JiovvUk^ NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto 1964 Letnik V. Št. 6 (45) Junij Izdaja: delavski svet Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Samo Medic Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 21-030 Zunanja oprema: Bojan Brovet Tisk naslovne strani ln vezava Valvasorjeva tiskarna ln knjigoveznica Krško Naklada: 870 Izvodov VSEBINA: . — Volili smo nove samoupravne organe — Bila sem pri Titu — Iz zasedanj somoupravnih organov — Nesreče pri delu in na poti z dela v maju in prvi polovici junija 1964 — Bolezenski izostanki v mesecu maju 1964 — Mesec junij — mesec jubilejev RK — Po poteh partizanske Ljubljane — Zaseda — S kolesi po dolini gradov — Naša kronika VOLILI SMO NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE V skladu s temeljnim zakonom o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah je tudi naš delavski svet razpisal volitve v delavski svet podjetja in v svete samoupravnih enot. Pri razpisu volitev je določil, da bo novoizvoljeni delavski svet štel v skladu s statutom podjetja 33 članov, sveti samoupravnih e-not pa bodo šteli; predilnica česane volnene preje 19 članov, tkalnica 23 članov, apretura 15 članov in pomožne delavnice 9 članov. Ker statut podjetja določa, da je vodja enote po svoji službeni dolžnosti član sveta, smo volili po enega člana manj. Prav tako določa statut, da v'svet pomožnih delavnic imenujejo proizvodne enote predilnica česane sintetične preje, tkalnica-in apretura po enega člana. Tako so pomožne delavnice volile le pet članov sveta. Ker predilnica česane sintetične preje še organizacijsko ni formirana, je delavski svet sklenil, da se bodo volitve v svet enote izvedle takrat, ko.'bo predilnica pričela z redno proizvodnjo. Istočasno pa se bodo za predilnico česane sintetične preje razpisale dopolnilne volitve v delavski svet, ker se bo število delavcev v tej enoti bistveno spremenilo. Nadalje je delavski svet pri razpisu volitev določil, koliko delavcev bo zastopalo- posamezno enoto v novoizvoljenem delavskem svetu. Tako je bilo določeno, da bo predilnica česane volnene preje izvolila 9 članov delavskega sveta, tkalnica 11 članov, apretura 4 elane, predilnica česane sintetične preje 3 člane, pomožne delavnice 2 člana in skupne službe s prodajalno in menzo 4 člane delavskega sveta. Enote so imele pravočasno zbore, kjer so izbrale kandidate za svoje samoupravne organe. V vseh enotah so predlagali več kandidatov, kot pa je bilo izboljenih članov, tako da so volilci imeli možnost izbiranja svojih predstavnikov. 15. junija* so se na lepo okrašenih voliščih začeli zbirati volilci posameznih volilnih enot. Skrbno so izbirali tted predlaganimi kandidati tiste, za katere so menili, da jih bodo v delavskem svetu in svetih enot najbolje zastopali in Vodili podjetje in enoto kot dobri gospodarji k še večjim uspehom, kot smo jih dosegli do sedaj. Od 819 vpisanih volilcev je volilo 713 volilcev, kar 2nese 87,06 %. Vsi manjkajoči volilci so bili upravičeno odsotni zaradi bolezni, dopustov in službene odsotnosti. Neveljavnih glasovnic je bilo 11. 2 V delavski svet so bili izvoljeni naslednji naši sodelavci: Predilnica če sane voln ene p rej. - dvoletna mandatna doba Ivan Jerina 149 glasov Dragica Butala 13o Ivanka Matjašič 115 ;i Boris Perenc 113 - enoletna mandatna doba Ivan Vergot 159 glasov Jože Nemanič II 148 Ivan Bevk 146 Janko Reba 141 Kristina Žugelj loo n Tka, lnica - dvoletna mandatna doba Brane Luzar 2o5 glasov Marija Žonta 196 n Alojz Kobe 19o :i Ivanka Sečnjak 169 Zofka Poljane 163 :i aPepca Gutman 161 - enoletna mandatna doba Peter Kumer 2o7 glasov Janez Novak 195 Anton 11er 188 •! .Rezka Žagar 171 :: Marija Kočijaž 141 ;) ■ Apretura - dvoletna mandatna doba Tončka Udvanc 72 glasov Breda Brednik 69 •.1 - enoletna mandatna doba Prane Regina 82 glasov Jožefa Jevšek 58 ;; Predilnica si ntetične p r e j e - dvoletna mandatna doba Janez ..Klobučar 34 glasov Janez Boltez II 26 ;s - enoletna mandatna dcba Marija Košmrlj 24 glasov Pomožne d e 1 a 'v n i c e - dvoletna mandatna doba Prane Berlan 43 glasov - enoletna mandatna doba .Anton Hudoklin 29 :i - 3 “ Skupne službe — dvoletna mandatna doba Avgust Fajfar 61 glasov Martina Mikec 53 ;; — enoletna mandatna doba Slavka. Bogovič 64 glasov Marija Udovič 54 “ V svete enot pa so bili izvoljeni tile sodelavci: p redi 1 n i c a č e s ane volnene P i* e j e dvoletna mandatna doba Ivan Kukman 165 glasov Ilija Siročič 156 Francka Švajger 153 ;i Franc Begina 147 Gabre Badovinac 141 :: Janez Vraničar 133 ;? Marija Bajuk 123 Marija Kobe 113 Marija Leščanec lo4 - enoletna mandatna doba Jože Govednik 155 glasov Milica Mokotar 141 Ivan Jakljevič 133 Jože Matjašič 132 n Martina^Gornik III 127 Martin Žugelj 123 »■» Nada' Molek 12o Henrik Sušanj II 119 Ivanka Stular 118 ti T k a 1 n i c a — dvoletna mandatna doba Stane Hudoklin 223 glasov Franc Pangre 211 Marija Kobe 199 ti Slavka Udovič 193 ;; Lojzka Gorišek 139 ;i Jožefa Može 139 :i Ana Seničar 183 n Ivanka Štepec 187 Jožefa Zagorc 186 Ana Bartel j 174 Pirnar Danica 173 w •*— enoletna mandatna doba Bojan Kekec 221 glasov Bojan Čeh 2o6 Stane Bobnar 2o4 n Anica Mariin 2o2 Ivanka Vičič 196 Martin Bedek 135 Stanko Makse 185 - 4 ~ Marjeta Potočar 181 glaseč Ana kovale II 18 o Ju;ki Damjanovi5 179 178 A p r e t u r a — dvoletna mandatna doba Tončka Adamič 93 glasov Anton Kacin 74 Marija Polih 73 Ana Mihalič 68 Alojz Florjančič ■i 61 Marija Omahen 61 "■ Ivanka Rataj 6o ;; - enoletna mandatna doba Mara Ponikvar 8o glasov Vera Jaro 79 * Rihard Resnik 78 Ivanka Košmr1 j 74 • <■ Prano Jenko 73 Marija Može •69 r, • Minka Krkman 68 P omož.ne de 1 a v niče -- dvoletna mandatna d oba Slavke: Koprivnik Prane kožic 39 gl asor 39 - enoletna mandatna doba Božo Gavlovič 41 glasen Prano Strne on r Janez Kastelic 33 Vsi izvoljeni samoupravni organi bodo imeli ob k,;: -°u meseca junija in v začetku julija svoja prva zasedanja, katerih bodo izvolili svojo predsednike ir podpredsednike 'o • imenovali svoje komisije, delavski svet pa 'bo poleg tega izvolil tudi 9-č-lanski upravna odbor. Jeze Udovič - 5 ~ BILA SEM PRI TITU Ko sem se po končanem delu 13. maja vrnila domov, me je čakalo prijetno presenečenje. Z okrajnega komiteja ZI.IS so mi sporočili, da sem poleg ostalih, mladincev tudi jaz določena v slovensko mladinsko delegacijo, ki bo odšla 22, maja čestitat maršalu Titu za njegov 72. rojstni dan. Zdelo se mi je, da sem bila tisti trenutek najsrečnejši človek na svetu. Baša delegacija se je zbrala v Klubu poslancev v Ljubljani. Bili smo veseli in hkrati tudi vznemirjeni, saj smo bili izmed tisočev mladih iz Slovenije prav mi izbrani, da zastopamo slovensko mladino pri Titu in mu v njenem imenu zaželimo še mnogo dolgih in zdravih let med nami. Razpoloženje se ni pokvarilo tudi na dolgi poti do Beograda. Sicer pa je vsak na tihem razmišljal o tem, kako bo v Beogradu, vendar najbrž nihče ni imel jasne podobe o tem. Čudno, polastila se me je trema. Kako bo, kako nas bodo sprejeli, kako se bom morala vesti in še in še. To so bile moje misli, ko smo prispeli na beograjsko železniško postajo. Prisrčen sprejem, ki so nam ga priredili predstavniki centralnega komiteja ZMJ na železniški postaji, me je malo pomiril. 3o bolj pomirjujoče pa je vplivala name novica, da bomo prenočevali v športnem centru na Košutnjaku in da smo do lo. ure naslednjega dne prosti. -'Torej si bom le lahko malo ogledala Beograd'', sem si mislila. To pot sem namreč bila prvič v Beogradu. naslednjega dne pa smo bili vsi malo razočarani. Namesto prijetnega sonoa nas je sprejelo hudo deževje in Beograd smo si lahko ogledali le skozi okna avtobusa. Zvezni izvršni svet. Vsak čas nas bo sprejel tov. Tito. Okoli 8o mladincev in mladink iz vse države je nestrpno Čakalo na ta srečni trenutek, Z nami so čakali tudi novinarji, Totografi in fiImski snemalci. Ura je 11. Tito! Veselo vsklikanje in aplavz mladice sta pozdravila njegov prihod. Bil je vesel, nasmejan in mladosten. Čestitke sta mu izrekla Bonka Demirova, članica centralnega komiteja ZMJ in Pero Detel jić, predstavnik zveze organizacij za telesno kulturo Jugoslavije. Tov. Tito se je 2a iskrene želje zahvalil s krajšim nagovorom, v katerem je - 6 - zaželel mladini, da bi uspešno stopala po poti starejših generacij. Predvsem pa je poudaril, da želi, naj mladi rod . krepi enotnost naših narodov. Ob zaključku svojega govora je z nasmehom dejali "Ko sem med vami mladinci, se tudi jaz počutim mlajšega!;i Nato je tov. Tito sprejel darila, ki so mu jih podarili mladinska organizacija, športniki in taborniki. Po tem uradnem delu smo bili pogoščeni. Veliko dvorano z ogromno moderno fresko na eni in čudovitimi mozaiki na drugi steni je napolnila vedrina, prešeren smeh in nasmejani obrazi. Tov. Tito nam je v prisrčnem razgovoru pripovedoval zgodbo o svojem obisku na Finskem v času oktobrske revolucije in odgovarjal na vprašanja, ki smo mu jih postavljali. Zanimalo ga je brigadirsko življenje na jadranski magistrali, šport in izobraževanje ter družabno življenje mladine . Že tako kratko odmerjen čas za sprejem nam je ob prijetnem in vedno nasmejanem Titu še hitreje potekel. Predsednik Tito se je z nami še slikal, nato pa se je poslovil. Ko je odhajal iz dvorane, se mu je od naše slovenske delegacije približala 15-letna Marija iz Maribora, ki mu je v zadregi, vendar pa ganljivo, poklonila knjigo, ki jo je spisal njen oče. Tudi to pot se je tov. Tito zahvalil in mlado Mariborčanko nagradil z objemom. Čas sprejema je bil mimo. Prepričana sem, da bo nara Vsem, ki smo bili zbrani ob tov. Titu za njegov 72, rojstni dan, posebno pa tistim, ki so ga prvič videli in se z njim srečali, ostal ta dogodek v nepozabnem spominu. Anica Pavlin IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV Upravni odbor je na svoji 16. seji razpravljal o predlogu spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Komisija npnavnega odbora je v smislu zadnjega poglavja statuta izdelala predlog, ki pravilnika bistveno ne izpremlnja. Dohodek in čisti dohodek se še vedno ugotavlja in deli v podjetju kot 0eloto, kar je potrebno zaradi plačevanja anuitet in dokončanja pričetih investicijskih del, to je izgradnja nove apre-lare in predilnice česane sintetične preje. Če bi se namreč čisti dohodek delil med posamezne proizvodne enote, nekatere enote ne bi bile sposobne odplačevati anuitete, ki jih breme-he. L - 7 - Osebni dohodek pa se že naprej ugotavlja in razdeljuje po enotah. Pri izdelavi predloga sprememb in dopolnitev pravilnika je komisija za spremljanje osebnega dohodka upoštevala priporočila družbeno-političnih organizacij ter predlagala višjo oceno nižjih delovnih mest, tako da je sedaj razmerje med najnižje in najvišje ocenjenim delovnim mestom 1 : 4,86. Predlog predvideva najnižjo oceno 7o točk, medtem ko je sedaj najnižja ocena 63 točk. V razpravi o pravilniku o delitvi osebnega dohodka so člani upravnega odbora predlagali več sprememb .oziroma dopolnitev, zlasti čl. 14 pravilnika, ki določa ocene delovnih mest. Sprejet je bil sklep, da naj o predlogu sprememb in dopolnitev obeh pravilnikov pred dokončno potrditvijo razpravljajo še sveti samoupravnih enot, ki naj dajo svoje pripombe in predloge. V razpravi o izvozu naših proizvodov je bilo ugotovljeno, da smo do sedaj delno uspeli z izvozom na vzhod. Izvoza na zapad kljub sorazmerno majhnim obveznostim, ki se -nanašajo na uvoz apreterskih strojev, nismo realizirali. Zato nam je banka zaračunala 15 °Io penale od vrednosti neizpolnjenih obvezn. V mesecu decembru pa zapadeta še 2 obroka anuitet, ki jih moramo plačati z devizami. Z nabavo strojev za predilnico česane sintetične preje bodo tudi nastale nove devizne obveznosti, ki bodo v letu 1965 precej večje kot letos, v letih 1966 do 1969 pa bodo približno štirikrat večje kot v prihodnjem letu. Zato je potrebno izvozu posvetiti vso pozornost, da ne bomo zopet zašli v težave. Zaradi realizacije izvoza teko razgovori s podjetjem MARCES in Jugotekstilom, ki je naš garant za plačilo tekstilnih strojev. Jugotekstil je pripravljen, da nstopa kot posrednik pri izvozu naših izdelkov, v kolikor bi za nas posredoval tudi uvoz surovin. Upravni odbor predlaga zato delavskemu svetu, da odobri pogodbo o medsebojnem sodelovanju med našim podjetjem in Jugotekstilom. Prodajni sektor pa je dolžan,da ukrene vse potrebno, da bomo lahko do decembra poravnali vse devizne obveznosti. S konfekcijskimi in trikotažnimi podjetji mora sklepati pismene pogodbe o medsebojnih odnosih pri posameznem izvoznem poslu, ker se je ugotovili, da so nekatera podjetja Prodajala na domačem trgu izdelke iz našega blaga, ki je bilo namenjeno za izvoz. Ker je naše podjetje član Poslovnega združenja tekstilne industrije, predlaga upravni odbor, da delavski svet 8 odobri stroške poslovanja združenja, ki so sorazmerno razdeljeni na vse člane združenja, prekliče pa naj sklep o dotaciji združenju. Sindikalna podružnica predilnice česane volnene preje je predložila predračun dohodkov in izdatkov, katerega pa upravni odbor ni odobril, ker je menil, da so nekateri planirani izdatki previsoki oziroma nepotrebni. Zato se je postavil na stališče, naj se obe sindikalni podružnici vzdržujeta z lastnimi sredstvi. Morebitne večje izdatke pa bo upravni odbor posebej odobraval in dajal dotacijo. V zvezi s tem je odobril organizacijo proslave 4. julija, ki naj bi bila za ves kolektiv na Gorjancih. Na razpolago je samsko stanovanje, iz katerega se je izselila Jelka Lazar. Prošenj za samska stanovanja pa je komisija sprejela deset. Zato predlaga, da se v obeh stolpičih preuredita otroški sobi, ki sta neizkoriščeni. Predlog bo posredovan delavskemu svetu, nato pa bo upravni odbor ponovno razpravljal o razdelitvi vseh treh sob« Ker je bilo vloženih tudi več prošenj za dodelitev posojila za gradnjo stanovanjskih hiš, predlaga upravni odbor, da delavski svet določi znesek 2,ooo.ooo din, ki naj bi se razdelil med prosilce. Na tej seji je upravni odbor razpravljal tudi o raznih prošnjah in vlogah ter nekatere ugodno reš-il, druge pa zavrnil. Jože Udovič NESREČE PRI DELU IN NA POTI Z DELA v maju in v prvi polovici junija 1964 9. maja se je ponesrečila na poti z dela Marija Omahen, izšivalka. Imenovana je šla po končanem delu po svoje kolo v prostor, kjer ga je zjutraj pustila. Ko ga je hotela vzeti, se je sosednje kolo prevrnilo. Pri tem' se ji je žica, ki je bila ovita na prtlažniku sosednjega kolesa, zadrla v levo nogo pod kolenom in je pri tem prišlo do lažje poškodbe. 21. maja se je ponesrečila pri delu Kristina Gusič, delavka na sukalnem stroju v obratu Metlika. Imenovana je skupaj s sodelavko odstranjevala zabojčke s cevkami. Ker zabojčka nista obe istočasno prijeli in postavili na voziček, ji je zabojček padel na prst desne noge ter ji ga lažje poškodoval. junija se je ponesrečila pri delu Magdalena Jelenčič, uslužbenka v laboratoriju v obratu Metlika. Imenovana je šla med malico v kuhinjo po kruh. Ko je nekaj časa stala pri kuhinjskem oknu, se je okno, ki ni bilo dobro pritrjeno, nenadoma odprlo, da se je raz bila šipa in so ji delci šipe lažje poškodovali glavo. junija se je ponesrečil pri delu Anton Primc, tkalec. Imenovani je pripeljal od tkalskega stroja prazen osnovni valj v prostor, kjer so nameščena stojala za shranjevanje osnovnih valjev. Potem ko je namestil en konec valja v dvigalo, je hotel še drugega, pri tem pa mu je valj zdrsnil iz roke in mu padel na prst leve noge ter mu ga težje poškodoval, tako da je moral' iskati zdravniško pomoč v bolnišnici. Čeprav se zdi, da je opravilo tega dela popolnoma enostavno, se je izkazalo, da za to delo imenovani ni imel nobenih izkušenj. •junija se je ponesrečila pri delu Jožefa Turk, tkalka. Imenovana je delala na tkalskem stroju. Ker je bila votkova nitka nepravilno vtkana, jo je hotela izpara-ti. Med paranjem pa se je jermen za regulacijo udarcev utrgal. Ker ni mogla hitro ustaviti stroja, so ji prišli prsti desne roke med bilo in razpenjalec in si je pri tem lažje poškodovala prste na desni roki. Mirko Jakša lo BOLEZENSKI IZOSTANKI V MESECU MAJU 1964 Naslednja tabela bo prikazala bolezenske izostanke za mesec maj 1964 v primerjavi z mesecem majem 1963» maj 1963 maj 1964 Oddelki Štev, vseh boln. dni . % na del. , dni Štev. bolh. dni brez porod. % na delov dni Štev. . vseh boln. dni °Io na delov. dni Štev. boln. dni brez porod. °Io na delov. dni \ Skup.sl. 51 2,58 51 2,58 94 4, 3o 49 1,73 Tkalnica 575 7,44 354 4,58 59o 7,77 397 5,22 Predil. 93 4,36 66 3,oo 59 4,44 37 2,79 Apretura 15o 5,78 12o 4,62 257 8,23 147 4,71 Pom.del. 24 1,85 24 1,85 lo7 7,61 lo7 7,61 Metlika 217 3,77 158 2,74 266 4,87 188 3,43 Skupaj lilo 5,17 773 3,6o 1373 6,51 915 4,33 Iz tabele je razvidno, da je bil stalež bolezenskih izostankov v maju 1964 precej višji (4,33 $) kot v lanskem letu istega meseca, ko je bilo 3,60 #> izostankov. Vendar pa je stalež bolezenskih izostankov v mesecu maju precej nižji kot v mesecu aprilu, ko je bilo 5,06 °!o izostankov. Najvišji procent bolezenskih izostankov so imele v maju pomožne delavnice (7,61 %), sledi tkalnica (5,22 %), apretura (4,71 %') predilnica česane volnene preje (3,43 $) in predilnica česane sintetične preje (2,79 %). Najnižji procent pa je bil v skupnih službah (1,78 . Vzroki bolezenskih izostankov: nega družinskega člana 161 dni razne ženske bolezni llo u nesreče pri delu 67 u nesreče izven dela 64 revmatizem 60 v. angina 59 TBC 58 s? bolezni živcev 46 ?? bolezni urinarnega sistema 37 tt gripa 27 dni itd Mirko Jakša 11 MESEC JUNIJ -MESEC JUBILEJEV RK 4. junij - dan posvečen krvodajalcem. Vsako leto praznujemo 4. junija po vsej državi dan krvodajalcev. Tudi pri nas se zavedamo, da je kri najdragocenejše, nenadomestljivo in včasih za bolne otroke sploh, edino zdravilo. Zato se iz leta v leto vse več članov našega delovnega kolektiva uvršča med prostovoljne dajalce krvi. Njih število pa bi bilo še večje, če bi se vsi zavedali, kako dragocena je kri za človeka, ki jo potrebuje. Še vedno so ljudje, ki mislijo, da je kri potrebna samo pri raznih nesrečah, ko izgubijo ponesrečenci mnogo krvi. Pa ni tako! Tudi marsikatero notranjo bolezen dandanes z uspehom zdravimo edinole s transfuzijo, ki marsikateremu bolniku reši življenje. Od operacije izčrpane bolnike zdravijo na vse ustrezne načine, toda obenem tudi s transfuzijo krvi. Kri bolniku krepi odpornost in mu znatno skrajša zdravljenje. Kri .je zdravilo! Z njo dobi bolnik v telo tiste snovi, ki jih ne more izdelati nobena tovarna na svetu. Te snovi spodbujajo krvotvorne organe, da začno spet sami ustvarjati dobro in zdravo kri, V tem je velika vrednost in prednost, ki jo ima transfuzija krvi pri zdravljenju notranjih bolezni. S krvjo, ki jo darujemo, darujemo zdravnikom dragoceno zdravilo, brez katerega ne sme biti nobena bolnišnica. To jubilejno leto so člani naše delovne organizacije bolj organizirano kot kdajkoli pristopali in se uvrščali v armado krvodajalcev. Pri tej akciji 12 so nam zelo pomagali aktivisti sindikata in mladine. V prvem polletju se je nad loo članov kolektiva prijavilo za odvzem krvi (za naše podjetje je do konca leta planirano 2oo krvodajalcev). Prepričani smo, da kakor dosegamo obveznosti v ekonomskih enotah po količinski in kvalitetni proizvodnji, prav tako bomo dosegli planirano obveznost tudi v tej nadvse človekoljubni akciji. Zato vabimo vse sodelavke in sodelavce, stare nad 18 let, da se prijavijo pri članih sindikalnega odbora ali mladinske organizacije za odvzem krvi. Morda bo kri, ki jo daruješ danes, že jutri rešila tudi tebe! Starši! Ali ste že kdaj pomislili, da utegne morda biti vaša kri potrebna tudi kdaj vašemu otroku? 17. junij - V zahvalo krvodajalcem so nas obiskali člani podmladka Rdečega križa osnovne šole :!Katja Rupena;:. Deset pionirk se je zvrstilo z recitacijami, zbornimi recitacijami in pesmimi. Program, kateremu smo imeli priliko slediti, je bil pester. Mala pionirka je pristopila k Stanku Vaupotiču in mu kot prizadevnemu krvodajalcu podarila šopek nageljnov s skromnim, a prisrčnim posvetilom: ;;Mi mali, ki še ne moremo darovati krvi, vam v zahvalo poklanjamo šopek rdečih nageljnov, ki so tako rdeči kot je rdeča naša kri. Ko bodo naša telesa tako močna in ko bomo tako veliki, kot ste vi, se bomo tudi mi uvrstili med vas krvodajalce. Do takrat pa hvala vam. Program se je bližal koncu in buren aplavz je pričal o uspehu te proslavice. Vsi, ki smo ji prisostvovali, smo še dolgo govorili o prijetnem presenečenju, ki so nam ga s svojim programom pripravili podmladkarji Rdečega križa osnovne šole ■•'Katja Rup ena1- . 21, junija je bila v Gradacu V Beli krajini proslava dvajsetletnice Rdečega križa Slovenije. Te proslave so se udeležili tudi številni člani našega kolektiva. Zjutraj so trume ljudi vrele iz bližnjih in daljni* krajev v Gradac, kjer je bila 18.juni ja 1944. leta ob lon dopoldne v dvorani bivšega sokolskega doma ustanovljena nova slovenska organizacija Rdečega križa. Od takrat pa do danes je preteklo dvajset let, dvajset let velikih delovnih naporov in zmag. Ta sestanek v Gradacu je zbral vse aktiviste in ustanovitelje naše organizacije. Rdeči križ Slovenije se je rodil med NOB. Od takrat pa do danes je rastel in se razvijal, tako da je danes drevo, ki rodi veliko dobrih plodov. Po končanem svečanem delu je predstavnik Rdečega križa predal - 13 ključ na novo urejene dvorane predstavniku gra-daških družbeno-političnih organizacij z željo, da bi jo prebivalci Gradaca kar najkoristneje u~ porabljali. To je bilo darilo Rdečega križa Slovenije prebivalcem Gradaca kot zahvala za nesebično pomoč med časom NOB. Po končani proslavi smo okusili nekatere belokranjske kulinarične specialitete in v mraku razigrani zapuščali prijetno Belo krajino. 24. junija je bila v Domu ljudske prosvete v proslavo dneva krvodajalstva slavnostna akademija. Te proslave so se udeležili tudi naši aktivisti. Po prisrčnih besedah predsednika občinskega odbora Rdečega križa dr. Oblaka in primernem programu so podelili diplome posameznim delovnim kolektivom in odlikovanja krvodajalcem, ki so že večkrat darovali svojo kri. Za naše podjetje je diplomo sprejel predsednik sindikalne podružnice tov. Justin Kranjčič. On se je v imenu sindikalne podružnice zahvalil za priznanje in je obljubil, da se bo sindikat v našem podjetju zavzemal še naprej za to, da ne bo zmanjkovalo krvi za uspešnejše zdravljenje bolnih in ponesrečenih. Srebrna odlikovanja pa so dobili sledeči člani našega kolektiva; Jože Dragnran, Ivan Boltez ml. in Ivan Barbo. Odlikovanim tovarišem iskrene čestitke vsega našega kolektiva in prisrčna hvala za nesebičnost in humanost v tej velikodušni in nadvse človekoljubni aktivnosti. Danilo Kovačič PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE Ura je bila pol šestih zjutraj, ko smo se 18. maja zbrali na avtobusni postaji pred Metropolom. Čakali smo na avtobus, ki pelje v Ljubljano. Ta dan je bil za nas važen, kajti bili smo ekipa :?Novoteksar,i, ki naj bi se udeležila pohoda ;,'0b žici okupirane Ljubi jane::. Nič kaj dobre volje nismo bili. Skrbelo nas je vreme. Po nebu so se že navsezgodaj kopičili temni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Vseeno nismo izgubili poguma in smo brž posedli v avtobus, ki nas je odpeljal v Ljubljano.Za dež, ki je narahlo pršil po nas, se nismo zmenili. Brž smo pohiteli v Šubičevo ulico, kjer smo se pripravili za pohod. Pred stavbo so že stali avtobusi, ki so vozili udeležence na startno mesto. - 14 - Odpeljali smo se. Avtobus je bil nabito poln udeležencev pohoda,- Nasmejani obrazi so pričali, da se odpravljamo na manifestacijo prijateljstva, da počastimo spomin stare Ljubljane, ki je nudila borcem toplo zavetje v težkih dneh. Zavedali smo se, da se odpravljamo na pot, po kateri^ so pred dvajsetimi leti hodili naši borci, ki so se bojevali za nas, v zahvalo za neštevilne usluge pa obujamo spomine na njihovih poteh. Pot ni bila težka. 15 kilometov čez travnike, mimo hiš, ob gozdu, pa spet po cesti, nam je neverjetno hitro minilo. Ob poteh so nas pričakovali ljudje in nas bodrili. Najlepše je bilo, ko smo šli mimo nekega naselja, kjer nap je pričakala gruča otrok in starejših ljudi. V rokah otrok so se zibali šopki pomladanskega cvetja. Vsaka marjetica jim je prišla prav in presrečni so bili, ko so videli, da smo jemali cvetje. Vsak je hotel prvi ponuditi pisan šopek. Modre titovke in rdeče pionirske rutice so se lepo skladale z žarečimi očmi in zardelimi obrazi. Nato nas je neka ljudi spet odnesla s seboj. Na cilju nas je pričakala množica ljudi. Oddali smo številke in spet smo bili taki kot prej, le da je bila za nami prehojena pot. Tovarišica na cilju nam je v zavitku dala značke, za vsakega člana ekipe posebej,- kot spomin na pohod« Po izdatnem kosilu v Emoni smo ob dveh popoldne posedli v avtobus in se odpeljali v Novo mesto. Milena Mavsar ZASEDA Nekega poletnega dne leta 1942, ko sem bil v orožarski delavnici na Podstenicah, smo izvedeli, da se pripravlja napad na grad Soteska, kjer so imeli Italijani postojanko, ki je močno ovirala gibanje partizanskih enot. Za napad je bila določena 4. četa, kateri naj bi se priključilo tudi nekaj tovarišev iz naše enote. Tako sva odšla s tov. Srečkom v 4« četo s potrebnim orodjem. Tam so nam pred odhodom na akcijo razložili načrt za napad na grad. V grad naj bi prišli okrog polnoči skozi odprto okno v pritličju, kjer bi nas čakal tov. Venturini, ki naj bi zvečer upijanil oficirje, ki so bili v gradu. Midva s Srečkom sva imela nalogo onesposobiti črpalko za vodovod v gradu in če ne bi bilo odprto okno v grad, prežagati okensko ograjo. Tako bi neopazno prišli v grad. Nadaljna naloga se nam je zdela lahka. Italijane bi presenetili v spanju in jih z lahkoto razorožili. Napad na grad bi poleg dela 4. čete - 15 - ščitila tudi četa, ki naj bi prišla ob določenem času ter zavzela položaje proti Straži in Žužemberku, kjer so bile močne sovražne postojanke. Pod vodstvom komandirja Jona in komisarja Cvetka je četa v mraku odšla proti vasi Polje, kjer bi se morali sestati s četo, ki nam je bila poslana v pomoč. Ko smo prišli na določeno mesto, še ni bilo nikogar tam. Čakali smo že več ur, toda čete še vedno ni bilo. Zato je komandir odločil, da onesposobimo črpalne naprave, nato pa kiju temu, da ne bomo imeli potrebne zaščite, napademo grad. Zaščito bi postavili le v smeri bližnje Straže. S tov. Srečom sva kmalu demontirala elektromotor ter onesposobila črpalko. Že smo mislili oditi proti gradu, ko je prišla težko pričakovana četa, ki je zaradi nepredvidenih ovir na nočnem pohodu prišla na določeno mesto z večurno zamudo. Zopet je morala enota, ki je bila določena za napad na grad, Čakati, da je bilo izvršeno zavarovanje. Ko smo prišli na pokopališče, ki je v neposredni bližini gradu, se je že pričelo svitati. Patrola, ki je bila poslana do gradu, je javila, da dogovorjeno okno ni odprto. Po kratkem posvetu smo sklenili, da se umaknemo, ker bi bilo preveč tvegano, da bi skušali prežagati okensko ograjo, ker je bilo vedno svetleje. Jezni, ker nam ni uspelo izvesti načrta, smo se vračali proti Polju. Nad vasjo smo se zopet sestali s četo, ki nam je bila poslana na pomoč. Po kratkem posvetu štabov obeh čet nam je komandir povedal, da bomo napadli Italijane, ki bodo tisti dan peljali hrano iz Straže v Sotesko. Zasedbo smo postavili v hribu Strmole. Dobro skriti smo pričakovali Italijane z namenom, da jih napademo, ko pridejo v sredino zasede . Po kakih dveh urah nestrpnega čakanja je izvidnica javila, da Italijani prihajajo. Res so kmalu prišli do nas. Ustavili so se tik pod levim krilom naše zasede, ki je bila najbližje Straži. Italijani so prepevali in pili. Voza, s katerim so običajno vozili hrano v Sotesko, nismo videli, pač pa so imeli poleg orožja tudi žage in sekire. Očitno je bilo, da so prišli sekat gozdove ob cesti. Komaj smo čakali, da bi se pomaknili globje v našo zasedo. Nenadoma smo videli, da je stopil s ceste italijanski oficir ter šel skozi redko grmovje proti naši zasedi. Šel je naravnost proti tov. Joštu, ki je ležal za gostim grmom nedaleč od mene. Par metrov pred njim se je ustavil ter se obrnil. Napeto smo ga opazovali in čakali, kaj bo storil. Odložil je svojo torbico, odpel opasač in hlače ter hotel opraviti potrebo. To pa je bila za Jošta le prehuda žalitev. Kljub temu, da je bilo tikazano, da ne smemo streljati, predno ne pridejo Italijani v sredino zasede, je Jošt sprožil. Oficir se je prevrnil na nos. Tudi ostali smo pričeli streljati. Med Italijani na cesti je nastala zmeda. - 16 Brezglavo so tekali sem in tja. Toda hitro so se znašli in nam ušli med cesto in Krko proti Straži. Jošt pa je planil in zgrabil oficirjevo torbico«, opasač in puško. Ko je streljanje prenehalo, je ves besen pritekel komandir Jon ter nas pričel zmerjati s 'paničarji;, ker je mislil, da je nekdo ustrelil iz nervoze, ko je zagledal Italijane. Komaj sva mu z Joštom dopovedala, kako je bilo. Tudi Jon je priznal, da take žalitve ne bi mirno prenesel. Poslovili smo se od tovarišev in druge čete, ki je odšla čez Kulova sela proti Brezovi rebri. Mi pa smo odšli preko Krke mimo Meniške vasi proti Podturnu. Ko smo prišli v bližino Meniške vasi, so začele padati okrog nas topovske granate, ki pa nam niso prizadele nobene škode. Italijani so nas obstreljevali iz Straže. Ko smo prišli v Podturn, smo si temeljito ogledali vsebino zaplenjene oficirjeve torbice. Poleg cigaret in razne drobnarije je bila v torbici specialka, na kateri je bilo točno označeno taborišče 4. čete in načrt napada nanj. Zaradi tega se je četa seveda takoj premaknila v drugo taborišče. Takoj drugi dan so Italijani napadli staro taborišče. Najprej so ga temeljito obstreljevali s topovi, nato pa napadli s pehoto. Toda prišli niso daleč. Ker smo imeli v rokah načrt napada, smo jih pričakali na primernih krajih v zasedah in po kratki borbi pognali nazaj. Jože Udovič S KOLESI PO DOLINI GRADOV Nedelja, 24. maja. Dan pred 25. majem, dnevom mladosti. Lepo sončno jutro, kot nalašč za številne izletnike. Ob petih zjutraj smo se zbrali pred ;,Petrolom;:. Razigrani in nasmejani smo še enkrat pogledali, če so kolesa v redu. Potem smo naredili še skupni posnetek in krenili na pot. Vseh 12 se nas je zvrstilo po asfaltu in v gosjem redu smo se odpeljali proti Otočcu. Lahna sapica, skoraj mrzla, nas je poživljala in spodbujala, da smo vozili brez truda in Precej hitro. Spremljalo nas je veselo ptičje petje. Piosna ‘trava, grmovje in drevesa so se v jutranjem soncu spreminjali v neštetih barvnih odtenkih, To je užitek zase, užitek, ki ga nudi lahko le narava. Pred nami se je med drevjem pokazal grad Otočec, še ves zavit v spokojno tišino. Ne da bi motili idilo na otočku sredi Krke, smo zavili mimo gradu po stari cesti, ki pelje čez - 17 Strugo, nato pa krenili naprej po cesti proti Šentjerneju. Na Mokrem polju smo zavili desno, se peljali mimo Pristave in po nekaj ovinkih in klančkih smo se znašli pri Gracarje-vem turnu. Grad stoji na vzvišenem položaju nad Šentjernej-sko dolino in je še dobro ohranjen. Jedro gradu tvori četve-rooglat stolp,na katerega so v začetku 16. stoletja naslonili nove stavbne objekte, ki tvorijo z oglatimi stolpi, trakti in drugim zidovjem arkadno dvorišče. Odpeljali smo se naprej na Vrhovo, kjer je zdaj kmetijsko posestvo. Grad je preurejen v stanovanja. Prijazni delavec nam je razkazal grad^in njihova gospodarska poslopja. Tudi v hlev smo jo mahnili. Čeprav je vsak izmed nas že videl nešteto teličkov, smo se zbrali ob leseni ograji in radovedno ogledovali ljubke "novorojenčke^. Seveda so si tudi oni z zanimanjem ogledovali radovedne obiskovalce. Blizu hleva imajo silos, kjer silirajo seno ali deteljo, da ostane sveža. Taka hrana, nam je povedal vodič, ima mnogo več hranilnih snovi, kot pa če bi jo sušili na soncu. Že smo se mislili posloviti, ko nas je vodič zadržal in nas odpeljal po poti navzdol. :,Pokazal vam bom potok, ki teče navzgor. Kar poglejte ga." Igra narave je izoblikovala strugo potočka tako, da res daje videz, kot da teče iz doline proti hribu. Res zanimiv pogled. Poslovili smo se in se.odpeljali nazaj do Hrastja. Ustavili smo se pri Prankotovih, kjer je doma naša Ančka. Postregla nam je s toplim mlekom, kakršnega že lep čas nismo pili in dobrim domačim kruhom. Posedli smo okrog mize in bili smo ena sama velika družina, vesela in razigrana. Nato smo se poslovili od dobrosrčne Ančke in njenih domačih in krenili proti gradu Prežeku. Zdaj je sonce postalo že močnejše, .tako da nam je bilo, ko smo privozili do gradu, že pošteno vroče. Senca se nam je pošteno prilegla. Poleg gradu stoji majhna hiša. Lastnik, starejši moški, nam je skušal po svojih močeh povedati, kolikor je o gradu vedel. Prvo, kar smo izvedeli, je bilo to, da je na stopnišču pod tretjo stopnico zazidan človek. Po ljudskem izročilu je to mlad Italijan, ki tedaj, ko so grad zidali, ni hotel prisilno delati. Za kazen so ga živega zazidali pod tisto stopnico. Kar strah me je postalo, tako da nazaj grede na tisto stopnico nisem več stopila, ampak sem jo kar se da hitro preskočila. Grad Prežek so že začeli popravljati, vendar za enkrat samo streho.Ko bo nekoč grad v celoti restavriran, bo gotovo postal priljubljena izletniška Točka. Potem ko smo si grad ogledali, smo se začeli odpravljati na neprekinjeno pot do Kostanjevice. Pregledali smo kolesa in se odpravili. Slo je kar hitro, ker smo se ves čas do Šentjerneja peljali navzdol. Od tam naprej pa je bila pot ravna, tako da se nismo preveč utrudili. 18 Pred nami se je odprl čudovit svet. Kostanjevica, mesto na Krki, je starinsko in zgodovinsko važno mesto, ki leži ob južnem robu krške ravnine med Novim mestom in Brežicami. Mesto obkroža lena Krka, v ozadju pa se bohotijo vinske gorice in Trdinovi pravljični Gorjanci. Ko smo se pripeljali v mesto, smo najprej zavili proti koštanjeviškemu samostanu. Mogočna stavba z arkadami nas je očarala. Prijetno smo bili presenečeni, ko smo izvedeli, da si lahko ogledamo obrat tovarne perila :;Labod;i iz Novega mesta. Čeprav je bila nedelja, so vseeno obratovali. Imeli so veliko dela. Prijazni delovodja nam je razložil potek dela, tako da smo se seznanili z vsako fazo posebej. Prostor imajo v obratu le skopo odmerjen, ker ostali prostori še niso dokončno urejeni. Z razširitvijo bodo začeli, brž ko bo mogoče. Poslovili smo se in se razkropili po dvorišču, Vsak si je lahko ogledal, kar se mu je zdelo najbolj zanimivo. Seveda smo bili kmalu skoraj vsi pred obzidjem samostana, kjer je vsako leto simpozij umetniških oblikovalcev lesa :;Porma viva::, ki je že postal simbol Kostanjevice in je znan med domačimi in tujimi turisti. Imeli smo še skoraj dve uri časa in raztepli smo se po mestu. Čas je hitro minil in treba je bilo odriniti domov. Poslovili smo se od prijetnega mesteca in se odpeljali. Dobre volje in zadovoljni smo se vračali proti Novemu mestu. Ves čas nam je nasproti sijalo sonce. Nismo se pritoževali nad vročino, saj smo se dobro počutili in bili veseli lepega vremena. Spotoma smo se ustavili še na Otočcu, kjer smo se osvežili s hladno oranžado. Potem pa še nekaj kilometrov in bili smo spet doma. Čeprav smo se vrnili s poti, ki je bila dolga okrog 60 km, nismo bili nič manj razpoloženi kot zjutraj. Sklenili smo, da bomo naredili še veliko takih izletov. Milena Mavsar NAŠA KRONIKA Poročile so se: Karolina Ljubi - poročena Barbič, Marija Kapušin ~ poročena Blaninc in Marija Bučan - poročena Mršič. \ Novoporočenkam želimo veliko sreče in zadovoljstva ter najlepšče čestitke! Rodile so: Pepca Šetina - deklico, Jožefa Franko - dečka, Mimioa Bučar - deklico in Tončka Rukše - dečka. Mladim mamicam in novorojenčkom želimo veliko zdravja in najlepše čestitke! V podjetje so prišli: Martin Fuis, Stane Kolenc, Marjan Pirc in Janko Slane. Novim članom našega delovnega kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! Podjetje sta zapustila: Ana Gotlib in Jože Berkopec. Dne 3o. 6. 1964 je stanje zaposlenih 818. Od tega je 559 žensk in 259 moških.