Mogoče^ -|Se je pa voda od zraka zasmradila, sap -Je nemogoče, da bi jo ljubi Zasavcu -.tako zasračkali, o, ne, mi pa že/ xne, o tem sem prepričana/ urednica Marta mt£mitč se mneno "IžU 2007 ® pisma mmi Bralcem Zasavcem in županu Zagorskemu Tovariško srečanje na Kopitniku Tradicionalno srečanje članov ZB Hrastnik je bilo tudi letos na Kopitniku, v soboto, 30. junija 2007. Kljub turobnemu, oblačnemu in deževnemu jutru se je srečanja udeležilo preko 200 članov, med njimi 40 in več pohodnikov, ki so krenili iz Hrastnika in z Dola po »Poti spominov NOB« preko Krnic, Kovka,Turja na Kopitnik. Letos smo praznovali 26. obletnico Poti spominov NOB v občni Hrastnik. Obletnice vračajo človeku spomin na preteklost. Tako smo se na prireditvi na Kopitniku spomnili na 24. april 1981, ko so pred Muzejem v Hrastniku v jutranjem soncu plapolali številni borčevski in planinski prapori. Zbrana množica je navdušeno pozdravila trenutek, ko je bil prerezan trak in tako simbolično odprta planinska pot po obrobnem hribovju hrast-niške doline, imenovana Pot spominov in tovarištva v NOB občine Hrastnik. Pot ima mnogo naravnih lepot, je polna presenečenj in lepih doživetij ter prijaznih ljudi in za vedno zaznamovana z dogodki iz NOB in naše preteklosti. Mi smo tisti, ki ne smemo dovoliti, da bi prišla v pozabo, saj je to naša zgodovina, zgodovina našega naroda, ki nam je dala svobodo v kateri danes živimo in jo uživamo. Do sedaj je to pot v celoti prehodilo 1638 pohodnikov, v zadnjem letu 26.Vsak od pohodnikov prejme spominsko značko, vsem pa je skupno, da jih vodi do številnih zgodovinskih pomnikov in je vredna obiska. Tudi vas Turje je na tej poti.Tam je bila krajša svečanost s kulturnim programom pred krajevnim spomenikom padlim in ustreljenim vaščanom.Vsi, ki so se zbrali, so pozorno prisluhnili recitaciji Kurirjeva zadnja pot, ki jo je napisal še živeči kurir Stane Pečar in jo posvetil prijatelju kurirju, ki je padel na kurirski poti. Za svobodo, ki jo danes uživamo, so mnogo prispevali prav partizanski kurirji, čeprav niso jurišali in osvobajali mest. Bili so nevidna armada, ki ni poznala utrujenosti in ovir pri izvrševanju nalog.To so bili mladi fantje in dekleta, pogosto še otroci, polni poguma in požrtvovalnosti, ki pa so se dobro zavedali, da je od njihovih pravočasnih obvestil in sporočil odvisno marsikatero življenje. Kar 385 kurirjev je dalo mlada življenja in ni dočakalo tako želene svobode. Kulturni program na Kopitniku se je začel z borbeno partizansko pesmijo Pesem XIV. Divizije, z njo je bil izrečen prisrčen pozdrav in dobrodošlica vsem zbranim. Za polepšanje dneva so nastopili še harmonikarji Rok, Domen, Martina, Žan in citrarka Janja ter MPZ Steklar iz Hrastnika. Predsednik Združenja borcev NOB Jože Zorčič je udeležencem spregovoril o spoznanjih, ki so narekovala spremembe v vsebini in obliki delovanja združenja, da bo postalo zanimivo za mlajšo generacijo in jo vključilo v aktivnosti pri usmerjanju nadaljnjega razvoja družbenih odnosov. Opozoril je na vrednote, ki so bile svojstvene borcem NOB, kot so solidarnost, socialna pravičnost, ki jo mora zagotavljati država, strpnost v nazorih, ki naj bi bila osnova in jamstvo narodne enotnosti pri obrambi vitalnih interesov naroda in končno o povečanju samozavesti. Kot združenje borcev NOB želimo članstvu in javnosti pokazati, da nismo nikakršno združenje ostarelih partizanov, ampak smo in hočemo biti živa, aktualna civilna družbena organizacija, ki na osnovi naštetih vrednot in izkušenj z vidika nacionalnega interesa ocenjuje in usmerja tekoča dogajanja in svetuje članstvu, kaj je v interesu večine prebivalstva. V Hrastniku, 12. julija 2007 zapisala Božena Tušar Pred dobrim mesecem smo se na Uredništvu Zasavca razveselili pisma zagorskega župana Matjaža Švagana, ki se vedno prijazno odzove na klic in prošnjo za razgovor, vendar že po ponovni izvolitvi za župana nismo in nismo uspeli kofetkati z njim, ob kandidaturi za predsednika stranke LDS pa tudi ne. Saj, čas je zlato in župan zagorski se tega prav dobro zaveda. Zato smo bili obvestila sredstvom javnega obveščanja še toliko bolj veseli. Vsaj nekaj lahko »njegovega« končno objavimo. Zagorski župan Matjaž Švagan je napisal dopis, katerega zadeva je sežiganje odpadkov v Lafarge Cementu, naslovljen pa je na ministra Janeza Podobnika na Ministrstvu za okolje in prostor: »Spoštovani gospod minister, V Zasavju se ponovno soočamo s spornim projektom tako imenovane uporabe alternativnih goriv v Lafarge Cementu, ki namerava do 30. junija letos dopolniti vlogo za uporabo alternativnih goriv. Mnogi Zasavčani smo prepričani, kar dokazuje tudi I 1.794 podpisov, ki smo vam jih predali julija 2005, da prebivalci in okolje v Zasavju ne prenesemo novih obremenitev ter da sežiganje odpadkov v Zasavje ne sodi. Vse pogostejši dokazi, da postavljene mejne vrednosti ne zagotavljajo varnosti okoliškim prebivalcem v smislu zdravstvenega tveganja, nas opozarjajo, da je tveganje, ki ga prinaša sežiganje odpadkov, nesprejemljivo. Občina Zagorje ob Savi zato odločno nasprotuje vsem projektom sežiganja odpadkov v Zasavju. Zasavje si glede na vzroke in posledice obstoječe velike onesnaženosti okolja, zasluži novo razvojno priložnost in ne degradacijo v žrtvovano območje, namenjeno sežiganju odpadkov. Prepričan sem, da se tudi vi zavedate, da bi odločitev za sežiganje odpadkov v Zasavju pomenila konec upanja za zdrav razvoj regije v prihodnosti. S spoštovanjem, Župan Občine Zagorje ob Savi, Matjaž Švagan V vednost: - gospod Janez Janša, PredsednikVIade Republike Slovenije - mediji »konec dopisa. Kadar izvemo za kakršnokoli akcijo, vedno čakamo, kakšna bo reakcija. Zelo nas, kot »Sredstva javnega obveščanja«, zanima, kakšen je bil odziv na pismo. Sta se naslovljena sploh odzvala? Kdo od njiju? Kako? Kaj pravita? Kaj razmišljata? Kaj bosta ukrenila? Vprašanj je dovolj in izčrpni odgovori bodo potešili radovednost in če bo županu čas dovoljeval, bi se lahko ob prazniku občine Zagorje srečali na straneh Zasavca. Bralce Zasavca pa, ponovno in spet in spet, naprošamo, naj zlijejo svoje misli v besede in razkrijejo svoje skrite sanje in želje kar zadeva ‘osnaženje’ Zasavja. Urednica Marta FUNŠIRC --------h 6. seja občinskega sveta Zagorje - 9. julija 1007 Svetniki so najprej sprejeli zapisnik S. seje občinskega sveta, ki je bila 18. junija 2007. 1. Potrditev mandata dvema novima članoma Svetniki so potrdili mandat dvema novima članoma občinskega sveta z liste LDS. Nova člana OS Zagorje sta postala Neva Marn in Franc Kukoviča. 2. Pobude in vprašanja članov občinskega sveta Zupan Matjaž Svagan je povedal, da je prejel dve vprašanji svetnika Janeza Groboljška. Prvo se je nanašalo na ordinacijski čas ambulante na Izlakah. Groboljšek je povedal, da je odgovor tekom dneva že dobil. Drugo pa je pobuda za razpravo o sežiganju odpadkov v cementarni Lafarge v Trbovljah. Groboljšek je dodal, da morajo dati težo pismu, ki ga je Svagan pisal ministru Podobniku in predsedniku Janši, tudi z razpravo in ustreznimi sklepi na OS. Svagan je dodal, da je v pismu protestiral proti nameram Lafargea za sežig plastike, gum in ostalih odpadkov v pečeh cementarne, saj Zasavje ne prenese dodatnega onesnaževanja. »Okolje, ljudje so pomembni, image Zasavja in Zagorja je treba ohranjati, zaščititi je treba sedanje in prihodnje generacije,« je še dodal. »Ko bo prišlo pismo do ministra Podobnika, ki je bil doslej korekten, se bo sestal tudi občinski svet,« je zaključil župan, ki je še dodal, da želi, da Lafarge uspešno deluje, moti ga pa , da bi na račun ljudi večali dobiček. 3. Tekoče aktivnosti Zupan Matjaž Svagan je svetnike informiral o nekaterih aktualnih dogajanjih v občini. Prav na dan seje so odpirali ponudbe za gradnjo obvoznice v Zagorju. Na razpis se je prijavil le en ponudnik. Opravili so tehnični pregled vrtine Sava, ki bi jo radi aktivirali ob občinskem prazniku.V teku so razpisi za ureditev križišča pod cerkvijo v Zagorju in ceste Sava - Mošenik. Zaključen je razpis za obnovo strehe vrtca Center v Zagorju. Dela na igrišču na Izlakah potekajo po načrtih, zapleta pa se pri gradnji šolskih prostorov in vrtca na Izlakah, zato so že sklicali krizni štab, je še povedal Svagan. 4. Razvojni program podeželja in kmetijstva Program je predstavil Lojze Lokar s Kmetijsko gozdarske zadruge Slovenije.V razpravi je Dragico Jazbec zanimalo, kakšne akcijske skupine bodo sestavili za uresničitev nekaterih nalog. Predlagala je, da bi lahko kmetje več prodajali na domači, zagorski tržnici. In se vprašala, kako bodo mladi ostajali na podeželju, če, npr. v KS Cemšenik nimajo niti možnosti priklopa na internet. Lokar je omenil, da bodo akcijske skupine sestavljali z boljšim sodelovanjem med ljudmi, podjetij, z animiranjem prebivalcev in firm s teh območij. Matjaž Svagan pa je poudaril, da občina veliko vlaga v podeželje. Janez Groboljšek je opozoril, da bodo morali temu splošnemu programu slediti konkretni projekti. Mitja Cizej pa je pogrešal finančno usklajen program in projekte, s katerimi bodo sodelovali na razpisih za evropska sredstva. Ana Režun je opozorila, da bodo težko uskladili ekološko kmetovanje s sežiganjem odpadkov v regiji. Štefka Suša pa je predlagala, da OS sprejme sklep, da na ozemlju občine ne bodo dovolili gojenja gensko spremenjenih rastlin. OS je sklep soglasno sprejel. 5. Območja pokrajin Matjaž Švagan je v krajši obrazložitvi povedal, da so o pokrajini na OS že razpravljali. Povedal je, da občino vabijo v različne sestave pokrajin. Na Kumu je podprl širšo pokrajino od Domžal do Radeč, tudi sedež v Trbovljah, saj meni, da niti ni tako pomembno, kje bo sedež pokrajine. Še vedno pa je proti temu, da bi imela pokrajina le tri občine, saj je širša lahko precej boljša.Janez Groboljšek je predstavil stališče LDS, ki je podobno županovi obrazložitvi.Tudi stališče SDS je podobno, saj večja pokrajina pomeni boljše razvojne možnosti, je povedala Dragica Jazbec. Dodala je, da je treba institucije razpršiti po občinah. NSi pa bi mejo potegnil med Zagorjem in Trbovljami ter podprl severno ljubljansko pokrajino od Kamnika do Zagorja, je bilo razumeti Andreja Dol-šino. Sicer pa se je vprašal o smiselnosti pokrajin.V Evropi mnoge države dobro shajajo brez pokrajin, je še pribil Dolšina.Tudi Mitji Cizeju se zdi 14 pokrajin katastrofa, tri bi bile po njegovem dovolj. Kakorkoli, na koncu so svetniki sprejeli predlog župana in podprli širšo pokrajino. 6. Odlok o komunalnem prispevku Predlog odloka je predstavil predstavnik podjetja Chronos Domžale. V razpravi je Janez Vovk povedal, da Odbor za okolje in prostor predlaga, da svetniki odlok sprejmejo po skrajšanem postopku, da ne bi prišlo do pravne praznine pri obračunavanju komunalnega prispevka. Povedal je, da je odbor podrobno pregledal odlok in predlagal še nekaj dopolnitev. Svetniki so postavili predstavniku Chronosa še nekaj vprašanj, potem pa sprejeli predlog odloka po skrajšanem postopku. 7. Odlok o programu opremljanja zemljišč Svetniki so predlog sprejeli brez razprave. 8. Predlog odloka o določitvi števila članov svetov KS Sprememba je prinesla le nekaj popravkov, svetniki so jo sprejeli. 9. Odlok o plakatiranju Svetniki so sprejeli spremembe Odloka o plakatiranju v času volilne kampanje po skrajšanem postopku. 10. Plakatiranje Svetniki so brez pripomb po skrajšanem postopku sprejeli tudi uradno prečiščeno besedilo odloka o plakatiranjy._v„času volilne kampanje na območju Občine Zagorje ob Savi. X /'š' Vir: Biltert št. 12 6. in Z. seja Občinskega sveta Hrastnik Na 6. redni seji Občinskega sveta Hrastnik, ki je bila 21. junija 2007, so obravnavali 18 točk dnevnega reda in sprejeli vse sklepe.Tako poročilo o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za leto 2006 in program za leto 2007. Sprejeli so tudi poročilo o delu na področju zaščite in reševanja ter potrdili program za tekoče leto. Pa še poročilo o poslovanju KS P Hrastnik in CEROZ in tako dalje. Med zadnjimi točkami je bilo imenovanje direktorja javnega zavoda Kulturno rekreacijskega centra Hrastnik. Razpisne pogoje je izpolnjeval le dosedanji direktor Alojz Deželak, ki so ga zato tudi imenovali za naslednje obdobje. Pri pobudah in vprašanjih se je oglasil svetnik Miran Vidmar, ki se je pritoževal, da ni dobil odgovora na prošnjo za adaptacijo svojega objekta za Savo. Zupan je pojasnil, da svetniki niso seznanjeni z zadevo, zato so posredovali njegovo prošnji Obrtni zbornici. Svetnika Ivana Hrška pa je med drugim zanimalo, če se kabelski operater Elstik res seli v Rimske Toplice. Spomnil je tudi na pobudo, ki jo je dal zvezi z njim - da občinske strokovne službe ovrednotijo delež kabelskega sistema, ki je v lasti občine. Na7.seji28.06.pasosvetnikiobravnavaliinsprejeli razvojni program podeželja in kmetijstva za območje občin Zagorje,Trbovlje, Hrastnik in Radeče za obdobje 2007 do 2013. Seznanili so se tudi z regionalnim razvojnim programom Zasavja za obdobje 2007 do 2013. Ob obravnavi predloga območij pokrajin v Sloveniji - z imeni in sedeži - pa so zavzeli naslednja stališča:OS Občine Hrastnik soglaša s predlogom vlade RS o oblikovanju zasavske regije s sedežem v Trbovljah, dopušča tudi možnost priključitve sosednjih občinjs pogojem, da ostane sedež pokrajine vTrbovljah, pokrajinske institucije pa se morajo enakomerno porazdeliti po vseh občinah v pokrajini. FančiMoljk Sinel širi dejavnost Firma se je odločila, da bo kupila skoraj polovico prostorov v podjetniškem inkubatorju, ki ga gradijo v obrtni coni ob Bobnu. Njihovi poslovni prostori v podjetniškem inkubatorju bodo enkrat večji od dosedanjih. Poslovno dejavnost in proizvodnjo bodo razširili na tiskarstvo in papirno galanterijo in tako razširjeni poslovali na 850 kvadratnih metrih. Prostore na Grajski 8, kjer so trenutno, nameravajo ali prodati ali jih rekonstruirati v socialna stanovanja.V novih prostorih v inkubatorju bodo pričeli poslovati jeseni. Pa pride policaj pa pravi: »Papirje, prosim!« Ministrstvo za notranje zadeve državljane poziva, da preverijo veljavnost svojih potovalnih dokumentov in veljavnost dokumentov otrok. Podaljševanje podaljševanja V Državnem zboru se je v ponedeljek, 9. julija 1007 začela 10. redna seja, sreda, 11. julija 1007, pa je bila precej pomembna tudi za Zasavje. Poslanci so imeli na dnevnem redu obravnavo sprememb in dopolnitev Zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, a ga niso podprli. En glas preveč je bil »proti«, pa je padel. Prvopodpisani pod zakon, ki predvideva podaljšanje zapiralnih del v rudniku do leta 2017, trboveljski župan Bogdan Barovič, je z rezultatom glasovanja silno nezadovoljen. Razočaran je nad svojimi kolegi - poslanci. Jasno in glasno je izrazil mnenje o tem, da poslanci »nič ne mislijo, vseeno jim je, kaj se tukaj dogaja«.V pogovoru za Radio Kum je tudi imenoval tiste, ki so glasovali v prid spremembam in dopolnitvam, kljub temu, da je bilo stališče stranke, ki jo zastopajo, drugačno. Vsi zasavski poslanci so bili na seji DZ prisotni, odsoten je bil le zagorski župan in poslanec Matjaž Švagan, kot pravi, opravičeno. Bogdan Barovič je zagotovil, da bo zapisnik glasovanja dobil in ga odnesel »tja, kjer gredo knapi v jamo, pa naj vidijo, kdo jih mara in kdo jih ne«. In je tudi že napovedal, da bo pripravil nov predlog. Še vedno opozarja na povečanje brezposelnosti, ki bo posledično nastala zaradi zapiranja rudnika. Po virih povzela: MaH Pivo izhlapelo* cvetje ovenelo Organizacijski odbor z vsem sodelujočimi je pod streho spravil že 43. tradicionalna turistična prireditev Pivo in cvetje, ki je potekala v dneh od II. do 15. julija 2007. Bila je dobra, zanimiva in uspešna prireditev, ugotavljajo organizatorji saj se je petih dneh skozi Laško zlilo 130.000 obiskovalcev. Med domačimi gosti so bili najštevilčnejši Primorci in tujcev iz sosednje Italije (30 %). Vlaki SŽ so v Laško pripeljali prek 30.000 obiskovalcev.Takoj na začetku prireditve je kot del Piva in cvetja potekala humanitarna akcija, s katero je bilo zbranih 1.345,00 EUR. Namenili so jih otrokom laške občine iz socialno ogroženih družin. Po odzivu publike sodeč so najbolj zažgali letos koncerti Siddharte, Kingstonov in Nuše Derenda in Šank Rocka. Od četrtka do sobote je na parkirišču pri banki potekala prireditev Lepo je res na deželi, kjer so kulturna in etno društva iz laške občine prikazovala stare običaje. Na kmečki ohceti po starih šegah sta se poročila Lilijana Selčan in Mitja Obreza iz Škofje vasi, prireditev pa se je končala s parado in tradicionalnim sklepnim koncertom pihalnih godb iz Laškega, Maribora, Mute ter Ljubljane. Ob tej priložnosti je vrata za obiskovalce odprl tudi obnovljen, sicer pa, bolj kot ne, legendarni hotel Hum. Za red so tudi močno skrbeli in ugotavljajo,da izgredov in pretepov niso zabeležili, pa vendar mogoče bi bil pa boljši en tak ta prav pretep kot pa zamaknjena hoja po tirih, ki je sprehajalca stala življenje. MaH Zagorske novičke: Športni park Izlake Obnova Športnega parka na Izlakah je v zaključni fazi, saj se že bliža otvoritev igrišča v okviru praznovanja občinskega praznika. Naj spomnimo na nekaj dejstev: preurejeni športni park bo mladim in starejšim športnikom ter rekreativcem omogočil bistveno boljše pogoje za športno udejstvovanje. Igrišče je popolnoma prenovljeno, v športnem parku bodo zaživele tudi nove vsebine. Tako bo obiskovalcem na voljo posodobljena atletska steza, igrišče za odbojko na mivki, manjše montažne tribune, igrišče za majhne otroke, balinišče, plezalno steno. Denar za naložbo (okrog 300 tisoč evrov) sta poleg občine Zagorje prispevala še Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za šport RS. Vrtec Center Zagorski vrtec Center se bo kmalu ponašal z novo streho. Azbestno kritino bodo namreč zamenjali z novo kritino, Vrednost naložbe je 37.000 evrov, izvajalec del Alnex Zagorje pa mora opraviti s prenovo strehe do 20. avgusta letos. Z deli bodo pričeli v naslednjih dneh. Otroška igrala Na Ulici talcev v Zagorju postavljajo v teh dneh otroška igrala, za katera so stanovalci te ulice prosili že nekaj časa. V občini Zagorje vsako leto postavijo v različne soseske nekaj igral in uredijo kakšno otroško ali športno igrišče. Letos bodo postavili na igrišče za zagorsko avtobusno postajo tudi zunanjo mizo za namizni tenis, ki so jo obljubili lani. Za otroška igrala v Ulici talcev je občina odštela 5.000 evrov. Evropski projekti Občina Zagorje je dopolnila vloge oz. projekte, s katerimi kandidira za sredstva Evropskega regionalnega sklada. Sedaj čakajo na odločitev službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ali bodo ti projekti sprejeti in sofinancirani v letih 2007 - 2009. Za projekt, ki ga nameravajo uresničiti še letos, modernizacijo ceste Izlake - Čemšenik, je bil že objavljen javni razpis, ponudbo bodo odpirali 3.8.2007. Naj spomnimo: Zagorjani so prijavili rekonstrukcijo ceste Izlake - Čemšenik (odsek Parkljev mlin). Gre za 1840 metrov dolg odsek, predračunska vrednost del je 606 tisoč evrov, projekt pa je razdeljen na dve fazi. Prva bi morala biti zaključena do 30. 9. 2007, druga pa do konca leta 2007. Drug projekt je komunalna ureditev obrtno industrijske cone in sejemsko prireditvenega prostora Selo. Ocenjena vrednost projekta je 1,111.440 evrov. Urediti nameravajo infrastrukturo, servisne ceste, pešpoti, kolesarsko pot, ploščad za prireditve, parkirišče za tovornjake. Projekt je razdeljen v tri faze. Letos nameravajo pripraviti projektno dokumentacijo, v letih 2008 in 2009 pa bodo zgradili vse potrebno. Tretji projekt pa je izgradnja in prenova komunalne infrastrukture na območju naselja Polje v Zagorju ob Savi. Vrednost naložbe je 619 tisoč evrov. V okviru tega projekta bodo obnovili vse komunalne vode, vključno z obnovo toplovodnega omrežja in dograditvijo omrežja v tri objekte, ki še nimajo toplovoda. Uredili bodo tudi pešpoti in neurejena parkirišča. Na Polju je namreč okrog 400 stanovanj, po novi zakonodaji bi morali zagotoviti 600 parkirišč, sedaj pa jih je urejenih le 160. »Pavličeva vila« in Košenina Župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je sprejel sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje v Zagorju ob Savi .V Urbanistični zasnovi naselja Zagorje je del območja, ki se bo urejalo z OPPN, v območju za proizvodne ter servisne dejavnosti, del pa v območju za stanovanja. Razlog za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta je pobuda investitorja AS trgovina d.o.o., Naselje na šahtu 12, Kisovec, da se za obravnavano območje izdela OPPN kot temeljni prostorski dokument za pridobitev nadaljnjih dokumentov in dovoljenj. Območje se nahaja znotraj ureditvenega območja naselja Zagorje. Na severu ga omejuje individualna stanovanjska pozidava ob Vrtni ulici, na jugu območje za proizvodne in servisne dejavnosti z objektoma družbe Obrč in Komunale Zagorje, na vzhodu Ulica talcev in na zahodu Cesta zmage. Območje je delno že pozidano. Ob Cesti zmage stoji starejši poslovno stanovanjski objekt »Pavličeva vila«, za njo že zgrajen večstanovanjskih objektov ter transformatorska in plinska merilno regulacijska postaja. Ker gre za vmesno delno še nepozidano območje med individualno stanovanjsko gradnjo ter območjem za proizvodne ter servisne dejavnosti, ga je smiselno nameniti za stanovanjsko pozidavo. Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je umestitev v prostor dveh večstanovanjskih objektov s celotno infrastrukturo ter prometno in zunanjo ureditev območja. Ureditveno območje vključuje zemljišča parc.št. 1693/1, 1693/2, 1694/1, 1694/2, 1694/3, 1694/4, 1694/5 in 1695, vse k.o. Zagorje - mesto. Površina ureditvenega območja je 0,3 ha. Načrtovalec občinskega podrobnega prostorskega načrta je AKA d.o.o. Obrtniška cesta 14, Trbovlje. Pripravljavec občinskega podrobnega prostorskega načrta, odgovoren za njegovo pripravo, je Občina Zagorje ob Savi. Stroške izdelave OPPN in strokovnih podlag krijeta investitor AS trgovina d.o.o., Naselje na šahtu 12, Kisovec in Občina Zagorje ob Savi. Prav tako je sprejel tudi sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Košenina na izlakah Območje zazidalnega načrta obsega individualno stanovanjsko pozidavo na pobočju Košenina na robu ureditvenega območja naselja Izlake, ki se organsko in funkcionalno navezuje na obstoječo individualno stanovanjsko gradnjo.Velikost območja zazidalnega načrta je cca 1,4 ha. Razlog za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je pobuda Gradbenega biroja Jure Repovž s.p., Obrtniška ulica 14, 1420 Trbovlje, ki jo daje v imenu in po pooblastilu investitorjev Mateje Dolanc in Uroša Cenclja, stanujoča Zagorje ob Savi, Kidričeva 15. Pobuda za spremembe in dopolnitve se nanaša na prostorsko ureditev na pare. št. 130 k.o. Izlake, ki je v zazidalnem načrtu opredeljena pod št. 8. Na obravnavani parceli je po obstoječem zazidalnem načrtu načrtovana klasična stanovanjska hiša z dvokapno streho in zatrepi, tlorisnih dimenzij 16x14 m, načrtovani višinski gabarit je klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje s kolenčnim zidom max. 1,20 m in naklonom strešine 30 - 35o. Načrtovane oblikovalske rešitve so izraz in odsev časa v katerem je bil zazidalni načrt izdelan, investitor pa želi izgraditi modernejši in oblikovno avantgardni objekt polkrožne oblike tlorisnih dimenzij 24 x I I m, višinskega gabarita 8 m z enokapno strešino naklona 15%, ki bo položen in vklopljen v relativno strmo pobočje na rob obstoječe individualne pozidave. Predmet sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je umestitev željenega modernejšega in oblikovno avantgardnega objekta polkrožne oblike tlorisnih dimenzij 24 x 11 m, višinskega gabarita 8 m z enokapno strešino naklona 15% na pare. št. 130 k.o. Izlake, ki je v zazidalnem načrtu opredeljena pod št. 8 z vso pripadajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo. Programska izhodišča zazidalnega načrta se ne spreminjajo in obsegajo individualno stanovanjsko pozidavo. Velikost območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je cca 0,15 ha. Vir: Bilten 0 mmv Splošna matura 1007 Veselimo torej se.... šlo je zares in končano je. Znani so rezultati splošne mature 1007 K opravljanju splošne mature v spomladanskem roku je pristopilo 9773 slovenskih dijakov, ki so opravljali maturo iz 35 maturitetnih predmetov. Med njimi je bilo 607 neuspešnih, kar 427 pa jih je bilo ocenjenih od 30 do 34 točk. Ti so bili posebej pohvaljeni. Med njimi je bilo 271 deklet in 156 fantov. Letos je kar 49 kandidatov doseglo maksimalnih 34 točk, povprečna ocena pri maturi pa je bila 19,64 točke. Na zasavskih srednjih šolah je splošno maturo opravljalo 217 kandidatov. Med njimi je bilo najuspešnejših 94 litijskih gimnazijcev, ki so vsi opravili maturo, med njimi pa je bilo kar 10 zlatih maturantov. Janja Babnik, Tina Golob in Tomaž Martini so dosegli vseh možnih 34 točk. Nekaj slabši rezultat je bil na trboveljski Gimnaziji, kjer je bilo od 78 kandidatov uspešnih 76, med njimi so bili 4 zlati maturantje, Anja Doležalek pa je dosegla 34 točk. Od 19 maturantov ekonomske gimnazije jih je maturo opravilo 15, na tehniški gimnaziji je bilo od 26 kandidatov polovica uspešnih. K jesenskem roku mature se morajo kandidati prijaviti do 28. julija. Med 27. avgustom in I. septembrom bodo opravljali pisne izpite, do 4. septembra pa ustne. Rezultati jesenskega roka bodo znani 19. septembra, od 5 ure tega dne se jih bodo lahko ogledali tudi na spletu. Besedilo: Irena Vozelj Slike: Branko Klančar Hohkrautova kolonija Prebivalci Hohkrautove kolonije v Trbovljah, ljudje, ki živijo na tem območju v stanovanjskih ali vikend prostorih, so prejeli obvestila, da naj bi do 31.07.1007 zapustili in porušili svoje prostore. Obvestila so opremljena samo z žigom in so brez podpisa. Takšna obvestila so pravno formalno neveljavna. Poleg tega je v pravnih aktih, ne glede na vsebino, vedno določeno neko obdobje, ki je potrebno za premestitev, od dneva zahteve do dneva izvršitve.V konkretnem primeru tega obdobja ni navedenega, takšno obdobje ni bilo niti poiskano v zakonskih aktih, še manj upoštevano. Tudi v tem primeru je vsebina obvestila neveljavna. »Kot župan Občine Trbovlje ostro obsojam odnos in način dela, ki ga je RudnikTrbovlje - Hrastnik pokazal do stanovalcev in vikendašev v Hohkrautovi koloniji. Sprašujem se tudi za smotrnost takšnega ravnanja, glede na to, da trenutna slovenska oblast, s SDS na čelu, ni želela podaljšati zapiranja rudnika; RTH bo s proizvodnjo prenehal I. januarja 2009, kar nedvoumno dokazuje, da je uničevanje stanovanjskih in vikend hiš na tem območju škodljivo ravnanje, saj naj bi bilo posledica izkopavanja premoga le za leto in štiri mesece. Poslanci SNS v Državnem zboru RS smo danes začeli postopek v zvezi z nepravdnim ravnanjem pri Ministrstvu za pravosodje.« je v obvestilu za javnost zapisal trboveljski župan Bogdan Barovič. MaH Obisk Flamske delegacije Agencija ima funkcijo organa upravljanja za Evropski sklad za regionalni razvoj, obisk pa je le ena izmed njihovih aktivnosti v času tridnevnega obiska (od 4. do 6. julija), ki ga je pripravila Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Na spoznavnem srečanju v Zagorju so predstavniki Regionalnega centra za razvoj gostom predstavili to razvojno ustanovo in njeno delovanje, največ časa pa so namenili predstavitvi regionalnega razvojnega programa Zasavja za čas do leta 201 3.Gostje so ga ocenili kot zelo ambicioznega. Sledilo je izmenjevanje izkušenj, ki ga je olajšalo dejstvo, da so se tudi v flamski regiji srečali s skokovitim propadanjem tradicionalnih delovnih mest in da se še vedno srečujejo z medregijskim tekmovanjem, kako privabiti kapital in investitorje iz drugih okolij. V okviru današnjega obiska so si gostje ogledali tudi obrtno-industrijski coni Nasipi v Trbovljah in Podkraj v Hrastniku, saj sta bili obe urejeni s finančno pomočjo evropskega sklada za regionalni razvoj. Prav izmenjava izkušenj pri uresničevanju projektov tega sklada v preteklem obdobju je namreč, ob pripravah na novo finančno obdobje, ena od glavnih tem obiska flamske delegacije. Vir: Zasavje.org N9/I - Trg revolucije Javna razgrnitev predloga sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev za območje urejanja M9/I -Trg revolucije. Predlog sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev za območje urejanja M9/I -Trg revolucije bo javno razgrnjen od 23. julija 2007 do 21. avgusta 2007 v sobi št. 52, na oddelku za okolje in prostor v II. nadstropju upravne zgradbe Občine Trbovlje, Mestni trg 4,Trbovlje, to je predpisanih 30 dni. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo v sredo, dne 8. avgusta 2007 ob 16. uri v sejni sobi Občine Trbovlje, v II. nadstropju upravne zgradbe. MaH fWftEgC 0 Tradicionalno julijsko srečanje na Vrheh V soboto, 7. julija se je srečalo okoli 700 borcev in njihovih prijateljev na tradicionalnem srečanju pri brunarici na Vrheh. Ned njimi je bil tudi Alojz Ribič - Tone, edini živeči domačin, nosilec partizanske spomenice. Na srečanju so praznovali tudi 06 - letnico ustanovitve Trboveljske partizanske čete, ustanovljene 11. julija 1941, pri Novakovem hlevu na Vrheh, ki ji je prvi poveljeval Alojz Hohkraut. Spomnili so se tudi Tončke Čeč, Ivana Rešeta, Alojza Zupančiča, Jožeta Umeka in mnogih drugih, ki so poznali vzajemno solidarnost, ki jo premorejo le rudarji. In prav omenjeni datum so si izbrali za praznovanje in tradicionalna julijska srečanja. Koordinator republiškega odbora Zveze borcev za Zasavje, Leopold Grošelj, je med drugim povedal: Iz svobodoljubnih, pie-tetnih in drugih čustev, smo dolžni gojiti spoštovanje in spomin na ta čas in ta kraj, kjer je bila zibelka partizanstva, kjer je v času narodnoosvobodilnega boja delovala kurirska postaja, kjer so ti gozdovi dajali zavetje številnim partizanom. Zato s posebnim spoštovanjem in ponosom temu kraju rečemo ŽIV SPOMENIK NARODNOOSVOBODILNEVOJNE SLOVENIJE. 12. julij je in bo ostal rojstni dan Trboveljske partizanske čete, to je dan, ki je povezan z vstajo v Trbovljah in se teh hudih časov ne more in ne sme pozabiti.To prepričanje nam dokazuje tudi vsakoletna številna udeležba na tej naši skupni slovesnosti. V spomin na ustanovitev Trboveljske partizanske čete so na mestu, kjer je bil Novakov hlev, postavili novo brunarico v želji, da bi se pri njej srečevali člani in simpatizerji Zveze borcev še mnogo let. Pevci Moškega pevskega zbora DU Trbovlje so ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika zapeli številne partizanske pesmi. Besedilo: Irena Vozelj, Slika: fotoarhiv Združenje borcev in udeležencev NOB občine Trbovlje Tabor mladih članov PD Dol na Pohorju Zadnji teden v juniju - od 24. do 29. junija 2007, je preživelo dvajset mladih planincev z dolske šole na Pohorju. Nastanili so se v Ribniški koči, od koder so se povzpeli na okoliške vrhove Črni vrh, Kope, se sprehodili do Slivniškega in Ribniškega jezera, obiskali kočo na Pesniku. Obiskal jih je tudi gozdar Franček, ki jim je na zabaven način - ob glasbi in video posnetkih - prikazal življenje na Pohorju nekoč in danes. Na pohodih pa so spoznavali avtohtone, zaščitene rastline, nabirali borovnice,Toni in Mičo, glavna vodnika PD Dol, pa tudi gobe. »Imeli smo nekaj dežja, vendar to ni oviralo naše dejavnosti. Tudi prehladil se ni nihče, saj smo imeli za tako vreme s seboj primerno opremo,» je dejala Helena Borovšak, ki je z Mojco Urbanijo spremljala planince po šolski liniji. Sliki: Helena Borovšak Besedilo : Fanči Moljk °d Jut __•••do -z-.v OPLEMENITITE SVOJ DENAR -poletno ponudbo depozitov NLB Banke Zasavje V okviru posebne Poletne ponudbe od 05.07. do 31.08.2007 vam NLB Banka Zasavje ponuja posebne obrestne mere za depozite nad 5.000 EUR in ročnostjo od 91 do 365 dni Ročnost Zneskovni razred Obrestna mera - F (dni) (EUR) (%) 91 - 180 5.001 - 25.000 3,60 25.001 - 50.000 3,80 50.001 -100.000 3,90 nad 100.000 4,00 181 -270 5.001 - 25.000 3,70 25.001 - 50.000 3,90 50.001 -100.000 4,00 nad 100.000 4,10 1^271 - 365 5.001 - 25.000 3,85 25.001 - 50.000 4,05 50.001 - 100.000 4,15 nad 100.000 4,25 NLB'0 Banka Zasavje Ksm te ÄVigihöl produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z g «g možnostjo sponzoriranja pstanttfi 'UtCLU S trženje in produkcija za gospodarsko v*'™ L« m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 3 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI 1 OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O 1 o omlA (HMBffiDHIHIfflB 0009 ZLATA DEKLETA Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje mižim) © Novosadski EXIT 2007 in Rolling Stonsi Zadnji dan enajstdnevnega potovanja po Romuniji in Bolgariji, 14. julija 1067, ho smo se vračali preko Srbije proti domu, smo naleteli na dvoje znamenitih glasbenih prizorišč, hi smo jih poslikali za bralce Zasavca. Ušče - prizorišče nastopa Stonsov Najprej smo si šli ogledat beograjsko Ušče, sotočje Save in Donave, kjer je imel Slobodan Miloševič v svojih časih svoje odmevne, da ne rečemo grozljive mitinge.Tokrat se je tu pripravljal glasbeni spektakel prve vrste. Rolling Stonsi. Prizorišče na sobotno jutro je bilo nared - oder postavljen, sanitarije v vrsti, prestavljali so še zadnje kable. Beograd je kar nekaj dni živel v pričakovanju velikega dogodka. Hoteli so bili zasedeni. Samo z Vrhnike smo srečali tri avtobuse, ki so se nameravali pridružiti 100.000 glavi množici. V Novem Sadu smo si še istega dne želeli ogledati znamenito Petrovara- dinsko trdnjavo, pa smo si jo lahko ogledovali le od spodaj navzgor. Od 12.06 do 15.06. se je dogajal namreč Exit 07 na znameniti dance areni, ki privabi vsako leto še en pogled tudi znamenite didžeje iz vse Evrope, plesalce, popularna imena najrazličnejših glasbenih zvrsti. Letos so imeli na 24 odrih kar 400 glasbenikov. Nekakšen Rock Otočec, pomnoženo najbrž z dvajset. In kaj tako privlači obiskovalce, da je že od svojega začetka leta 2000 postalo eno najbolj obiskanih prizorišč elektronske glasbe v Evropi? Posebna atmosfera, pravijo. Srbi pa so leta 2000 na tem festivalu z dvesto tisoči obiskovalci uspeli izraziti nasprotovanje režimu Slobo- dana Miloševiča. Sicer pa poznamo Novi Sad še kot sejemsko mesto in po srečanja gledaliških skupin na Sterijinem pozorištu. Slike in besedilo : Fanči Moljk prizorišče Stonsov vhod na prizorišče v Novem Sadu **** novosadska trdnjava t pogled na center Novega Sada - Sterijino 07SÄSB.1 'äl'vfoc n i’ i: l i v V. Skupina Festival Brežice Član REMA (Reseau Eurepeen de Musique Aneienne / Evropska mreža za staro glasbo) ustanovni član Združenja slovenskih festivalov (Festival Ljubljana, Narodni dom Maribor, Primorski poletni festival, Zavod Ars Ramovš) in član Kluba CNVOS Centra nevladnih ogan-izaeij Slovenije. Skupina Festival Brežice je eden najkvalitetnejših slovenskih kulturnih programov. Po mnenju Ministrstva za kulturo sodi med programe v javnem interesu. Izrazito pozitivno mnenje je pokazala tudi strokovna glasbena kritika in stalni obiskovalci. Osnovni podatki: »Projekt vsebuje od samega začetka v letu 1982 mednarodne kulturne koncepte, ki so danes v evropskem merilu izjemno aktualni. Zavestno in namerno združuje najkvalitetnejšo produkcijo svetovne scene stare glasbe, načrtno stimulira izvajanje slovenskih skladateljev preteklih stoletij v izvedbi najvidnejših mednarodno priznanih umetnikov, programsko vztraja pri avtentični izvajalski praksi stare glasbe, vsako leto znova s skrbno izbranim raznolikim programom prikazuje barvitost glasbenih stilov različnih evropskih dežel skozi stoletja od poznega srednjega veka do začetka 20. stoletja in tako razbija klišeje povprečnega pojmovanja stare glasbe. S tem spodbuja tudi mlade umetnike in muzikologe iz Slovenije k študiju, raziskovanju in izvajanju stare glasbe. Namen projekta je, da oživlja sceno stare glasbe v Sloveniji, s ciljem, da obdrži visoko kvaliteto in ugled ene najpomembnejših kulturnih prireditev v Sloveniji, da spodbuja kulturni turizem, ustanovitev oddelkov za staro glasbo na glasbenih šolah in akademiji za glasbo, prispeva k višjemu nivoju strokovne kritike, ter vzpostavi evropsko odmeven umetniški, pedagoški in znanstveni center za staro glasbo. Vsi festivalski koncertni prostori so slovenska kulturna dediščina, ki jo Skupina Festival Brežice preko svojih publikacij predstavlja širši mednarodni skupnosti. Skupina Festival Brežice predstavlja umetniške dosežke preteklih generacij, jih ob svoji podpori mladim talentom na najkvalitetnejši način posreduje okolici in tako opozarja na stoletno poreklo evropske kulture, ki je bila ves čas prepleten organizem medsebojnih kontaktov. Pričakujemo, da bomo s tem projektom skozi leta izoblikovali bolj kritičen pristop do umetnosti, povišali zahtevnost poslušalcev stare glasbe, uveljavili staro glasbo kot običajno klasično glasbo izvajano na pravilen način, prispevali v kvaliteto življenja državljanov in povečali atraktivnost okolij, kjer se festival dogaja. Zaradi visoke kvalitete dogodkov Skupine Festival Brežice se bo še bolj dvignila kvaliteta življenja na lokalni ravni, kot tudi prepoznavnost Slovenije na mednarodnem kulturnem in turističnem zemljevidu.« so zapisali letošnjemu festivalu na pot organizatorji. V te mednarodne kulturne koncepte se je pred leti vključila tudi Občina Trbovlje, ki ji v zadnjem času pripadata dva koncerta na festivalskem programu, saj se kraj koncertiranja upravičeno smatra za slovensko kulturno dediščino. Prvi koncert se je zgodil 10. julija 2007 v cerkvi Sv. Martina v Trbovljah.V ciklu Klasikaa Slovenija se je predstavil Shalev Ad-EI (Izrael). Že v 13. stoletju naj bi na mestu današnje župnijske cerkve stalo krščansko svetišče. Ob obnovitvi so odkrili kamnite temelje, verjetno prvotne zgradbe, ter dele obokanega prostora. Župnija Trbovlje je prišla leta 1332 skupaj z Braslovčami pod benediktinsko opatijo Gornji Grad in leta 1461 z opatijo vred pod ljubljansko škofijo, kjer je ostala do leta 1787. Posej je del lavantinske oz. mariborske škofije. Sedanja cerkev je nastala v 18. stoletju. Glavno ladjo župnijske cerkve so sezidali v lebh 1743-1 745, današnjo podobo pa je dobila lata 1855, ko je takratni župnik, pesnik Jožef Hašnik, glavno ladjo podaljšal za pevski kor. K temu ga je vzpodbudil škof Anton Martin Slomšek, ki je svojega učenca poslal v Trbovlje za župnika. Nekateri umetnostni zgodovinarji menijo, da je imela prvotna fasada cerkve reliefno poudarjene stebre, ki so bili ob dozidavi kora in verjetno še drugih delov odstranjeni ter nato samo slikovno poudarjeni. Ob raznih prezidavah se je polagoma izgubljal prvotni baročni slog, ki se je v izvirni obliki ohranil do danes le v tipični obliki strehe na zvoniku in v Marijinem tronu v cerkvi. Stavba je tlorisno grajena v obliki križa, z glavno ladjo in prezbiterijem v vzdolžni smeri, prednico pa tvorita obe kapeli. Pod tlakom kapele Rožno-venske Matere božje na desni strani je zaprta kostnica. Glavni oltar, ki je bil obnovljen leta 1966, je lepo baročno delo, njegov avtor pa žal ni znan. Cerkev krasijo nove orgle (iz delavnice Škrlab) z dvaindvajsetimi registri. Župnijska cerkev sv. Martina je lepa in vredna ogleda. Shalev Ad-EI se je rodil leta 1968 v Izraelu. Njegov sloves zelo iskanega izvajalca bassa continua se je razvil zelo zgodaj. Kot štipendist AIFC je študiral in diplomiral na Kraljevem konservatoriju v Den Haagu. Leta 1987 je osvojil prvo nagrado na tekmovanju Francisa Shapira. Kot solist je nastopil s skoraj vsemi pomembnimi orkestri v Izraelu, vključno z Izraelsko filharmonijo, Izraelskim komornim orkestrom, Komornim orkestrom Kibbutzim in Simfoničnim orkestrom iz Haife. Za seboj ima številna snemanja za radio in televizijo, kot dirigent in čembalist. Na recitalih se je predstavil po vsej Evropi, na Daljnem vzhodu, v Južni in Srednji Ameriki in v ZDA. Leta 1992 je skupaj s skupino izvrstnih norveških solistov ustanovil zbor Oslo Baroque Soloists. Bachove tokate za čembalo so zbirka zanj verjetno najbolj od- mrmiA © kritih, prekipevajočih, virtuoznih in čustvenih skladb.Vsaka predstavlja popolnoma drugačen svet barv in razpoloženj. Program tega koncerta je vseboval pet manualiter dela za instrumente s tipkami Johanna Sebastjana Bacha, ki jih poznamo pod imenom Toccata. Druga prireditev iz projekta Festivala Brežice bo v cerkvici Sv. Neže na Kumu v soboto 28. julija 2007 ob 20.30. Podružnična cerkev sv. Neže stoji na vrhu 1220 m visokega Kuma in spada v župnijo Dobovec, v ljubljansko škofijo. Nekdaj je bila na Kumu tudi cerkev sv. Jošta, starejša kot cerkev sv. Neže, pa se je morala umakniti oddajniku RTV. Spomin nanjo je na steni kapele sv. Jošta, kjer so veličastni shodi za Jernejevo nedeljo, zadnjo nedeljo v avgustu. Cerkev sv. Neže ima tri oltarje: oltar sv. Neže, sv.Jerneja in sv.Janeza Krstnika. Kamnita prižnica ima letnico 1642. Cerkev je zgrajena v romanskem slogu, ni pa podatkov , kdaj. Prvotni del cerkve je sedanji prezbiterij. Župnik Janez Arihar je cerkev podaljšal, župnik Franc Šrajber pa je pozidal nov, večji samostojni zvonik. Večje zvonove so potrebovali za naznanjanje turške nevarnosti. Bronaste zvonove je vzela prva svetovna vojna, sedanje železne pa je leta 1925 na Kum vleklo 18 parov volov. Obe zakristiji in kor so zidali leta /679. V zvoniku cerkve sv. Neže je bronast zvon z napisom: SANCTA AGNES ORA PRO NOBIS - MICHAEL REMER MEFECIT 1637. Od nekdanjih velikih romarskih shodov, ko je bilo po zapisih Valvasorja na Kumu 50.000 ljudi, je ohranjen samo romarski shod sv. Jerneja. Če je lepo vreme In najavljen dober govornik, se zbere tudi sedaj do 5000 ljudi. Župniki iz Dobovca so se vedno trudili, da bi ohranjali dragoceno dediščino prednikov. Obiskovalci bodo imeli priložnost uživati ob glasbi, ki jo pod skupnim imenom Sirocco (Francija) izvabljata iz instrumentov Nathalie Houtman: kljunasta flavta / recorder in Raphael Col-lignon: čembalo / harpsichord Doživeli bodo vznemirljiv koncert baročne glasbe na dvoru kitajskega cesarja Qiana Longa v Beijingu, Kitajski koncert. »V stremljenju, da bi ponazorili koncert, kakršne je v svoji palači poslušal kitajski cesar Qian Long (1735-1794), smo povezali evropske skladbe, ki so jih cesarju v dar prinesli jezuiti, s skladbami misijonarjev, ki so živeli na kitajskem cesarjevem dvoru v 18. stoletju.« Na programu bodo dela Jean-Philippa Rameauja (1683-1764), Teodorica Pedrinija (1671-1746), Michela Blaveta (1700-1768), Arcangela Corellija (1653-1713) in Josepha-Marie Amiota (1718-1793). Nathalie Houtman se je rodila leta 1979. Istočasno je študirala kljunasto flavto in klavir. Po diplomi (premier prix) na Kraljevem konservatoriju (Conservatoire Royale) v mestu Mons, Belgija, je študirala na Kraljevem konservatoriju (Conservatoire Royale) v Bruslju, kjer je leta 2002 diplomirala z najvišjimi ocenami v razredu za kljunasto flavto pri Fredericu de Roosu, nakar je eno leto nadaljevala študij pri Walterju van Hauwe v Amsterdamu, preden se je vpisala na Kraljevi konservatorij (Het Koninklijke Conservatorium) v Den Haagu, kjer je položila vse izpite za diplomo Bachelor of Musič Raphael Collignon se je rodil leta 1979. Študiral je na konservatorijih v Parizu, Strasbourgu in Den Haagu, kjer si je pridobil diplome iz čembala, bassa continua, komorne glasbe, klavirja, jazza in improvizacije. Bil je solist z orkestri kot so Orchestre Philharmonique de Strasbourg in Het Residente Orkest v Den Haagu. Redno nastopa kot član ansamblov Les Musiciens de Mademoiselle de Guise, Ensemble Sirocco in Laterna Magica, s katero je posnel zgoščenko z Bachovimi skladbami. Zelo toplo priporočamo vsem Zasavčanom to poslastico. Po virih povzela: MaH Prosto - po izbiri slikarja Končana je 44. slikarska kolonija Izlake Zagorje. V četrtek, 19. julija 2007 so bile na priložnostni razstavi v seminarski sobi hotela Medijske toplice od 12.00 do 16.00 slike, ki so jih slikarji ustvarili na letošnji koloniji, tudi na ogled. Na letošnjem srečanju slikarjev na Izlakah je ustvarjalo deset umetnikov. Prireditev je že prerasla meje Slovenije in privablja vse več tujih umetnikov.Tokrat je med desetimi ustvarjalci prvič sodelovala slikarka z Irske, slikar s Slovaške in slikarka s Hrvaške. Drugi so bili iz Slovenije, nekaj njih že drugič.To pa je tudi zgornja meja, saj se več kot dvakrat ne morejo udeležiti kolonije. Omejitev je bila potrebna zaradi velikega zanimanja in zaradi ohranjanja originalnosti.Tema na slikarski koloniji Izlake-Zagor-je je vedno po prosti izbiri. Slikarji so slikali v seminarski sobi v hotelu Medijske toplice na Izlakah, razen dveh, ki sta želela biti sama in so vsakemu od njiju uredili samostojni atelje. KD slikarska kolonija Izlake -Zagorje je organizirala na terasi hotela tudi okroglo mizo na temo »Slikarstvo in mi«, ki jo je vodil Jože Hudeček. Udeleženci 44. slikarske kolonije so v torek, 10. julija , prispeli na Izlake in se nastanili v hotelu Medijske toplice. Sreda je bila namenjena slikanju, druženju in pogovorom, v četrtek pa so obiskali Podkum in sicer Medvedovino pri Zupanovih.V petek so se, poleg ustvarjanja in druženja, udeležili otvoritve slikarske razstave, ki so jo pripravili v Galeriji Medija v Weinbergerjevi hiši v Zagorju študentke in študenti specializacije slikarstva Visoke strokovne šole za risanje in slikanje Ljubljana pod mentorstvom doc. Huiqin Wang, ki je letos že drugič sodelovala tudi na slikarski koloniji.V soboto in nedeljo so slikali, se družili in po želji prisostvovali orgelskemu koncertu Tomaža Sevška v župnijski cerkvi v Zagorju.V ponedeljek so si ogledovali širšo okolico, Litijo in grad Bogenšperk. Posebnost letošnje 44. slikarske kolonije je izvedba I.otroške slikarske kolonije na ploščadi pred Weinbergerjevo hišo v Zagorju, kjer je bila zaželena udeležba nekaj slikarjev. Sredin večer je popestrila okrogla miza in četrtek je bil dan za priložnostno razstavo in oddajo ustvarjenih del. Prevzel jih je umetniški vodja SKI akademski slikar Nikolaj Beer. Pred zaključnim piknikom na Klančišah, so si sodelujoči ogledali še grad Gamberk. V petek so se slikarji razšli, njihova dela pa bodo na ogled postavljena 3. decembra 2007 v Zagorju. Za tem bo razstava obiskala še druge slovenske galerije. MaH Veterani RK Dol in 45 let rokometa na Dolu Dol se lahko pohvali kar z dolgo tradicijo rokometne igre. V jeseni, septembra 1007, bo poteklo 45 let, odkar so dolski šolarji prvič prijeli za rokometno žogo in tako obogatili tradicijo nogometne igre z rokometom. Ob nekem športnem dnevu Gimnazije Trbovlje, ko so športni pedagogi pripeljali na Dol gimnazijce, so se osnovnošolci uspešno pomerili celo z njimi. Z igranjem rokometa so v popoldanskem času začeli tudi starejši možakarji, ki so svoje znanje prinesli s srednjih šol in starejši krajani Dola se spominjajo napetih rokometnih tekem, ki so jih odigrali na tedanjem igrišču, posutem s »krosto«. Zdaj stojijo na tem prostoru bloki. Kasneje deluje vrsto let rokomet kot sekcija tedanjega Partizana, ko so igrali že na asfaltnem igrišču ob šoli, leta 1982 pa se ustanovi samostojen Rokometni klub, ki mu je prvi predsedoval Valter Moljk. Duša vsega dogajanja pa je bil Marko Planinc, ki še danes ni omagal. Le da je prerasel rokomet na Dolu v malo »tovarno«, kjer vsakdo ve, kaj je njegovo delo. Vendar ne bomo nadaljevali o pomenu in zgodovini rokometa na Dolu. Nekaj besed bomo tokrat posvetili veteranom dolskih rokometašev, ki imajo tudi dolgoletno tradicijo. »Na leto se udeležimo kakih deset turnirjev,« je povedal njihov mentor Marko Premec. Zadnjega, ob občinskem prazniku, so organizirali sami. Povabili so še Radeške gamse, RK Zasavje, Ribnico in Sevnico. Za Dol sta tekmovali A in B ekipi.Turnir sta polepšali še dve ekipi ljubljanskih in sevniških veterank, med katerimi sta bili tudi nekdanji Krimovki in državni reprezentantki Tanja Polajner in Branka Mijatovič. »Rade pridemo na take turnirje in tu na Dolu nam je zelo lepo,« sta rekli. Na koncu so ob podelitvi pokalov in raznih priznanj pripravili tudi presenečenje za dve legendi dolskega rokometa. Za Vojteha Urbajsa iz Čeč, ki slavi 50 let, in za Urbana Moljka z Dola, ki bo kmalu praznoval 40. rojstni dan. Slike in besedilo: Fanči Moljk RK Dol ekipa - Veteranov je še več, tokrat so se zbrali veteranke »priloženi«... Vojteh Urbajs in Urban Moljk, legendi dolskega rokometa in slavljenca Predsednik Jani Kraner čestita najboljši igralki turnirja Mojci Jelovčan. A' Marko Jerič, veliki organizator in Franci Šantej - Cjiha, vratar Vesela družba dolskih veteranov. Fanči in Tatjana - Simpatična Tatjana Polajner, nekdanja sloven- Dolani v akciji. Ribnica jim je prevzela prvo mesto le z enim ska in jugoslovanska reprezentantka, navezuje stike... golom razlike v finalu. Veteranke v akciji. Poživitev turnirja.. Branka Mijatovič - nekdanja kapetanka državne reprezentance, ena izmed ljubljenk Zorana Jankoviča. ZASAVSKI FRKER AUFBIKS BIZNIS JE ŠEL PO ZLU 19.7.2007 so policisti PP Litija zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe prepovedanih drog pridržali in opravili hišno preiskavo pri 32 letnem moškem v Šmartnem pri Litiji, pri tem pa našli 42 zavitkov s prepovedano drogo heroin pripravljenih za nadaljnjo prodajo. Zoper osumljenca je bila podana kazenska ovadba. POD VPLIVOM ALKOHOLA TER NEREGISTRIRAN AVTO Dne 12.7.2007 ob 08.25 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na Frtici, kjer je voznik z neregistriranim osebnim vozilom zaradi izsiljevanja prednosti trčil v drugo vozilo.V nesreči je nastalo za okoli 100 EUR materialne škode, povzročitelj pa je vozil tudi pod vplivom alkohola. POTNICA S HUDIMI POŠKODBAMI Dne 13. 7.2007 ob 17.45 uri se je zgodila prometna nesreča na glavni cesti na Zgornjem Logu. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je nesrečo povzročil voznik osebnega avtomobila, ki je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad vozilom in trčil v drevo ob cesti.V nesreči se je voznik lažje telesno poškodoval, potnica pa je dobila hude telesne poškodbe in je bila z helikopterjem LPE odpeljana v UB KC Ljubljana, kjer je ostala na zdravljenju. OSTALA BO BREZ IZPITA Dne 14.7.2007 ob I 1.00 uri so policisti obravnavali voznico osebnega avtomobila, katera je prekoračila hitrost v naselju. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da je bila tudi pod vplivom alkohola, zaradi česar ji je bila nadaljnja vožnja prepovedana.Voznica prepovedi vožnje ni upoštevala in je odpeljala naprej, zato je bila ponovno ustavljena in ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bo s prekrškom nadaljevala, je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve. Zaradi kršitve cestno prometnih predpisov bodo policisti zoper voznico ustrezno ukrepali. AKTIVNO SE JE UPIRAL Dne 15.7.2007 ob 22.00 uri so policisti pri kontroli prometa predpisano ustavljali voznika motornega kolesa, ki ni upošteval znakov policistov in je odpeljal naprej. Policisti so ga po večkratnem ustavljanju uspeli ustaviti in ga kljub aktivnemu upiranju obvladali z uporabo prisilnih sredstev. Med postopkom ugotavljanja identitete se je nedostojno vedel in je zmerjal policiste in se kljub ukazom ni pomiril, zato je bilo utemeljeno pričakovati, da bo s prekrškom nadaljeval, zato je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do streznitve. Zaradi storjenih prekrškov bodo policisti zoper voznika ustrezno ukrepali. OPLAZIL PA NIČ OPAZIL 21.7.2007 ob 19.27 uri so bili policisti obveščeni o poškodovanju osebnega vozila na parkirnem prostoru v Litiji. Kjer je neznani voznik trčil v parkirano vozilo in s kraja odpeljal na oškodovančevem vozilu je nastalo za okoli 300 EUR materialne škode. MOŽ KRIČAL NA ŽENO Dne 14. 7.2007 ob 21.00 uri so policisti posredovali v okolici Primskovega, kjer je prišlo do družinskega spora pri katerem je mož kričal in zmerjal svojo ženo. Po prihodu policistov se je pomiril. Zaradi kršitve mu je bil izdan plačilni nalog. PIJANOST IN VROČINA NE GRESTA SKUPAJ Dne 15.7.2007 ob 16.30 uri so policisti posredovali v stanovanju v Litiji, kjer naj bi pijan moški razgrajal. Po prihodu policistov se je pomiril. Zaradi kršitve mu bo izdan plačilni nalog. ODVROČINEVRE KRI 19.07.2007 ob 17.20 uri so bili litijski policisti obveščeni o sporu, med možem in ženo, MOŽEK BO PLAČAL 20.7.2007 ob 21.03 uri so dobili vest, da doma razgraja mož, policisti so mu izdali plačilni nalog. NADURE 21.7.2007 ob 00.45 uri so spet mirili razgrajanja in hrup pred lokalom v Litiji, zaradi prekoračitve obratovalnega časa, bodo policisti obvestili inšpekcijsko službo. HOTEL JE ŠE 21.7.2007 ob 14.57 uri so bili Litijani v modrem obveščeni o vpitju v gostinskem lokalu. Ugotovljeno je bilo, da natakarica ni hotela postreči pijane osebe, zaradi česar ji je eden od gostov grozil in vpil. KDO BO KOGA 21.7.2007 ob 21.20 uri so morali litijski možje postave na kraj, kjer je občan udaril drugega občana. BILI SO ZA ŽUR 22.7.2007 ob 00.30 uri pa so bili obveščeni o preglasni glasbi. SINOVSKA LJUBEZEN 22.7.2007 ob 15.07 uri pa je policistom v Litiji mama zatožila sina, s katerim sta se sprla, ker je prišel sin domov pijan. ZRCALCE, ZRCALCE 22.7.2007 ob 21.20 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči s pobegom na Gll-108 v Kresnicah, kjer je prišlo do oplazenja z ogledali med dvema voziloma. OSTALI DOGODKI: 21.7.2007 ob 06.40 uri so bili litijski policisti obveščeni o smrti občana v Lupinici. KRADEJO KOT SRAKE PRIJELI TATOVA Dne 13. 7.2007 ob 22.30 uri so bili policisti obveščeni o sumljivih neznancih pri objektu v okolici Litije. Policisti so na kraju prijeli dva storilca, katera sta poskušala izvršiti tatvino bakrenih žlebov, katere sta že zmetala preko ograje. Policisti so storilcema odvzeli prostost in izvedli postopek glede zbiranja obvestil v zvezi kaznivega dejanja. Zoper oba storilca bo podana kazenska ovadba. VOZ, KITO NI VEČ 20.7.2007 ob 13.18 uri so bili policisti obveščeni o tatvini delov voza, pri tem je nastalo za okoli 120 EUR materialne škode. ŠTIRJE ŽEJNI 19.7.2007 ob 10.30 uri so bili litijski policisti obveščeni o tatvini denarja iz stanovanja. Ugotovljeno je bilo, da so do oškodovanke prišli 4 moški, ter jo prosili za vodo, med tem časom pa so ji odtujili denar, ter oškodovali lastnico za 500 EUR. KRONIČNO @ OPOZORILO: V zadnjem času se na našem območju pojavljajo osebe, katere po stanovanjskih hišah zbirajo staro železo, pri tem pa prosijo tudi za vodo, med tem časom pa v stanovanjih izvršujejo tatvine, tako da opozorilo vsem, da teh oseb ne spuščajo v stanovanja. Peter Motnikar »Vsi prisotni in prisebni!« 10. julij 2007 je zaznamovala nesreča na lokalni cesti Hrastnik-Kal nad teniškim igriščem.Vozili sta izpustili hladilno tekočino (nič čudnega), ki so ji gasilci PGD Hrastnik - mesto takoj onemogočili hlajenje s pivnikom.V sled tega je nemogoče, da bi jih v Zagorju zeblo, pa so si na Cesti 9. avgusta v zapuščeni hiši kljub temu zakurili. Gasilci PGD Zagorje - mesto so ogenj z vodo prepričali, da ni potreben. Potrebna pa je bila pitna voda krajanom v naselju Zgornji Prhovec, kamor so peljali cisterno člani PGD Zagorje - mesto, člani PGD Loke pa so isto delo opravili za naselje Zavine in Jablana. 18. julija 2007 je bila zadeva v prometni nesreči pri Steklarni v Hrastniku hudo resna.Voznico, ki je ostala ukleščena v vozilu so prihiteli pomagat reševat gasilci GZTrbovlje in PGD Hrastnik - mesto. Le-ti so morali razrezati vozilo, saj je bila voznica ‘ujeta’ v pločevino pod volanom vozila. Sovoznico in rešeno voznico so prevzeli reševalci, vozilo pa gasilci in ga odstranili s ceste, mu odklopili akumulator in očistili cesto, da je bila spet prevozna za ves promet. V Trbovljah je bilo manj resno, skupilo jo je le vozilo, ki je izpustilo tekočine (verjetno od straha) in jih je bilo treba popivnati, za kar so se potrudili gasilci GZTrbovlje. V Kisovcu se občanu vrata niso pustila prepričati, da bi se odprla. Gasilca PGD Zagorje mesto sta uporabila metodo prijateljskega prepričevanja, pristavila lestev, zlezla skozi okno in od znotraj prepričala vrata, da občan sme noter. Da napihljive blazine niso le za martinčkanje po plažah, so dokazali gasilci GZTrbovlje, ko so na tak način zamašili 50cm cev, da ni več puščala.Tako delovišče na Kopališki ulici v Zagorju le ni postalo bazen.Vodo pa so spet rabili v Zavinah, kamor so se odpravili člani PGD Loke, člani PGD Zagorje - mesto so odžejali Zgornje Prhovčane in člani PGD Kolovrat kar svoje krajane. 20. julij 2007 za samoočiščenje se je odločil zabojnik pri Hitmarketu naTrgu F. Fakina vTrbovljah. Gasilci GZTrbovlje so ga podučili, da to ni dovoljeno in pogasili smeti.Ta isti so peljali žejnim vodo na Dobovec in v Knezdol. Loški gasilci so to storili za Čemšeničane, prebivalce Potoške vasi in Šem-nika. Člani PGD Hrastnik so se usmerili z vodo v Čeče, na Kal in na Kopitnik. Gasilci PGD Kolovrat so se s cisterno z vodo napotili v Borje pri Mlinšah in Suhi potok (ja, kam pa drugam?). 21. julij 2007 se ognju niso izognile niti smeti na zbirališču komunalnih odpadkov na Uničnem.Vro-čina zažiga - tudi smeti. Gasilci PGD Hrastnik - mesto, PGD Marno in PGD Dol so šli z vso gasilsko vnemo v akcijo in preprečili, da bi si ognjeni petelin obul gume. Zastražili in zastrašili so ga gasilci PGD Marno. Na Borovak pod Kumom je bilo potrebno peljati vodo, kar so z veseljem storili člani PGD Zagorje-mesto, v Čeče in Knezdol pa so se pognali gasilci GZTrbovlje. 26 . mali srpan 2007 © mmziLo REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. MII Jä, .s. £] u M A G Tj I G A S T K I E p p ~ R E K T 0 R sl A N I A R A S Z E H sss T M dJn ~i A “ L V 0 V. — A K N E Em R o sB V R A N #|S R ON NC 1} K s si: H G K A 0 J NA A = T Al 1 N A N I A D O In E RjÜ T R I S H R N Se N D O Ig E L A I N E = N J O K 1 Z. A v Š I Č 5 N A D E B U D N I C A #1 1 K A R OS B A M A N 7 5 9 3 1 6 2 4 8 3 2 6 8 4 5 1 9 7 8 4 1 2 7 9 6 5 3 6 9 2 5 3 4 7 8 1 1 7 8 9 6 2 4 3 5 4 3 5 1 8 7 9 6 2 9 8 3 6 2 1 5 7 4 5 1 4 7 9 3 8 2 6 2 6 7 4 5 8 3 1 9 SUDOKU 2 2 1 5 3 1 9 4 8 4 1 9 7 3 9 5 1 8 6 8 2 3 4 KAKURO NURIKABE Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 4. avgusta 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 15/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 14/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - bon za 20,86 € - bon za 12,52 € - bon za 8,35 € Nagrajenci nagradne križanke - Cirila Metoda Hace, Podvine 30, 1410 Zagorje - Rosanda Medvešek, Trg revolucije 16, 1420 Trbovlje - Slavka Bostič, Betetova 6, Brežice BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO VROČE POLETJE VROČE CENE V TRGOVINI JAKA V ZAGORJU Ob 2C01. W 09.09.2001 1 KOH SLAŠČICA SAM01,10 € 2G40 srr TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 mmm ©I Ali se prepoznate? Prepričani smo, da ste se prepoznali, kajti okrog konjev se človek res ne vrti 24 ur na dan. Zdaj pa na delo, se pravi, na telefoniranje. Marta na GSM 041 410 734 hrani za vas dva bona za dve pici in dve kokakoli, to bo za štiri ljudi ali za dva krat dva (no, seveda, tudi za enega krat štiri, ampak, kako bo plemenitaš to komentiral prihodnjič, lahko slutimo). Torej pokličite in mastili se boste v piceriji Čebelica na Izlakah, vendar vas moramo slišati do petka, 3. avgusta 2007, sicer bodo pice čakale na naslednjega prepoznanega... pizzemn čeiseucn YRAÖCYIÖ molej Valvazorjeva % IZMIKE. Tel.: OS/56-74-157 Kuhamo s Stašo: Panakota Za šest oseb potrebujemo: • 11 mleka • 11 sladke smetane • 3 vrečke želatine • 5 žlic sladkorja • 3 žličke vanilijevega sladkorja • 100 g malin • sladkor v prahu, kakav Priprava: sladko smetano pomešajte z 0,85 1 mleka in 5 žlic sladkorja in kuhajte na zmernem ognju. V preostalo mleko dodajte želatino, vanilin sladkor in to vlijte v mleko s sladko smetano, da zavre. Nalijte v vlažne posodice za puding in pustite na hladnem, da se strdi. Izmiksajtc maline in jih prelijte preko hladne panakote. Okrasite s sladkorjem v prahu in kakavom. Za vroče dni- zdravje in užitek! Pa dober tek! St.R. KO PESEN SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Vsak človek si potiho želi, da bi ga drugi pohvalili za dejanja, ki jih je po svojem mnenju dobro opravil. Potreba po priznanju s strani soljudi je tako močna, da je marsikdo nekritično zadovoljen tudi z laganjem njemu v prid. Večkrat ponovljena laž pa kmalu postane resnica, kar vodi k prepričanju, da je vse v najlepšem redu. Prava resnica je drugačna, zato edino ta osvobaja. Če si mečemo pesek v oči, ostajamo sužnji zaverovanosti v svoj prav. Rešitev se skriva v natančnem soočenju s stvarnostjo, čeprav je to pogosto boleče. Tudi odstranjevanje tujka iz očesa je sprva boleče, a je nujno, če se želimo dolgoročno znebiti bolečine. Enako je z resnico. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 011-373-816) STARI MLIN Konjič pleničko zlato v mlin pripelje, jo na belem kamnu v fino moko zmeljem, zapoje zvonček cin, cin, cin ... Ah, to davni, davni je spomin. Kolesa urna zdaj prerašča mah, stojijo, beli kamen zrnja ne drobi, bele mokice več ni. Mlinar moj že dolgo spi gor pri farni cerkvici. Vlado Garantini USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. UMAZANO OKNO V umazano okno ujel se je dan, razpet med stranice okvira, s sencami temnimi ves je obdan in k meni le z muko pot si utira. To šipo umazano, črno od saj, ki mojim očem so svetlobo zastrle, razbil bom nekoč in sence tedaj v umazanem steklu bodo umrle. Franci Lakovič JE SONCE IN NEBO Je sonce in nebo, nad nami vse to, je dan in je noč, vse kot en obroč. je sonce podnevi, zaide na mah in ravno zato, ker noči ga je strah. Se luna smeji, ker sonce beži, saj noč je njena delovna izmena. Andrej Režun ZAKAJ BI, DEKLE, Tl LAGAL? Zakaj bi, dekle, ti lagal, saj to potrebno ni, pesmice tako bom zlagal, kot srce mi govori? Pa ti meni boš verjela, dala mi poljub boš vroč in toplo me boš objela, v mene verujoč. Na prsi glavico naslonila, poslušala mi srce in srečno se smehljala, saj vedela boš, da ljubim te. Moje srce tebe ljubi, v mislih tebi govori, svinčnik na papir zapiše, da prebereš ti. Zdaj ko bereš te vrstice, ti nasmejan naj bo obraz, saj ne delam ti krivice, če te zvesto ljubim jaz. Le ti vračaj mi ljubezen goreče od srca, ta preprosta najina pesem je za tebe, ljubica. Maks Marinčič “Včasih laž bolje pojasni kot resnica, kaj se godi človeku v duši.” (Maksim Gorki) Aleksi/ Porednih: JAREM POTROŠNIŠTVA Kakšna sladkost se razliva po Zasavju, Sloveniji in hlastajočem svetu. Trgovski centri rastejo kot gobe po dežju, mali trgovci bijejo plat zvona in se znajdejo tako, da se stopijo z velikimi. Socialno varnost si zagotovijo v zameno za podreditev moči kapitala. Slednjemu dajemo moč potrošniki, vsi, ki dajemo zaslužek trgovskim verigam. Namen tokratne pisarije ni razpravljati o perverznosti vmesnih členov med proizvajalci dobrin in njihovimi kupci, ampak opozoriti, kako nas potrošništvo zasužnjuje. Osvetlitev prikritega držanja človeštva v šahu kapitalistične zarote bo morda komu pomagala, da se odtrga od hobotnice zasvojenosti z nepotrebnimi nakupi. Ogromna večina bo šla po ustaljeni poti klečeplazenja pred bogovi praznega sodobnega užitka, toda vedno ostaja upanje, da se bo vsaj kdo osvobodil jarma potrošniške religije. Ta nas nezavedno pritiska k tlom, saj nas potrošniška mrzlica dela še večje hlapce kapitala, kot bi bili sicer. Nujno je poudariti, da kapital sam po sebi ni nekaj slabega, le številni njegovi lastniki izkoriščajo človeške slabosti in na njihov račun bogatijo. Poglejmo si, kako se navaden človek udinja potrošništvu in polni žepe kapitalističnim vampirjem. Privabljajo ga odlično založene police trgovskih hramov. Ni več dovolj, da kupi kruh, mleko, moko, sladkor, sol, kis, olje, krompir, solato in občasno kakšen kos mesa, kar bi še pred nekaj desetletji predstavljalo pravo razkošje. Zaželi si še peciva, čokolade, kave, bonbonov, instant mešanic za razne napitke. Občutek ima, da ni dovolj sadni sirup za pripravo osvežilne pijače, ampak je treba poskusiti to in ono pijačo. Oči se mu zasvetijo, ko vidi nov izdelek.“O, tega okusa pa še nisem preizkusil,” si reče in seže po izdelku, ki bi ob pametnem nakupu ostal na polici. Kapitalisti zelo dobro vedo, da je treba vernike potrošniške religije začeti pridobivati že med najmlajšimi. Dejstvo namreč je, da bo starš nazadnje zavrnil svojega otroka. Otroci so zato najboljši pomočniki kapitala, saj pomagajo prekomerno prazniti žepe mamic in očkov. Navadijo se, da lahko dobijo, kar si zaželijo, in tako se znajdejo v mreži Pohlepa. Očaranost nad dobrinami jim ostane za vse življenje. Obsodijo se na dosmrtno suženjstvo nakupovanju, ki jih siromaši ne le finančno, ampak tudi duhovno. Lastništvo materialnih dobrin namreč ne prinaša sreče. Samo ustvarjalen in ljubeč človek je lahko srečen. Ustvarjalnosti in ljubezni pa ni mogoče vzeti s police v trgovini, ju položiti v nakupovalni voziček in zanju odšteti določene vsote pri blagajni. Potrošniška mrzlica podaljšuje agonijo vrtenja v začaranem krogu iskanja rešitve tam, kjer je ni mogoče dobiti. Ljudje smo navajeni na neustrezno soočanje s svojimi stiskami, dvomi in strahovi. Razloge za slabe občutke in poti k sreči iščemo zunaj sebe, čeprav so v nas. Kapital to s pridom izkorišča. Živimo v materialni blaginji, vendar tega ne opazimo, ker je ne znamo ceniti. Današnji človek je veliko bolj notranje nepotešen kot v preteklosti, ko so bile trgovine bistveno slabše založene, ker ne zna biti hvaležen za vse blagoslove, ki jih je vsakodnevno deležen. Takšna naravnanost ima za posledico prekomerno zapravljanje. Domov navlečemo kup nepotrebnih stvari, potem pa se čudimo, da je denarnica prazna. Botrom kapitalističnih spletk smo spet podarili del svojega znoja, ki smo ga pretočili v boju za “ljubi kruhek”. Z zasluženim denarjem ne znamo gospodariti, naj ga imamo veliko ali malo. Kdor zasluži veliko, običajno tudi veliko zapravi, kdor ima majhno plačo, pa si kljub temu želi enakih dobrin.Trgovci so to željo spretno izkoristili. Izumili so razprodaje in poceni izdelke.Tako lahko do obleke, obutve in avtomobila pridejo bogati in revni. Ob koncu vas vabim, da si izračunate, koliko denarja v enem letu namenite za nakup nepotrebnih dobrin. To so dobrine, brez katerih bi lahko mirno živeli, ker za vaš materialni obstoj niso bistvene. Ugotovili boste, da bi prihranjeni denar veliko bolj prav prišel za kaj drugega.Vložili bi ga recimo v naložbeno varčevanje, ki zagotavlja mirno starost. Kruta resnica današnjega časa je, da se bodo zaradi zmanjševanja deleža aktivnega prebivalstva pokojnine še naprej krčile. Dejstvo je, da so današnje pokojnine realno previsoke, na sedanji ravni ostajajo zgolj zato, ker se vlada kljub opozorilom iz Bruslja boji nadaljevati pokojninsko reformo. Bolj kot prazni žepi volivcev in njihova prihodnja revščina jo skrbi za oblast. Seveda, ubogo “rajo", vpreženo v jarem potrošništva, ki jo finančno in ustvarjalno siromaši, je enostavno nadzirati. Pastirji so še vedno pastirji, ovce pa ostajajo ovce ... 0 mo/omm Kino Delavski dom Zagorje Petek 27.7. ob 19.00 SHREK TRETJI am.anim.kom.- sinhroniziran v slovenščino. Sobota 28.7. ob 19.00 SHREK TRETJI Nedelja 29.7. ob 10.30 SHREK TRETJI ob 19.00 SHREK TRETJI, Torek 31.7. ob 20.00 Film teater: POLNO ALI PRAZ- NO iranska kom. Ponedeljek 30.7. ob 20.00 AVTOŠTOPAR am.akc.triler Petek 3.8. ob 20.00 OCEANOVIH I 3 am. akc. kom. Nedelja 5.8. ob 20.00 FAVNOV LABIRINT mehiško- špansko-ameriški fant. triler Ponedeljek 6.8. ob 20.00 OCEANOVIH 13 Torek 7.8.ob 20.00 Film teater : PONUDBA, avstral,- angl. akc.drama, western Kino Izlake Nedelja 29.7. ob 19.15 AVTOŠTOPAR am.akc.triler Nedelja 5.8 ob 19.15 OCEANOVIH 13 am.akc.kom. Kino Delavski dom Trbovlje Petek 27.7. ob 20.00 HANNIBAL: Rojstvo zla, triler, srhlj. Sobota 28.7. ob 18.00 GOYEVE PRIKAZNI ob 20.00 HANNIBAL: Rojstvo zla Nedelja 29.7. ob 18.00 HANNIBAL: Rojstvo zla ob 20.15 GOYEVE PRIKAZNI Ponedeljek 30.7. ob 20.00 HANNIBAL: Rojstvo zla Torek 31.7. ob 20.00 HANNIBAL: Rojstvo zla Sreda 1.8. ob 18.00 HANNIBAL: Rojstvo zla četrtek 2.8. ob 20.00 DISTURBIA triler petek 3.8. ob 20.00 SKRIVNO ŽIVLJENJE BESED 4.8. ob 18.00 SKRIVNO ŽIVLJENJE BESED ob 20.00 DISTURBIA 5.8. ob 18.00 DISTURBIA ob 20.00 SKRIVNO ŽIVLJENJE BESED 6.8. ob 20.00 DISTURBIA 7.8. ob 20.00 PO POROKI drama 8.8. ob 20.00 PO POROKI 9.8. ob 20.00VROČA KIFELJCA akc.kom. drama sobota nedelja ponedeljek torek sreda četrtek Kino Delavski dom Hrastnik Petek 27.7. ob 20.15 OHCET BO... IN PIKA! Am.kom. Sobota 28.7.ob 18.00 OHCET BO... IN PIKA! ob 20.00 ŠTEVILKA 23 am.akc.tril. Nedelja 29.7.ob 18.00 OHCET BO... IN PIKA! ob 20.00 ŠTEVILKA 23 Ponedeljek 30.7. ob 10.00 HEIDI otroška pustol. Sreda 1.8. ob 18.00 SHREK TRETJI am.anim.kom.- sinhroniziran v slovenščino četrtek 2.8. ob 20.00 GLASNIK ZLA am.groz. petek 3.8. ob 10.00 SHREK TRETJI ob 20.15 GLASNIK ZLA sobota 4.8. ob 18.00 SHREKTRETJI ob 20.00 SMO ŽE KONČALI? am.kom. nedelja 5.8. ob 18.00 SMO ŽE KONČALI? ob 20.00 GLASNIK ZLA sreda 8.8. ob 20.00 URO. POD KRINKO am.tril. četrtek 9.8. ob 20.00 URO. POD KRINKO Kino Dol pri Hrastniku Sobota 28.7. ob 18.00 ŠTEVILKA 23 am.akc.tril Sreda 1.8. ob 10.00 HEIDI otroška pustol. četrtek 2.8. ob 10.00 SHREK TRETJI am.anim.kom.- sinhroniziran v slovenščino petek 3.8. ob 18.00 SMO ŽE KONČALI? am.kom Občina Zagorje vabi: Sobota, 28.07.07 od 18.00 dalje - družabna prireditev ob prazniku KS Toplice: Kako je moj ded postal rudar - skok čez kožo, zabava z ans. Ajda pred OŠ Toneta Okrogarja v Toplicah petek, 03.08.07 ob 19.00 - tekmovanje za najmočnejšega Slovenca - Martin Krpan 2007 pred Domom obrambe v Zagorju ob 21.00 - zabava z ansamblom Zasavci in Colonia - NOČ PRED NOČJO pred DO sobota, 04.08.07 ob 9.00 - 12.pokal J.V.Valvasorja PITA 70 m - slovenski pokal na lokostrelskem poligonu na Ruardiju ob 9.00 - RAFTING s Savskimi gusarji - spust po reki Savi ob 10.00 - start kolesarskega vzpona »Zasavska Sveta gora 2007 - pred zagorsko tržnico ob 10.00 - otvoritev objekta sankaške startne rampe - Sankaško društvo Zagorska dolina - pri ŠD v Kisovcu od 15.00 - zabava za najmlajše - na ploščadi pred muzejem ob 17.00 - množični tek »Tek po zagorski dolini« od Orehovice do Zagoija (tek šteje za Štajersko - koroški pokal v tekih in za Slovenski pokal v rekreativnih tekih), cici tek, tek invalidov in otroški tek po Cesti zmage od 18.30 do 19.30 - promenadni koncert Pihalnega orkestra SVEA Zagorje in mažoretke - na ploščadi pred tržnico ob 19.30 - razglasitev rezultatov »Teka po zagorski dolini« - ploščad pred tržnico od 20.00 - ZAGORSKA NOČ 2007 - ZABAVA s SAŠO LENDERO in POP DESIGN pred Gasilskim domom PRIMORSKI FANTJE in BOŠTJAN KONEČNIK na parkirišču pred tržnico zabava za mlade in MAKE UP, ŽURDOV in SAUSAGES na Partizanu ob 24,00 - OGNJEMET (z avtobusne postaje) nedelja, 05.08.07 ob 10.00 - Streetball Partizan 2007 - igrišče Partizan od 10.00 do 15.00 - 6. Pozničev memorial v šahu - Steklena dvorana DD Zagorje ob 11.00 - pohod na Čemšeniško planino - spominska slovesnost ob obletnici ustanovitve Revirske partizanske čete - na Čemšeniški planini sreda, 08.08.07 dopoldan - šahovski turnir v org. Društva upokojencev Zagorje - društveni prostori na Ulici talcev Zag. četrtek, 09.08.07 dopoldan - kegljaški meddruštveni turnir v org. Društva upokojencev Zagorje - v bowling centru Planet 300 v Zag. ob 13.00 - otvoritev prenovljenega kompleksa Peugeot - Avtohiše Kisovec___________________________________ Četrtek 09.08.07 ob 19.00 - slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj za leto 2007 v gledališki dvorani DD Zagorje mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! DP/VI Trbovlje Izlet v živalski vrt V okviru poletnih počitniški dejavnosti DPM Trbovlje v petek, 27. julija 2007 organizira izlet v živalski vrt Ljubljana. Na izlet vabijo vse otroke -tiste, ki obiskujejo naše počitniške dejavnosti in tudi tiste, ki se jim še niso pridružili. Prevoz bo brezplačen, otroci naj imajo s seboj le malico in denar za vstopnino. Starši morajo otroke obvezno predhodno prijaviti na tel. št. 03 56 30 248 ali 041 618 414, kjer bodo dobili tudi vse dodatne informacije o izletu. Prodam mlado kozo z mladičem, kozla za pleme po izbiri, suha bukova drva, predalnik, star več kot 100 let. Tel.: 03 56 76 3 10 ali gsm 03 I 469 279 Prodam Ugodno prodam otroško omaro, s pisalno mizo in posteljo (primerno za manjše prostore. GSM 041 205 693 Opaž, suh smrekov- debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 03 I 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko I 13, 3305 Vransko NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): , Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik ponuja novo storitev OSOJA NA DOMU Za vse občane, ki zaradi starosti ali bolezni NE MOREJO PRITI V KNJIŽNICO Pokličite nas na tel.: 03 / 56 - 46 - 175 in dogovorili se bomo *a obisk! Storitev je BREZPLAČNA 1 NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno 1 Ime in priimek:.................. ^ >5 I 2 Naslov:.......................... a ® £ š c "o ^ Podpis:.......................... § > 5 c S g > M a Telefon:......................... ° ° 8. ^ ~ 59 S g O Davčna številka:............. I® mnmo hau oqm Kofetkanje z Rafaelo Pinterič -podžupanjo radeško: »Dela je veliko postorjenega, a nas čaka še kar precej!« Veliko dela je nova vodstvena garnitura v Občini Radeče že opravila v dosedanjem obdobju. Kaj se je v novem mandatnem obdobju občinskega sveta in občine Radeče dogajalo na področju investicij, smo povprašali podžupanjo Rafaelo Pinterič. Od decembra lani do junija letos so se, po njenem mnenju, v glavnem ubadali s papirnato vojsko. V mesecu februarju je glavnino dela obsegala priprava občinskega proračuna za obdobje dveh let, kar je osnova za nadaljnje delovanje občine in občinske uprave. V mesecu juniju so že pričeli izvajati prve investicije. Začelo se je z rekonstrukcijo Doma kulture v Radečah, katere izvajalec je podjetje iz Leskovca pri Krškem, Reforma d.o.o.Vrednost investicije je cca 248 tisoč evrov. V letu 2007 bo ta investicija pobrala malce več kot 166 tisoč evrov, tako da bodo razliko 80 tisoč € ‘prihranili’ za leto 2008 .V letošnjem letu bodo v ta namen pridobljena tudi sredstva Ministrstva za kulturo v višini 15.416 evrov. Leto kasneje teh sredstev ne pričakujejo, zato pa upajo na sredstva v letu 2009 za namen obnove kulturnega doma v višini 33.874 evrov. Projektna dokumentacija za Dom Kulture je ‘odnesla’ malo več kot 15 tisoč evrov. V načrtu je letos tudi rekonstrukcija športnega stadiona, travne površine in atletske steze, v višini 58 tisoč evrov. Za to investicijo so letos pridobili sredstva iz fundacije za šport v višini 26 tisoč evrov in 7219 evrov z Ministrstva šolstvo in šport. Večje investicije bo deležen tudi Vrtec v Radečah, kjer bodo zamenjali streho. Investicija znaša 41 tisoč evrov, menjava strehe na podružnični šolo Svibno pa je težka 34 tisoč evrov. Izvajalec teh del je že izbran, dela bodo potekala v času počitnic. Predvidenega je tudi nekaj financiranja, 26 tisoč evrov, z Ministrstva za šport za ti dve strehi, kar pa še ni potrjeno. V mesecu maju so v Radečah kupili gasilski avto za GPD Jagnjenica v vrednosti 41 tisoč evrov. Poslan je bil v nadgradnjo in bo v septembru predan namenu. Pričakujejo 'j- \ • ~ 06/0^2007 tudi nekaj sredstev z Ministrstva za obrambo, vendar tudi za to še nimajo potrdila. Za poslovno-stanovanjski objekt ob obvoznici so v fazi priprav. Urejajo predvsem zemljiške zadeve in projekte. To bo glavnina del v letu 2007. Gradnja bo na vrsti v letu 2008. Izdelava lokalnega energetskega koncepta je predvidena za letošnje leto. Pogodba je že podpisana. Vrednost del je cca 30 tisoč evrov. Za Radeče bo pripravljen celoten energetski projekt, v katerega bo zajeta plinifikacija, elektrifikacija, možnosti racionalizacije itn. Kar zadeva ceste, se je začela prva faza polaganja asfaltne prevleke na cesti Hotemež - Brunška gora - Rudna vas, kjer bo porabljeno 62 tisoč evrov letos, v naslednjem letu pa, za drugo fazo, še en tak znesek. Potem se bo pričelo asfaltiranje ceste Zajec - Martinčič na Vetrnem vrhu in Radeče - Močilno -Jelovo, vendar šele po obnovi plazov na tem področju. Pred kratkim so, v dogovoru z Zavodom za kulturno dediščino, pričeli z nujno obnovo pokopališkega zidu na Svibnem. Strategija prostorskega urejanja je eden pomembnejših projektov, katerega izvedba se vleče že dve leti. Letos računajo, da bo zaključen, njegova vrednost bo okrog 84 tisoč evrov. Prostorska razgrnitev strategije prostora bo v mesecu avgustu. Predvidevajo še nakup zemlje, kar je povezano s poslovno - stanovanjskim objektom ter razna tekoča vzdrževalna dela na cestah v izvedbi Komunale. Zanje bo pripravljenih 70 tisoč evrov.Tudi označevalne table bodo nove. Prevzem obvoznice, ki traja tudi že precej časa (let), bo po predvidevanjih opravljen v jesenskem času. Tako bo ulica Milana Majcna prekategorizirana v lokalno cesto, župan Matjaž Han se že pogovarja o tem, da bi uspeli z Direkcijo za ceste RS to cesto tudi urediti. Obstaja pa še največji projekt, s katerim se prijavljajo na natečaje za pridobitev sredstev iz evropskih virov. Gre za obnovo ceste Jagnjenica - Svibno -Sele v višini 656 tisoč evrov. Rekonstrukcija bo potekala v treh fazah, v letih 2007-08-09.V letošnjem letu naj bi bila vrednost 232 tisoč evrov, v letih 2008 in 2009 pa 212 tisoč evrov. Iz tujih virov pričakujejo 568 tisoč evrov sredstev. To je v bistvu evropski projekt, na katerega so se v Radečah prijavili prvič in če bodo uspešni, bodo morali v septembru sprejemati rebalans proračuna. Besedilo: Rudi Špan Slike: arhiv A Grafološki kotiček Naš grafolog Alojz (Slavko) Jurgec čaka na vaše kupončke in tekste. Še vedno velja, da napišete tekst za analizo na brezčrtni A-4 format papirja in pripišite še besede: oni noše vodu, sanos sonas, uša, vse pa morate pisati s pisanimi črkami, kajti grafolog tiskane pisave ne bo analiziral. Za informacije je grafolog dosegljiv tudi na GSIf 041 947 113. šifra - HRAST Zelo pametna misel, ko rečete - še lahko nekaj izvem o sebi in si naredim življenje lepše -.To je popolna resnica in nekateri na žalost pozabljajo na majhne pomembne stvari, ki spreminjajo življenje. Ste oseba, ki je v vsakdanjiku odprta, prilagodljiva, dinamična in vsekakor zelo previdna. Za stvari in osebe se hitro navdušite, saj ste odprti za sprejemanje mnenj. Okolico navdušujete z mnenji, idejami. Velikokrat jih presenetite s kakšno mislijo. Nadarjeni ste za stvari, kakor so: literatura, glasba. Radi preberete kakšno strokovno literaturo ali revijo, ki jo dobite v roke. Opaziti je, da se čustveno vračate v notranjost, kar vsekakor vpliva negativno na odločitve, ki jih sprejemate. Neurejene misli moramo obravnavati enako kakor nezrelost. Zato morate čustva čim prej urediti. Mislim, da je vzrok za neurejenost čustev ločitev od partnerja, saj je zaslediti, da ne živite skupaj. Na drugi strani pa neurejen odnos med starši.Vse to je eden od vzrokov za notranje nezadovoljstvo. Ker se trenutno preveč zapirate vase in ste velikokrat žalostni, bi vam svetoval, da se odprete, drugače se boste vrteli v začaranem krogu. Rezultati bodo temu primerni. Če boste uredili teh nekaj majhnih stvari, boste trenutke, ki so pred vami, preživeli srečno in uspešno. Želim vam veliko srečnih in veselih dni v tem prelepem sijočem svetu. Vabim vse, ki jih zanima grafologija, da me pokličejo, saj v kratkem začnem z grafološkim tečajem Tudi na internetni strani- htpp//gd-laura.stajerska. com lahko poiščete zanimivosti o grafologiji. SlavkoJurgec I™ — — — — — — — — — Skupa, s spodnjim kuponom pošljite vašo pošto na j naslov: Uredništvo Zasavca, C. zmage 3, 1410 Zagorje I in pripišite »ZA GRAFOLOGA I | ZA GRAFOLOGA | I Šifra_______________________________________ I L I Starost:_____________________________________ I I | sPol:_______________________________________ | | Izobrazba:__________________________________ J 1 1 L — ___ — — ___ ___ ____ _l H Pravilna uporaba človeka 15. julija 2007 je izšla nova knjiga Nare Petroviča : Človek: navodila za uporabo kako z naravnimi navadami utrditi temelje celostnega zdravja telesa, duha, družbenih vezi in harmonije življenja. Knjiga nudi uvid v fizično in duševno anatomijo človeka ter praktične napotke, kako pozdraviti korenski vzrok vseh bolezni posameznikov in skupin — umetne navade. Odprla vam bo oči za množico škodljivih navad, katerih se prej niste niti mogli zavedati. Naravna alternativa tem navadam vam bo vrnila trdne temelje zdravja, ko si boste na primitivni ravni svojega bitja dopustili biti to, kar dejansko ste: človek-žival.V knjigi je prikazano skladno delovanje človeškega organizma v naravnem okolju, predstavljene pa so tudi možnosti, kako naravne navade udejanjati v vsakem okolju: kako jesti, kako opravljati veliko in malo potrebo, kako sedeti, kako stati, kako hoditi, kako delati, kako gledati, kako poslušati, kako govoriti, kako dihati, kako naravno skrbeti za higieno... Naravno delovanje telesa so v dolgih stoletjih prekrile debele plasti kulturne navlake; o tej navlaki je možno prebrati na kupe knjig, saj je pomembna za socialno identiteto skupnosti, o naravnih navadah pa ni bilo v vsej zgodovini zapisanega praktično ničesar, zlasti če je to bilo v nasprotju s splošno sprejetimi normami.Tako je danes, ko o tem lahko pišemo, zelo, zelo težko izbrskati kakršen koli podatek o naravnih navadah človeka-živali.Večina ljudi se zaradi lukenj v glavi niti ne želi zavedati teh stvari, tudi če jih kdo opozori nanje z logičnimi, nepristranskimi argumenti — denimo takimi, kakršne najdete v novi knjigi Nare Petroviča. Knjiga »Človek: navodila za uporabo« bo pretresla vaše civilizacijske vzorce, vas pozvala k temeljitemu ponaravljanju vašega bivanja, k temu, da si dopustite biti živali. Ne vabi pa vas k primitivnosti, surovosti, nezavednosti, temveč k preseganju kulturne »človeškosti«, k združitvi živalskega in božanskega v eno, v zares pravo Človeškost. Doslej smo si pravili »človek«, da bi se ločili od sveta, zdaj si najprej recimo »žival«, da se s svetom spet povežemo; tako bomo postali bogovi, ki bodo zares dostojni imena Človek. Za dodatne podatke poglejte na www.zdravduh.org. Če želite priti v stik z avtorjem, pišite na zdravduh@gmail.com ali pokličite na 041 286 444. Knjiga je izšla pri založbi Kalki d.o.o., Ljubljana, kalki_vk@email.si © na znmje | I----—---------- Klopni meningoenecfalitis Klopni meningoenecfalitis (KME) je nenalezljiva virusna bolezen osrednjega živčevja, ki jo prenašajo klopi in se pojavlja posamično od maja do septembra. V Slovenji oboli letno med 70 in 130 oseb. Bolezen prenašajo klopi Ixodes ricinus. Nahajajo se pa tudi ohromelost. KME je le redko smrtna bolezen predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Aktivni postane- Klop,prisesan na koži, si privošči obilen obrok jo takoj ko se temperatura tal poviša, zato klimatske razmere močno vplivajo na njihovo aktivnost in s tem tudi na pojavnost KME. V Sloveniji so okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske in Štajerske, nekoliko manj pa na notranjskem, kočevskem in novomeškem območju.V zadnjem času opažamo tudi okužbe na območjih, ki v preteklosti niso veljala kot posebno okužena. Obolevajo ljudje vseh starosti. Najbolj ogroženi so otroci, odraščajoči, ljudje v srednjih letih ter tisti, ki se zaradi svojega dela ali zabave pogosto zadržujejo v naravi in so tako izpostavljeni ugrizu klopa. Bolezen je pogostejša pri moških. Zaradi biološke aktivnosti klopa je bolezen sezonska.Večina primerov se pojavi od maja do septembra z izrazitim viškom v juniju. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj.V večini primerov pride po inkubaciji (7-14 dni) do pojava tako imenovane prve faze bolezni, ki je močno podobna gripi. Bolniki se slabo počutijo, imajo bolečine v mišicah, v trebuhu, imajo glavobol, povišano telesno temperaturo, lahko tudi bruhajo in imajo drisko.Ta faza traja do 8 dni. Pri večini bolnikov sledi po prostem intervalu, ki traja nekaj dni do tri tedne druga faza bolezni s prizadetostjo možganskih ovojnic in/ali možganov. Kaže se z zelo visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, nastopi lahko celo nezavest. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so kroničen glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, gluhost (1-2 odstotka odraslih bolnikov). Specifičnega zdravila za bolezen ne poznamo, zato je zdravljenje samo simptomatsko: počitek, po potrebi dajemo zdravila proti bolečinam in znižujemo povišano telesno temperaturo. Ob hujših težavah je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Bolezen lahko preprečimo z izogibanjem vbodu klopa in s cepljenjem. Na sprehodih in izletih v naravo se pred klopi zaščitimo z dolgimi hlačami in majicami z dolgimi rokavi. Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom pred odhodom v naravo in si po vrnitvi natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Če opazimo klopa, ga je potrebno čimprej in previdno odstraniti s pinceto, vendar je pri tem treba paziti, da mu ne bomo odtrgali samo zadnji del, klopova glava z rilcem pa bo ostala v koži. Čim hitreje klopa opazimo in pravilno odstranimo, manjša je možnost okužbe. Najbolj uspešen način zavarovanja pred boleznijo je cepljenje. Za učinkovito cepljenje so potrebne tri doze cepiva. Prva doza je priporočljiva v zimskih mesecih, druga 1-3 mesece po prvi in tretja doza po 9-12 mesecih. Zaščito vzdržujemo z osvežit-venimi odmerki cepiva (ena doza vsakih 3-5 let). Kontraindikacije za cepljenje so akutno vročinsko obolenje, alergija na jajca in/ali piščančje meso ter alergična reakcija na predhodno dozo cepiva. Cepljenje proti KME poteka v območnih zavodih za zdravstveno varstvo in v Inštitutu za varovanje zdravja RS, Ljubljana, Trubarjeva 2. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Naša bodočnost Žena vlada s prošnjami, mož z zapovedmi; ona če hoče, on če more. Rost Štirinajst dni je mimo in štiriindvajset srčkov je pričelo samostojno življenje - petnajst proti devet je razmerje - v korist srčic. 10.07.2007 Paša Medič, Kol. I.maja 32,Trbovlje - hčerki Nadia in Sara Bojana Burja, Narof 33, Izlake - sin Jaka Kreča 1 1.07.2007 Jasmina Grden, Kandrše 26,Vače, Zagorje - hči Kaja Glavač Adreja Draksler, C. I.maja 63, Hrastnik - sin Blaž Majcen Sladana Šijan, Brezno 4, Laško - sin Luka Natalija Lebinac, Kol. I.maja 3 I,Trbovlje - sin Tadej Ostrožnik 12.07.2007 Mirjam Žalar.Trg revolucije 10a,Trbovlje - sin Gašper Borišek Romana Vezovišek, Ul. I.junija 36b,Trbovlje - sin Tit 13.07.2007 Regina OdžičTržan, Podkraj 22a, Hrastnik - hči Alina 14.07.2007 Verica Popovič, Brdce 12, Hrastnik - hči Julija Kandof Tanja Starina Korimšek, Jagnjenica 31, Radeče - sin Anže Starina 15.07.2007 Diana Redi Kolar, Narof 38, Izlake - hči Neža Andreja Jecl,Trg Franca Fakina 2b,Trbovlje - hči Julija_Naraglav Ines Šutar, Kešetovo 4,Trbovlje - hči Jašoda Žigon 16.07.2007 Hana Burhan, Pot Franca Pušnika 12, Hrastnik - hči Armina 17.07.2007 RomanaTuhtar, Parižlje 23, Braslovče - hči Eva Hočevar 19.07.2007 Sabrina Ocepek, Jarše 2, Zagorje - hči Nana Valerija Brvar, Hrastnik pri Trojanah 14,Trojane - hči Tija Klopčič Ines Langerholc, Na kresu 20, Železniki - sin Alex 20.07.2007 Tanja Pestotnik, Naselje na šahtu 36, Kisovec, Zagorje - sin Urban Knez 21.07.2007 Maja Klopčič, Ulica talcev I b, Zagorje - hči Sara Magdič Alenka Kink Pušnik, Gimnazijska c. 30,Trbovlje - hči Lana Pušnik Maja Medija, C. 15. aprila 35, Kisovec - hči Patricija ISKRENO ČESTITAMO! r — — — — — — — — — -j Opravičilo I Naši bralki Aleksandri Rajh, Sallaumines 5,Trbovlje, I ki je postala mamica S.julija 2007, oziroma njeni I hčerki je naš škratek Zasavček skril priimek - zdaj I ■ ga vrača: ■ ' rodila se ji je hči Mia Smrekar L_ — — — — — — — — -I NAŠA BObOČfiJOtf © Metistova razmišljanja Pridemo tudi na dom Tile vroči poletni dnevi človeka spominjajo na nebesa ali na pravi pekel. Ni redkost, da temperature poskočijo tudi preko 35 stopinj Celzija. Kdor je na dopustu in svoje telo ohlaja v valovih morja ali v senci oljčnih in borovih dreves, bo prisegel, da je vremensko stanje nebeško. Kdor mora v tej vročini opravljati svoje vsakodnevne delovne obveznosti, se zagotovo počuti, kot da je obsojen na peklenske muke. Nekateri so si v teh vročih poletnih dneh sami skrojili pekel ali pa si morda tlakujejo pot do nebes. Med takšne štejem tudi kandidate, ki so se podali v boj za predsednika države. Za večino kandidatov bo trud v peklenski vročini zaman, le eden med njimi si bo prislužil naziv prezidenta države. Orgličar Lojze, diplomat Danilo,nekdanji guverner BS in pikri, brezdlake na jeziku, Zmago, so se podali na pot osvajanja naših glasov.Njihov uspeh je odvisen od naklonjenosti volivcev, za katero se bodo borili vse tja do druge polovice oktobra. Orgličar se je prijavil sam in prvi med vsemi kandidati. Kasneje so ga podprle stranke t.i. pomladi oziroma desnice. Diplomat bo imel za seboj ves čas predvolilne kampanje SD s Pahorjem na čelu. Guvernerja je na menu kandidatov vpisala LDS. Oba, Mitjo in Danila, nam torej ponuja levica. Brezdlačni in dolgojezični Zmago bo na jedilniku s svojo pikrostjo poskrbel, da bo predvolilni golaž premogel zadostno pikantnost in tako popestril predvolilna dogajanja. Preostali kandidati so bolj marginalnega značaja, saj so se na listi kandidatov znašli zgolj zaradi ustavne možnosti, da lahko pod določenimi, ne pretirano selektivnimi pogoji, kandidira za predsednika države vsak državljan Republike Slovenije, ki se mu to v danem trenutku zahoče. Za vsemi kandidati, ki bodo usodno vplivali na izvolitev predsednika države, stojijo stranke desnice ali levice. Seveda pa se to zdi le nam, volivcem.Vsaj tako je razvidno iz izjav omenjenih kandidatov, ki nikakor ne izpostavljajo strank, ki jim dajejo podporo, temveč se neutrudljivo ponujajo kot kandidati vseh Slovenk in Slovencev in se tako otepajo kakršnega koli političnega pedigreja. Drži pa, da tako Danilo kot Mitja, res nista člana katere izmed strank, ki se pojavljajo na slovenski politični sceni. Lojze in Zmago pa sta že ves čas samostojne Slovenije politično opredeljena. Jezični Zmago se pri tem ne spreneveda. Lojze pa rajši omenja svoje orglice kot svojo politično opredelitev. Pa ne, da me njegova politična usmeritev moti, le sprenevedanje mi ni povšeči. Pot v nebesa ali v pekel si kandidati tlakujejo v teh vročih poletnih dneh. Pot, ki jo v visokih dnevnih temperaturah zaenkrat le oblikujejo, bo zahtevala še veliko dela, da bo uspešno končana. Komu med kandidata bo uspelo pot v prihodnost orisati volivcem bolj všečno, bomo videli na samih volitvah. Kako podjetni so kandidati v boju za glasove volivcev dokazuje ena izmed izjav med kandidati :»Po potrebi pridemo tudi na dom.« In še predvolilni stereotip: na južni meji potekajo že utečeni obmejni spori, po preizkušenih scenarijih. Vsebine so nove, metode stare. Mefisto KLEPETAIMICÄ na 40 stopinjah in še več Spet smo se razbežali na vse štiri strani sveta in še na več bi, če bi se dalo. Mogoče bolj proti severu, pa kaj, ko se tudi večni led in sneg že kar prehitro topita. No, jaz vsako leto, kot številni Slovenci, ne morem brez Beograda. Res je peklensko vroče. Ko tole pišem je 40 v stopinj in še več, pa kaj...Mislim danes popoldne poiskati malo osvežitve na zeleni Adi, ki so jo čudovito preuredili.Vse je tu ob jezeru: zabava, odlična hrana, senca ali vroči pesek, turistični vlakci, glasba, nudistična plaža v drugem delu, urejenost...Lahko pridete do tja s čolnom ali ladjico iz novobeograjskih naselij, z avtobusom iz vseh smeri, peš, če ste kje blizu, z avtom... Jaz bom šla danes kar na ladjico. Moja prijateljica in njen psiček Aron mi bosta delala društvo. Zvečer je obvezen sporehod po -kejovima- dunavskem ali savskem. Dunavski se začne pri Zemu, kjer se pod Gar-došem nahajata znameniti gostišči Reka in Venecija. No, to sta le dva iz prejšnjih časov. Zdaj so od tam pa do hotela Jugoslavija postavili še nešteto gostišč na kopnem in na vodi. Znameniti hotel Jugoslavija se re n ovira. Nekaj zaradi posledic bombardiranja in pa zaradi samega obnavljanja, le Casino dela s polno paro. Veliko se dogaja, včasih že ne veš kam bi: na Gardoš, kjer so koncerti in gledališke predstave na prostem, enako je na Kalemegdanu, Skadarliji, Ušču, mestnih jedrih... Pa ogledovanje Beograda z ladje, nočno ali dnevno. Ladja vas lahko popelje tudi do Vinče, kjer si lahko ogledate arheološka najdbišča in muzej vinčanske kulture, ja, še celo Rolling Stonesi so bili in Mick Jagger je spregovoril v srbščini, kar vam lahko potrdijo tudi številni Slovenci, ki so obiskali ta glasbeni spektakel. Črnogorci pa so tako ponosni, da je bil koncert najprej pri njih, da so to že epsko obdelali:” S vrh Lo-včena gorska vila kliče- Dobrodoša Džegeru Miče!” V Novem Sadu, na Petrovaradinski trdnjavi, se že osmo leto od 12. do 15. julija odvija glasbeni festival Exit kjer na lO.binah nastopajo legende vvorld mušic scene sveta: rock, hip-hop, pop, dance,...Festival je odprl Rober Plant (Led Zepelin), nastopali pa so še: Beastie Boys, Basement Jaxx, Ms. Laurny Hill, kraljica hip-hopa in soula, reper Snoop Dog, grupa Wu Tang Clan, pa Groove Amanda, Danny Tenaglia, Roger Sanchez,John Digweed, Richie Hawtin, Eric Prydz itd...V tem času je bil park med novosadskim Dunavskim kejem in Študentskim gradom največji kamp v državi, kjer so vse službe delale 24 ur na dan. Malo bolj severno, na Paliču, je te dni ob prelepem jezeru štirinajsti Festival evropskega filma... Južno od Beograda,proti Čačku bo kmalu Guča,....še ena fešta na prostem,dobro znana tudi pri nas,saj so mnogi Slovenci redni obiskovalci tega priljubljenega etno-glasbenega dogajanja. No zdaj sem se pa izgubila. Rada bi vam še kaj napisala o nočnem življenju v Beogradu, zabavi na splavih, o Avali, kjer obnavljajo stolp, tržnicah, dobrih gostilnah, obnovljenem Kalemegdanu... Pa drugič, zdaj motam iti, da česa ne zamudim. Pa kaj, če je 40 stopinj v senci...živimo le za danes. Vroč pozdrav, kjerkoli da ste in imejte se maksimalno lepo ..............vaša St. Podkumski gasilci prainovali Abrahama Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Podkum je v soboto 14. julija proslavilo SO-letnieo ustanovitve. Njegov predsednik Janez Bajda je v govoru orisal zgodovino gasilstva v tem zasavskem kraju. Prvi poskus organiziranega delovanja sega v leto 1933, ko je bila formirana Požarna bramba, ki pa je bila kmalu razpuščena. Drugi poskus je bil uspešen in 17. novembra 1957 je bilo v Zadružnem domu v Podkumu ustanovljeno gasilsko društvo. Naslednje leto je dobilo prvo ročno brizgalno, leta 1959 so prišli do prostorov v stavbi nekdanje pošte, dve leti kasneje so prevzeli prvo motorno črpalko. Leto 1962 je bilo v znamenju razvitja prvega prapora, leta 1986 so se veselili prvega uporabnega gasilskega avtomobila. Po 14 letih prizadevanj je bil leta 1993 svojemu namenu predan nov gasilski dom, pred 10 leti pa so ob pomoči Občine Zagorje kupili nov gasilski kombi. Bajda je v govoru dejal, da so za njihovo uspešno delo zelo pomembni Občina Zagorje, Gasilska zveza (GZ) Zagorje in požrtvovalni ljudje v PGD Podkum, “najpomembnejši pa ste krajani, ki tako ali drugače podpirate naša prizadevanja”. Ob tem je poudaril veliko vlogo krajank in krajanov pri izvajanju preventivnih ukrepov za zagotavljanje požarne varnosti. Dodal je, da bo društvo v prihodnje še več vlagalo v izobraževanje in opremo, da bo lahko kos svoji glavni nalogi - pomoči sočloveku v nesreči. Podpredsednik GZ Zagorje Jože Lovše je pohvalil PGD Podkum za napredek v zadnjih letih. Spodbudil je pod-kumske gasilce, naj v tem slogu nadaljujejo. Znak zagnanosti je tudi organiziranje tekmovanja v vaji s hidrantom za mladinske, članske in veteranske ekipe, ki je bilo letos na vrsti tretjič zapored. Največ uspeha med 17 enotami, ki so se pomerile pred jubilejno proslavo, so imeli tekmovalke in tekmovalci sosednjega PGD Padež. Podkumsko društvo dobro sodeluje s svetom Krajevne skupnosti (KS) Podkum,zato se mu je njegov tajnik Enes Rakovič zahvalil za prispevek k utripu kraja. Zaželel si je, da bi gasilci “še naprej delovali v blagor krajanov” in gostili sedež KS. Ob koncu uradnega dela slovesnosti so bila podeljena številna priznanja posameznikom in organizacijam. PGD Podkum pa je bilo s strani GZ Slovenije odlikovano s plamenico III. stopnje. Prireditev so s kulturnim programom popestrili pevci Podkumskega okteta ter skupina učenk in učencev tamkajšnje podružnične osnovne šole. Sledila je veselica z ansamblom Toneta Rusa. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj Številni prapori so napovedali slovesnost. Podkumski oktet je zapel Gasilsko himno. Predsednik PGD Podkum Janez Bajda: "Hvala vsem, ki nas podpirate, še zlasti krajanom!” Tajnik KS Podkum Enes Rakovič:‘‘Gasilci nepogrešljivo prispevate k blaginji kraja in okolice!" Podpredsednik GZ Zagorje Jože Lovše:‘‘Nadaljujte z napredkom zadnjega obdobja!” j ji t 1 [1 fIF; um * ■ Otroci so popestrili uradni del prireditve. 26. rožnik 2007 (O (Z) (O N i co c ro -D NLßO Banka Zasavje