r Največji »foresaid dnenuk ▼ Združenih državah Velja za tm Ido • • . $6 00 Za pol leta - - - • . $3 00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I j GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CORTULNDT 2876 Imyd every day except Sundays and legal Holidays. | 75,000 Readers«. J Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., wider Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0BTLANDT 287« NO. 116. — STEV. 116. NEW YORK, TUESDAY, MAY 18, 1926. — TOREK, 18. MAJA 1926. t---- VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXTV PODROBNOSTI 0 POLETU "NORGE" Polarna ladja "Norge", ki je završila polet preko Severnega tečaja v Alasko, se je morala boriti z viharjem, predno je mogla pristati v Teller. — Posadka je le malo spala in jedla tekom poleta, ki je trajal 71 ur. NOME, Alaska, I 7. maja. — Kapitan Amundsen, Lincoln Ellsworth in nadaljni člani posadke vodljive zračne ladje Norge so dospeli semkaj iz Tellerja, ki leži pet in sedemdeset milj severoza-padno od tukaj. Trinajst mož ekspedicije je ostalo v Teller, kjer so pričeli demontirati vodljivi zrakoplov. Posamezne dele bodo prevedli v Združene države, kakor hitro se bo nudila za to prva prilika. Prebivalci Nome so bili ogorčeni nad Amundse-nom, ker ni pri vedel svoje zračne ladje semkaj. Kot znano, je brzojavil Amudsen svojemu prijatelju, pod konzulu Lomenu v Nome, naj ima pripravljenih sto mož, ki bi pomagali potegniti zračno ladjo navzdol. Občinsko zastopstvo je celo postavilo slavolok in okrašena so bila za to priliko vsa poslopja. Kakorhitro pa je dospela novica, da je zračna ladja pristala v Teller, so nekateri celo predlagali, naj se povesi zastave na poldrog. Poročnik Riiser-Larsen je takoj ob svojem prihodu v Nome izjavil, da so videli na Severnem tečaju vodo in led in da ni nikake zemlje med Severnim tečajem in Alasko. KINGS BAY. Spicbergi, 1 7. maja. — Velika radost je zavladala v Kings Bay, ko je bilo potrjeno poročilo, da je poletela polarna zračna ladja "Norge" preko Point Barrow ter varno pristala v Alaski. Razdalja med Kings Bay in zunanjim svetom je tako velika, da je poteklo več ur, kljub brezžičnemu brzojavu, predno Jso postali ljudje v resnici prepričani, da je križarka varno pristala. OSLO, Norveška, I 7. maja. — V četrtek krog poldne so bili vsi časnikarski uradi obdani od radovednih ljudskih množic, ki so hotele izvedeti zadnje novice glede Amundsenove ekspedicije. Najprvo je bila objavljena vest, da so zagledali zračno križarko pri Point Barrow. Zavladalo je splošno veselje. Vsepovsod so zavihrale narodne zastave. Izdane so bile posebne izdaje listov, za katere so se ljudske množiče naravnost trgale. V petek zjutraj so postali listi bolj reservirani. Pričela so krožiti nasprotujoča si poročila, in ljudje so pričeli celo dvomiti o resničnosti poročila, da so videli zračno križarko nad Point Barrow v severni Alaski. Kljub velikemu razburjenju, ki je pričelo prevladovati, pa so ostale družine neustrašenih raziskovalcev mirne, ker so imele polno zaupanje v sposobnosti Amundsena in njegovih tovarišev. Kralj, ministrski predsednik in obrambni minister so bili v neprestanem telefonskem stiku z Norveškim zračnim klubom. V soboto popoldne pa je dospelo poročilo, da je zračna ladja varno pristala v Teller. Ta novica je naravnost elektrizirala mesto. Zastave, ki so za nekaj časa izginile s poslopij, so se zopet prikazale. Amundsen je zopet zmagal. RIM, Italija, l 7. maja. — Zaključni del zgodovinskega poleta Norge preko Severnega tečaja je bil dolg 5300 kilometrov, kot je informiral polkovnik Nobile generala Piccia, načelnika aeronavtičnega štaba. — Zrakoplov in posadka sta izvedla v polni meri svoje dolžnosti, — je dostavil lakonično. Prebivalstvo Rima se je razvnelo, kakorhitro je dospelo poročilo o srečnem pristanju zračne ladje. Vsepovsod so zavihrale zastave, in ceste so se napolnile z ljudmi. Velika ljudska množica se je zbrala pod okni stanovanja polkovnika Nobile v Via Ferrari. kjer živi polkovnikova mlada žena Karlo-ta z osemletno hčerko. Signora Nobile se je prikazala na balkonu ter so zahvalila ljudski množici. General Pilsudski diktator Poljske Maršal Pilsudski je naprosil grofa Skrzynski-ja, naj prevzame mesto zunanjega ministra. — To akcijo smatrajo za nadaljevanje pol j s k e zveze z Francijo. — Dežela se je pomirila. POLOŽAJ V ANGLEŠKIH PREMOGOVNIKIH > _ V angleških premogovnikih vladajo srednjeveške razmere. — Obratno vodstvo je reakcijonarno, in delavski položaj je vsled tega izvanredno slab. Poročilo člana United Mine Workers. — Zanikrno vodstvo je vsega krivo. NAROČAJTE SE NA -'GLAS NARODA"! VARŠAVA. Poljska. 17. mmjn Maršal PikiHl.^ki jo zmpet enkrat neoporečni mojster Poljske. Vc> oor proti njogovi volji so iz. j;ik>vil predvverajtšaijim po pnaeiji predsednika in njegovega kabineta. Na temelju ustave je .uje vojnemu ministra. ter gro-fa SJcrzvnskija, ki bo prevzel zopet moRto zunanjega ministra. V teku enoga tedna bo sklical poslujoči predsednik skupni narodni (parlament, ki <1m> izvolil nato trajnega predsednika. Vladine veto izginile s površja v petek ponoči ter pustile če-' te maršala zmagovite ter v polni kontroli ipoložaija. T>va od .štirih j 7>o>kov, ki so prisili iz Poznanja, da premagajo PiLsuidskoiga in nje_| gove pristaše, sta prešla na stran ! vsiašev. vsiled česar je morala i vlada opustiti svoje načrte, dal koncentrira čete v Skiernevieali. | železniškem križišču zapadno od, Varšave ter izvede od te točke t udarec proti uoprnikom v glavnem me-sttii. Včeraj je bilo v tem mesitu 20 tisoč vojakov, kojih sleherni je udan maršalu PllsiKlskemu. Pi ovineijalna središča so povsem mirna. Železniška služba je biLi obnovljena po vsej deželi, braojav posluje normalno in le telefoni so izključno posvečeni vojaškim p« tr«»bam. Kavarne in zabavališča morajo biti zaprta ob devetih zvečer, a *icer je življenje v Varšavi Isto kot je bilo pred .štirinajstimi dnevi. Ofieij-elno se poroča, da jo bilo tekom vstaje ubitih 86 ljudi in 365 ranjenih. Ko se je človeku posrečilo prit« v Varšavo ter govoriti -z uradniki »n drugimi ljudmi, ki poznajo .položaj, mu je ipostaio tudi jasno, da ni nameraval maršal PiVsudbki nikdar wstvariti diktature, vojaško ali kake druge. Njegov izkučni namen jo 1«! izgnati kabinet Vitoša. kateregn je otznaeil slabotnim, koruptnim in nevarnim iza oJ>raaul»o dežele, ki je seveda glavna briga Pilsud-»kega. Dosegel je svoj cilj z metodo, ki je povsem značilna za moža njeigovega kalibra, — namreč r. oboroženo pestjo. Prelivanje krvi ~o naprtili pristaši Pilsudskega VitoŠu in njegovim tovarišem, ki so se oprijemali svojih ministrskih *tok>ev. čeprav je bila ceTenvu narodu oč-ividna njih inkttmpetenca. Glasi se. da ni napadel Pilsudski niti poljske ustave, niti glavnega izvrševainega uradnika in tudi ne narodne abornice. ki ni glasovala za Viloša ter je vslecr — Vodstvo in obratovanje angleških premogovnikov je, z možno izjemo premogovnikov na Kitajskem in Japonskem, najbolj reakcijonarno. kar sem jih kedaj videl, — je izjavil P. Hapgood, član United Mine Wojkers, ki se je vrnil pred kratkim s potovanja krog sveta, tekom katerega je delal v raznih deželah. V nekem rovu v Walesu sta izgubila Hapgood in njegov tovariš četrtino svojega časa, ker niso bile njih varnostne svetilke opremljene z avtomatičnimi prižigalci. V premogovniku v ^Vales si je moral premo-gar, kojega luč je pošla, izposoditi svetilko od drugega moža ter iti pol milje daleč k svetilni postaji, da dobi novo svetilko. To je bilo treba ponoviti štirikrat ali petkrat vsaki dan, kar je pomenjalo manj premoga in manj zaslužka za premogarje. Mesto strojev s komprimiranim zrakom uporabljajo v Walesu za razstreljevanje še vedno staromodne stroje. Električne lokomotive, Icatere uporabljajo v sko-ro vseh deželah mesto mul v rovih, niso še znane v Walesu. Celo tekom dnevnega dela ni mogel dobiti Hapgood dovolj kar, in posedanje v vlažno-mrzlem rovu mu je bilo skrajno neprijetno. Upravitelji premogovnikov v Walesu, v katerih je delal Hapgood, se očividno malo brigajo za izboljšane metode, kar predstavlja velik kontrast z drugimi deželami. Lastniki angleških premogovnikov izjavljajo, da morajo delati angl. premogarji za manjšo plačo in manj časa, če hoče angleški premog tekmovati na svetovnem trgu, a delavci izjavljajo, da je zaostalost angleške premogovne industrije posledica zanikrnega vodstva, vsled česar je treba industrijo popolnoma reorganizirati. Dokler -ne bo izvršena reorganizacija, je vsako izboljšanje nemogoče, in v Angliji se bodo pojavile še številne stavke premogarjev in žnjimi vred nadaljne generalne stavke. Hapgood je stanoval tekom svojega bivanja v W^alesu v sorazmerno dobrostoječem Swansea o-kraju ter živel pri neki premogarski družini v eni občinski hiš, katere je postavil občinski svet, obstoječ v večini iz premogarjev, ter jih dal delavcem v najem za najnižjo mogočo ceno. V sosednih okrajih pa je položaj premogarjev in njih družin manj ugoden. Tam stoje borne koče v neskončnih vrstah. Tekom njegovega bivanja v Walesu so bili številni rovi zaprti, dočim so drugi obratovali le pol ali četrt časa. Nezaposlenost je bila splošna in beda med delavci velika. Rojak Pelič dobil $24,000 odškodnine. Newyorski rojak Alojzij Pelič je dobil $24,000 odškodnine. — Pravda se je vlekla nad dve leti. Franc, ofenziva na maroški fronti. One 27. decembra 1923 je taxi-cab podrl na tla rojaka Alojza iVliča ter mu prizadel težke poškodbe na glavi. Odvedli so »a v Francozi pravijo, da ne nameravajo nikake o-fenzive v večjem slogu. Organizirati hočejo pridobljeno ozemlje. PARIZ, Francija, 17. maja. — Francoske in španske čete, ki o- perirajo v iztočnem Maroku iz raz- Kienih strani, se bodo kmalu wlm- i , - , . ... žile v Nekur dolini. Na ta način bolnico, kartero ?e pa zaniust-il le1, . ti- i l'o mogoče "ustanoviti trajno zve- deloma ozdravljen. i , . . . . tj -.i.,-,- - 'zo me*! Adziriem in Tazo. Vsi nro- tvojak: l eite, ki je mesar po po- , . . , .. . . ' , . » . , Jazi med dol mami Kreta in Nr- Klicu, stanuje ma otrokoma je s svojo ženo in dve- , . . . . '.* a v hiši 321 East >4 lkllrja T ™ ^ ***** \ zaveznikov, ki se sskuaata izogniti \-aki skoro nedostopni višini na obeh sitraineJi. V cent rumu so v prizori IS Zeruai Street. New York Oily. Njegova žena Helena jje zaposlena v slam-nikarski obrti. Iz7a nesrečo, ki 7»I ga skoro tstala življenje, se je M:\ Pelič j>0)|M>lnoma izpremenil. Svo- i P1"««1® proti ple. ; nufliom, kii so mlaua .Francozom. Francosko kokvno ko ckI (vcwlal i proti na [Kidale em, a ta se bo ome- je obrti ne more več vršiti, ker ne i ■ more prenesti >potJiici taxiraba American lk"r P"«»kuiejo od uspeha v iz-Yelow Tajci Operator!*, Inc je 1 to^iem ^raroku hltro pomn-jenje \*prašal Mr. Pelič nas za svet.' Zeruai plemenu terega advokata n/aj vzame. 1 Maroko, 17. maja. — Sledeč našemu nasvetu je na-! Francoski glavni stan poroča, da jel izbornega zagovornika, kate-: ^P^arjajo francoske čete na ri je prepričal poroto, da je rojak ' ra-rlu-iiih delih fronte krajo\mo o_ nezmožen za. delo. j P^' acije, ne da bi priala ob istem Sodnik Hammer je nato ou svoje žene. RHf. Italija. IG. maja. — Včeraj je umrl v San Remo bivši turški sultan Mohamed VI. P>il jo brat ost a vije n o ga turške- Jz ž:iJoe5ti radi .qmrti žene, ki je ga sultana Abdul ITaiiiida. Leta umrla novembra meseca pretek-1923 je }>obeg!Lrl iz Carigrada ter ^ lega leta se je urstrefl.il dva in perje izza onega časa živel v Angliji ,(iese.t let stari William Hendler iz Ilobokena poleg snjenega groba na St. Michael pokopališču aia A stori ji, L. I. Njegova svakinja je izja\->la, da je bil skrajno potrt in otožen izza časa, ko mu je umrla žena. Kakorhitro je paidel strel, je ibi-la poklicana ambidanca, a am/bu-lančni zdra\-nik je mogel ugotoviti le xmrt. V žepu samomorilca ^o našli (Zapečatena pisma, katera je oddala policija na pošto. Silna eksplozija. CARIGRAD. Turčija. 16. maja. V bližini Near East. Relief zavetišča pri Leninakanu, Armenija, so se igrali otroci z bombo, katero iso našii v nekem jarku. Bomba je eksplodirala ter težko ranila sedem fantov. KksloJzija je bila tako silna, da so popokale vse šipe v razdalji par milj. Marx bo stvoril nemški kabinet. BERLIN, Nemčija. 16. maja. — Predsednik Iliiwlenburg je naprosil bivšega nemškega kanclerja dr. Viljema Marxa, naj stvori nov kabinet. Spopad med monarhisti in komunisti BERLIN. Nemčija. 16. maja. — Tekom neke debate glede razde-dinjeivja bivšega memškega kaj-.zerja je prišlo opa-da med monarhisti in komunisti. Nad trideset o->eb je bilo ranjenih. Novi ministri bodo elan i cen-j Policija je le s težavo napravila truma in raznih drugih manjšin- mir. škili strank. tega zavzemala nevtralno stališče. Nikdar ni pozval predsed/nika Vojejeho-vskija, naj rosignira. pač pa je otilovno zahteval odstop Vi-toša in njegovega kabineta. Prejšnji iweer, president. Louis Benedik, treasurer. Plac< <>f business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ............................$6.00 Za pol leta...............................$3.00 Za četrt leta ............................$130 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta..............................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta .............................. $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "(Has Naroda*' izhaja vsaki dan izvzemli nedelj in praznikov. D j>] -si !»rez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blajr^v<'!i p<-.lja'.i po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prš imo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ <4G L A S N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876- PRISELJENIŠKO VPRAŠANJE ih Kili 'rav te 'par coni J** ^ mad iz L> meni j«- objavil statistiko glede s-tanja pa*iselje-; r\j. kovice tekočega proračunskega leta. To_ ;r»v kr J j i.-i i .ji-jo ča.> <»d prvega julija preteklega leta o k<-:u i ;.-ta IVJ.i iz njih j«* razvidno, da je bila izdana ■••lih iiM'>«»i'ih proračunskega leta nekako polovica pnse-vi/«'j«*v. katere je -:;»l«»h mogoče izdati v enem letu. »• p« , no zanimiva je statistika, ki >e live prednostne kvo-■ >ii -i !<-a ,ih }»;!o število prednostu-ih priseljence \ vel-d. v.-vil«» navadnih priseljencev. Tako so dobili uaprimer priM jrnei l'{7 prednostnih viw-jiev, jmvadni priseljenci •v le pa ie de. et in sedemdeset. (XI litviiiskih priseljencev jM p; .padalo lliJ v prv lii«stiii razred Lxi le Medeni in dvajset v raz-3 l na v.vitlih prijel j. ue»-v. IlolaiuUkiui 'priseljencem >e je izstavilo 1*11 pn-«Jno>tnHi vizejev in le 416 navadnih. Romunski priseljenci h" «i i 1M pr«<4i»ost*iih vizejev iu k- l.">6 navadnih. (Švicarji 850 prednostnih m le 833 navadnih. \/. podatkov je rai/.vidno. da prihajajo prošnje za mladoletne f .<■ in ->tariše ameriških državljanov in izučenih poljedelcev, — ' i jxdnijo razred predmestnih priseljencev, tako pogot>to, da imajo \ trli de/> lah roj*-ni inozemci le majhno pi iliko priseliti se v Združbi« države. Za Nemčijo je število izs-tavljenih prednostnih vizejev !e 7a eno desetino večje .kot ono navadnih vizejev iu za Anglijo in I o tie ju rd>ta\Ijajo tocoidevne št<-\ ilke nil i pet odstotkov nava lil i ii vizejev. < >d avstrijNkifc priseljencev, ki >o dobili vizeje, jrh Je spadalo H) v prednoMui razred isi 442 v na vagini razred. Otlnobne številke za drug** dežele '-»o bile: ( «hoeJov.-iška 397 proti 1328. J »anska 397 proti 113'J. Finska 26 proti 24H. , Italija 848 proti 11 "»2 Poljsk« 1120 proti 25c>6. Kusija proti Švedska 1236 proti 4322. Jugoslavija 127 proti 197. Naj!-olj jtomeiid ne .so številke glede irske proste države, ■ je izstavilo v kratkih šestih mesecih 14.039 vizejev, fdo :u N avilo i/, ivte dežele le «>semde*st prednostnih vizejev. !/. vv. ja lega je razvidno. da se hoče z vsemi mogočimi sred-i ;.o>.pe>i! priseljevanje Ir e\. da se reii takozvaui "anglo-sa-hki zna« a j dežele". Priznana p< ilika republ lkai.vke stranke je omejiti priseljevanje i/, jnižno.iztoene K.to;. . j».„l btqo se razume iralkaiLske ctr/.a-i?! o. \ t« ju svojem prizai- • .-ti'-na p vjKKla. ki "rmia" deželo se presneto malo briga za ei--:>..vi\uoM Ur vidi svoj le v neravednein 'priseljenem delav-sti-ii, ki ji- n dovfojfiio ViM-m oarganizaeij^kim prizadeviuijem. Vwled n ga no oglasih iz kapitalističnega ta!>ora že gfeso\i, ki grme pro_ • s«danjii priseljeniški jiolitiki vlade, ki eika celo na verako stran. J. ta >tva.r je gotova: Ž j dom s«- hoče na vsak način omogočiti \ v deželo, pravo ootjiAljeno deželo za Žide kjer re res jiočuti-j<> d*>maee in kjt>r lahko uporabijo, vse >voje ]>lemen.ske karakteri- ške drugih, resnično d^avnih ljudi. O tem i u jiriča ptv*.llo,gia koagresnika Perlmanuia. -ki pa je bila zavrnje n Inla ta prei te. strice, tete, s^siričiie in bratrance tu živečih Židov, brez >zira na kvoto. ra. e< Novice u Slovenije. Samomor v ptujski okolici. V Budini pri Ptuju ae je ponoči r «A'ojein stanovanju obesil vpoko/ni fuijiučsni paznik IL Ma zancc. V za<>njem času ga je zadela kap, tako, da ni mogel odpirati tisi in ne zaviiti hrane. Iz obupa ie »d nesrečni mož prostovoljno v smrt. Smrtim koga. I'm ril je r Sevnici v visrid starosti KI let Kan Bur*wr, taat ve-letrgovca Karla Simrpe-rika. Po-kojeni je bil rodom iz Postojne U rnane narodne rodbine. Daai je živel dobi v tu- let. pred nag« mišljenja. Ko »i je pred !»'ti u^tanovil v Se\TTiici poleg si*o-jega zeta lasten dom, je energično posnel tudi v javno življenje. Umrli v Ljubljani. Filip Kopač, mizar, 24 Jet. Julija Zaje, zasebnica, 25 let. Al akti Perko, čevl|ja.r, 24 let. Ana Janeždč, zateitnica, 85 let. Ivan Robida, preparator, 46 Het. Marija -ftudaršič, ž^eoa pokoje-nega policijskega uradnika, 46 ^ini. kjer ri jfe prihrani! lepo preje oarts! rve?ft sin svoje-n vedno odločno mu Ce ste se naveličali navadnih___ Novice iz Jugoslavije KO SE Hclmar dotakne vaših ustnic, ste dobljeni! Čim daljše znanje, tem globja naklonjenist. Kot do redkega starega vina je naklonjenost napram Helmar večja zastran starosti. Če ste se naveličali navadnih cigaret, potem se Poskusen samomor slovenskega orožnika v Beogradu. Te dni sie je poskusil ustreliti v kčdimegdanskem (parku, v Beo-. g-radu oiožniški redovnik Ivan L'rbak, rodom iz Slovenije. Prvi jstic-l jc zgrešil tsvoj cilj. Predno I .it- tzprožil drugič, je pritekel c-Irožnijki kaplar Jilie, ki je vršil v bližini shiKfoo. Zagrabil je za roko ^am oni orrlca in odvrnil v toliko. meni ni-r-esar in da je z ne.ko naredibo lo pre.povetkiuo rabiti te kratice. Obtoženec je bil oproščen. Novi doktor jugoslovanske zgodovine. Xa filozofski fakulteti beograjske univerze je položil doktorski , izpit iz jugoslovanske zgodovine ^lihajlo Laskaris, mlad gršlc znanstvenik z otoka Krfa. La 'carii: se bavi z zgodovino naroda že nekoliko let ter ;e )>okazal lepe reauilta>te. Teza mu j<- ibila "Givke princese i-a srbskem dvoru"'. To je tretji (lektorat "uz zgodovine Jugoslovani o v odkar obstoji ta katedra na beograjski univerzi. j Prvi doktorji beograjske medicinske fakultete. J Te dni se jc vršila na beograj-Avstrijska letovišča brez godbe, ja se vedno bolj poostruje. Velik' vki univenzi «lovc«na promocija Seznanite se z t. Kraljico izrednih cigaret k Med zvcko avstrijskih tetovišč del javnih obratov r>očiva. tako prvih doktorjev beograjske me-in zvezo avst rijskih godbenikov je (,il lu' ^u^cijonira niti vodovod, [diei-n.v-kc fakultete. Promovira.nih prišlo do spora. ZveL avstrij-kih niti Pl»wva razsvetljava, niti elek je bilo skupno 23 kandidatov, letovišč je pripravljena plačati Dovoz živil je od dne do godbenikom larrskolettne plač^. Imenom vlade je prisostvoval slavnosti minister iprosvete Miša den boli j reduciran, 'ker se kmet-dočini zahteva zveza godbenikov > b<>j^ »apadov. Po cestah leže ve f Trifunovič. imenom narod, skup-povišanje gaž za 15 do ckistot- ,":ka»i?ki kl,Pi sl,lt*ti odpadkov., s-eine pa »predsednik Marko T-rif-kov. | k,,,* festni pomotaiči že teden dni kovic. Kralja je zastopal admira1 Posredovauni poskusi med ollie- dclajo. Josip Perko, dnrnar, 28 let Rudolf v pokoja, 80 »et ma stališčema so se izjalovili. — Zveza godbenikov je prekinila po-gajainja. Radi tega je sklenila zveza avstrijskih le to v Lie, da zniža kopališesie in letoviščne "taksi? z;i eno tretjino, ker odpadejo stoDski f.a godbo. Zimno kopališče Baden pri Da naju je že znižalo takse -za eno tretjino. Tako l>odo po vsej priliki letos avstrijska letovišča brez talne kopališke godbe, kar bodo •>a poskušali nadomesoti ravjii r»odjetniki z lastnimi orkestri. Morilec svoje matere. Te dni so n;išli na eni od najbolj prometnih ulic v \YeJ-iu Av_ trija) uniorj^-no vdovo trgovca, Ano Rehak. Obra^, je bil tako razmesarjen, tla je ni bilo mogoče spoznati, na temenu je imela črv-pinjo tako nazbrto, da tso se \~.ile-*.i možgani. Vse okrog nje je bila kri. Prepeljali so jo nezavestno v bolnico, kjer je par ur nato umrla. Kot morilca e*> aretirali 'njenega sina, 17jletnega pomožnega ■lekivca Erielia Dietenbergerjii. Fant je priznaj. Dolgoval je svo ji marteri kakih G00 šilingov, ki jih je izdal za veseljaško življenje in ljubice. Pod (pretvezo, da nekdc denar, je zvabil svojo mater ni. ulico, kjer jo je prosil, naj mu dolg odpusti. Ker se je branila, jo je pol>il s sekiro. Dopis Walsenburg, Colo. ji prinesc Poboji v Kalkuti. V Kal'kutii vlada teror. Pobijajo se zopet med sefooj muslimani in Indijci. Teroristi so vdrli v po--«5.rcča nikoli ne počiva. Tudi nastopilo ae veliko pomanjka.nje tu lo. Bil jc sa-[ Karlovca. inee. ^apu^r-a iseistro nekje v Pošta Ti'.šilo v ič je javila v Kar- avto zavoeil v betonski most, \*sied cesar je 4-letni deček Oeda Blago. je vie. ki ga je eden mo-jstix>v Br-žal v naročjiu, odletel v potok; šofer in artilerijsiki mojstri so bili več ali manj vsi ranjeni ter z železnico 7ve\j>el j«a ni v Za grelni'. Otrowa, ki je \*sled sunkia »padel v vodo, .so pasan.t.i rešili nepoško-lovanega. / Požar zahteval dve žrtvi. V selu KI jena v sarajevski oko lici j? žena seljaka .Tova Milovi--a pWkla kmh -pretalo malo dete. Milovič je planil po otroka v gorečo hišo. ki se je zruši-l» na.nj. Doibil je smrtue opek line, otrok pa je v ognju naš«-smrt. Velik požar v Brčkem. V Brčkem v Rosni je v Mura novičevi trgovini z mešanim blagimi kd>nih»iil požar, ki se je vsi cd močnega vetra naglo raizši ril ter upepelil sedem poslopij. Vse trgovine, ki jih je uničil po žar. so bile zavarovane. Razbojniki oropali poštni avto mobil. V bližnji okolici Obrovca v severni Dalmaciji so maJskirani ro parji napadli poštni avtomobil ki posreduje promet na proge med Sibenikom in Gračacem Ubili so enega i>otnika. pošto pa oropali. O napadu se »poročajo na slednje podrobnosti: Te dni je oh šestih zvečer kroni! noštni avtomobil iiz Ob rove a proti rjračacu. Na avtomobilu se ie nahajalo 11 potnikov, med n ji mi tudi finančni komisar iz Ben-kovca in trgovec Luka T/i čina. Na ovinku, ki se nahaja v gosti šumi. se je prod avtomobilom pojavilo pet maskiranih rnizbojuvk-ov Ui vo začeli s1 reljaiti na prednja del avtomobila. Ko 5e šofer opa zil, da je cesta c.agrajena s kamenjem. je iMavil avto. Roparji so pohvali ipotnike, da izapuste avfo-mobil in dvignejo kvišku roke. Iz avta iso pobrali poštni denar 77.080 Din., kondufcterju so v.?1 i 1000 Din., revolver ii^ torbico « l^oštnimi listki. Streljajoč na potnike so potem roparji izginili v šumi. Pri streljanju je bil smrtno zadet trgovec Ličina. Avto je zna.tmo poiškodova-n le s težavo donel do Gračaca, .kjer je okrajni In i k Golf tako-j zaslišal potnike. Ker so i>otniki kljub maskam spcc.nali roparje, je upati, da pridejo kmalu pravici v roke. Truplo trgov a Ličine so prepeljali v Gračae. CENTURY Začetek v solato THEATRE zvei^r 3. aprila. Ob 0'JikJ Street and sredab ln sotiolab Cent. Park \Ve*»t. popoldne. Izborno obnovijenje Gilbert A Sullivanove opere PINAFORE NAJBOLJŠI IGRALCI. ZMBRNE CENE. Minnesoti. Johana Prmeta, ože_ lovcu, da se je pripetila tamkaj njenega, doma iz Gorenjskega, jc težka avtomobilska mesreča. r.bilo na Gordon Mine, Golo. Ne j |^obrata. Jo<> Oipara ,je davno pred boleznijo dal spraviti v varnostno Nhraiubo iistine. V-a čast rojaku Johanu Lipiv-u. ki je pri-šel po listine z okrajnim šerifom in listine ocM'al v ta -namen post a vije ni m sod n ifcom. Kdor ivoče vedeti kaj več o tej -".adervi serm mu na razpolago. Martin J. Bavuk, . SCI So. Main St., Walsenburg. Golorado. Odpravite to srbenje. Zoper nadležne iz|>u.¥aje. razdraže-iK»st in srheeico jc eno samo zdravilo, ki s<» 1«» nnlkokdaj Izjalovi. Vse to zaustavi in kožo ozdravi tor se imenuje Severn's Ffcko. Že i>etinStirideset let jc izrazito zdravilo za take slučaje. .Manje liraste so že preko noei izginile. srlHMije je pa takoj prenehalo. Nabavite si danes od .svojega lekarnarja skalijo. sl<»dite navodilom in presene-i-<'ui boste, kako liitro U>sta Izginili srliečica iti razilražljivost. Cena HO centov. \V. F. Severa Co., Cedar Rapids. Iowa. —Adv. Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT* po 4% Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej. Frank Sakser State Bank New York, N. Y. t . - - ...O. '.V' . Kadar kako drošn o (prireja ve-elico. je treba velike previdnosti. Veselico je treba oglaševati po čai*>pisju. z leiaki. z valili, na sejali in zabavah. V vabiBrh naj pa nikdar ne bo nobene bekedice, da 1>odo na veselici taidi delnice naprodaj. Taka pripomba namreč ne koristi dosti. Včasih oelo škoduje, kot se je ma.pilmer v soboto pokaralo. * Pred par dnevi sem omenil, da imajo slanrnikarice v Morelovem šopu na isrteni zapisano, kdaj bo v tej ali oni družini kak vesel dogodek. in so tudi v drugih otzirih od samega zlodja. Revež tissti, ki jim pride v roko ali pod zi m'bilo po par letih , par drvav zaBtran la-tninske pravice v laseh. Diplomati bi imeli že danes nn-nisane dobro utemeljene ult'rmate Novi nem-ski 'kancler je dr. Marx. S starim Marxom ni v nobeni /lahti, in to je precej .slabo /n nemški proletariat. Otrok včasi ne ve. kaj govori, in baš vsled tega kako izvanred-no pogrunta. Veli'kome«tni otroci nimajo pvi-like opazovati narave. Njihov svet ulica, njihovo }>ojmovanjc o življenju je omejeno edinole rta ^e>ito in dom. Ttskega velikoanestnega otroka so odvedli na farmo. Farma je »bila zanj povsem nov svet. Krave, konje in kokoši .je po-/.nal iz slik. o drugih domačih živalih pa skoro pojma ni imel. Prašiča raprimer ni še nikdar videl. Strašno se mu je čudida la&ko človek v New Yorkni igovord s svojim prijateljem v Tx>ndonu. Čudež bi .bil taidi. ie bS mi pri-jateij Ivan napisati doto pismo v eifiliri ter v njem pojfcvsflil razmere v »Tugosflafviji. GT.AS NARODA. 38. MAJA 192f! Borba za Severni tečaj. Severni tet" a j je bil že ol nekdaj zelo nedostopen. M nop o raziskovalcev j«' že poizkusilo zavzeti to skrajno severno tečko ali pa odkriti v Severnem Ledenem morju nova ozemlja. Viking je že pred tisoč leti odkril Groenlandi-jo in tam ustanovil tudi malo naselbino, ki je potem podleprla kupi. Napačno je, če se poroča, da so to naselbino uničili Eskimi. Po_ znejiie ekspedicije so odkrile otoke nad Kanado, Aljasko in Sibirijo. Holandci .so prvi prišli na Spits-berge, Paverjeva ckspedicija, katera je bila sestavljena iz skoro samih Dalmatineev, pa je odkrila Fran Jodefovo deželo. Pozneje so odkrili tudi severni magnetni tečaj, kjer se je postavila magnetna iffla navpično. Do pravega severnega tečaja ni doslej še nihče prišel, najbolj se mu je še približal Amerikanee Peary, ki trdi celo. da je bil prav na severnem tečaju. Največi sodobni raziskovalec severnih pokrajin je brez dvoma Fritjof Xansen. Svojo ladjo F ram je tako konstruiral, da je led ni 7. Irobil. n«*go dvignil na površje. Xan*en je dognal. da gre morski tok o, da se vetrovni toki le malo menjajo, da .so obstoječe iglasti megle zelo tenke in da je mogoče zračne ladje zasidrati s si.lri. posebno konstruiranimi za led. Izdelali so načrte za zgraditev Velikanske lope za dve zračni 1« Iji na Špicbergih in izgledalo je. kot da bodo postali Spicbergi iztočišče najbolj modernih in uspešnih polarnih raziskovanj. T»*ga mnenja so bili tedaj vsi razlskovalei, in bi najbrž to tudi dokazal:, če hi vojna ne prekinila vseh ekspedieij. Tudi dr. Eckner, ki je' prive-del zračno križarko '"Los Angeles" v Ameriko, je medtem že izdelal načrte za polet na Severni tečaj. KOKALXIZEM V FRANCIJI Pred par tedni je umrla v Parizu Van.la Svlvana radi čezmernega uživanja kokaina in morfija. Po njeni smrti je policija takoj uvedla poizvedbe za razpečevale} belega demona in je zaprla st veni. Bryd, Amundsen in njuni predniki. — Polet preko Severnega teča-J ekspedicije proti koncu pretekle. ja. — Tako se je glasilo v zadnjih ga stoletja so tvorile pričetek ee_ dneh z velikanskimi črkami v v.seh listih sveta- Prvič, ko je napravil poročnik Bvrd svoj j>rvi drznt poskus in drugič, ko je zračpa celo vrsto ljudi, ki so prodajali nem tečaju mnogo premoga m so kokain pod roko Me<] ki ondotne pokrajine pripravne za 1 so obtožene prodajanja lega strupa, živinorejo. Drugi motivi so znan- je tudi nemški korvetni kapitan j Meier in dva frdoeoska orožnika. | Pri enem izmed slednjih se je našlo 5.73 kg kokaina, ki je vreden nad pol nplijona frankov. Xemski korvetni kapitan "je bil že preje enkrat aretiran v Strasl>ourgu. kjer je policija našla pri nje m3 kg kokaina. Vendar se je takrat se izmazal. sedaj pa bo stvar šla težje. ladja "Norge" preletela Severni tečaj. Celo angleška generalna stavka je zabledela vspričo teh dveh le vrste drugih polarnih ekspedieij. Xansen je študiral že takrat HEKOIiSO LETO ZLOC'IXSTEl vetrovne in vodne toke v polar- I" -VEMCIJ1 nem ozemlju in rezultati njegovih ' Statistični urad za kriminalne raziskava n ja so bili od tedaj na-, slučaje v Berlinu publicira, da je prej razširjeni, a vendar jih lah- bilo lansko leto li>25. s 823.900 ko ,smatramo za temelj današnjih i prestopki rekordno leto zločinstev ' uspehov. | v Nemčiji. dogodkov. V ]»oo na tih in manj iz prejšnjih potovanj v polarne senzacijonalen način teoretično in kraje, praktično skušali preiskati polar- ne kraje po zračni poti ter s tem .VOVO ČLOVEŠKO PLEME Iz Pariza poročajo, da sta odkrila dva letalca na svojem poletu čez Mindore človeško pleme, ki je zelo sorodno pračloveku po podobi in življenju. ZASTRAN SVOJEGA OKUSA VAM BO UGAJAL Otroci in odrasli h rez izjeme radi pi- T-. o • mm • .-i j»podlnJa v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, n pomočjo katerih /»more boljše vrSiti svoje dolžuontl kot gospodinja In mati. Na tem mestu bomo vottk teden objavili 4Qan»k. ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILO Stv. 101. Navodilo za kuho. ljudje v splošnem rajši znvzivnjo zntlji jedila, ki so že pripravljena za uživanje kot nnprimer coni flakes. 1'rt'j so morali zrnata jedilu dolgo kuhati, d oči m so corn flakes hitro pripravljeni ter jili je inogofe u/.ivati z vsakovrstnim sadjem. Poleg tega je pa na razpolago tudi dosti receptov. k:iko jih pripraviti. Corn flakes so zdravi, posebno v vroeini. Materam priporočam, naj jili dajejo otrokom, ker s;o skozin-skoz liranilrl. CORN FI.AKE COOKIES r» čaš cor flakes L! žlici masla 1 ča.ša sladkorja žličiea soli 1 žličiea pecivnega praška .*i jajea , 1 žličk-a vanilje { Nasveti za dom. Zaprašene sveodo kot nove. Deležemajlirane postelje «K-lstl-te s cunjo, namočeno v terpentin. To bo odpravilo vse madeže ter za-dalo emajlu nov Mc>k. Platno s»» ho svetilo, če razpustite škrob v gorki mesto v mrzli vodi. Potem prblenlte malo soli ter premešajte z voščeno svečo. I>ost i lažje hi Me likati in platno se vam ho ilosti holj svetilo. Nasveti za lepoto. T'tepite maslo, pridenlte sladkor. sol in peeivni prašek. Prideni-te dohro utepena jajea. eorn flak»*s in vaniljo. I>evajte z žlh-o v oma-.ščeito ponev. 1'eeite v zmerni lMi'i. l»ajte j i ti iz ponve, ko so še vroči. Nasveti za kuhinjo. Ko izbirate kokos, jo ^tipajte za prsno kost. Na ta način se prepričate. če je sveža. Če je kost mehka in krhka, j> kokoš mlada, Ce je t rila je pa stani. Korenje marsikomu ne ugaja zn- stran svojega izrazitega okusa, kljub temu. «la je jako rtnliliio. V njem je namreč dosti sladkorja in škroba, ki dovaja v mrzlem vremenu topoloto telesu. V ohžgano ponev ne dajte nikdar soda vode. kajti to ne bo ml-stranilo zažganea. ampak st» Ik> še bolj prioalllo. 1'imrabljajte sol mesto s« h le. NaiM>lnite ponev s soljo in mrzlo vodo ter pustite počasi zavreti. Na ta način boste i»onev l>opohioma očistili. Ak»> ovijete vročo cunjo nioillov. v katerih imate jelly, boste jelly lahko spravili ven. no da bi se oprijemal. Ženske so že po naravi določe-■ ne. da imajo lepo kožo in lepo polt. Za dosego h-i«' kože ni treba dajati strokovnajkom velikih svot. Sl^lite en teden navadnemu pravilu. pa se boste čudili us|>ehoiu. T'mijte obraz v. dobrim milom ter milo vdrgnite v ko/.o. Izplaknite najprej z gorko. i»ot«'iii pa z mrzlo v na-mažite s eolil ereamotn. Če to redo tlelate. vam ho postala koža čista in sveža. Preko noči ne pustite na obrazu rdeella ali in'idra. kajti to zamaši kožne lnknjb-«*. Posledica tega so o^r«"i in mozolji. Osebno zdravje. šc nikdar v zgodovini niso posvečali otrokovemu zdravju toliko važnosti kot sedaj. Induslrijalne tvrdke. trgovske zbornice, šole in razne agencije si prizadevajo skrbeti za otroke. Pojavile so se najnovejše metode za vzgojo otrok, če ImmIo vsi ti nai>ori prine-li sadove, bo prl-luMluja generacija dosti bolj zdrava kot je današnja. Največjo skrb je treba posvečati hrani. Nekatere matere nočejo videti sorodstva iihmI brano in zdravjem. Otroke je težko pripraviti, da bi uživali zrnate jedi krog 1 ali zelenjavo to pa vsledtega. ker se še zgodaj navadijo na meso In sladkor. Vsledtega s.- jim izpridi okus za njim primerno hrano. JI z našiti primanjkljaj na koncu celili 10 milijard. Nazadovanje izvoza pripisujejo v veliki meri proti-italijanski propagandi v Nemčiji in Avstriji. Tako je celo neka pol-uradna agencija poročala: Ni še mo£o«"e ugotoviti, v koliki meri je vplival na zmanjšanje izvoza bojkot, proglašen v Nemčiji in Avstriji; gotovo je. da je ekspanzija naše trgoyine vedno bolj otež-kočena. Hud udarec je zadal italijanski industriji ttuli padec franka; konkurenca francoskega blaga se GENERAL VON SEECKT V MJLXXR. W A4M- D. C. SHE S a siki vidite aemplan, s katerim je poletel ameriški mornariški poročnik Richard E. B\tv1 nad Severni tečaj. Potovamjc je trajalo nekaj nad petnajst ur. ^odaj na levi je poročnik Hvrd. na desni pa njegov pilot Floyd Bennett. Polet sta financirala mladi Rockefeller in For_ dov sin Edf*»l. Aeroplan se iine nuje "Joseiphine Ford^ ter je opremljeni s tremi stroji. Na*l Neverni tcvaj ata poletela dne 9. maja ter se srečno vimila v Kings Bay na Špicbergifc. Vzporedno s cenami na medna-rou divizije. Udeležil se je prve eoskili uvoznih carin za 30^ i>a je |j)itke na 3iarni, južneje pa je vo-naravnost alarmiralo italijanske idil priprave za veliko Mackense-industrijce. V Francijo je šlo izjnovo protiru>ko ofenzivo in jc so-Italije mnogo blajra, a tako visoka i deloval tudi na balkanski fronti, carina bo ta izvoz gotovo zmanjšala. Ker ne najde v Italiji izdelano ]a šele po svršitku vojne, ko so za-blago primernega odtoka v ino_ pretresati Nemčijo notranji | zemstvo so italijanski trgovci pri- nemiri, Seekt je tedaj instinktiv. 'siljeni jra vreči na italijanski trg no čutil, da bi ne bilo v interesu po znižanih cenah. j Nemčije in njenega ugleda v ino- Zanimivo je, da se tudi železni- • zemfitvu, da uspejo nacijonallsti- juniju 1. !čni naklepi. Velika njegova zaslu- veliko Toda njegova karijera, tako voja-Iška kakor diplomatska se je zače- ki so si nabavili velike množine hlaga v upanju, aj (lp]oma 0dp0. sprovedena valutna reforma in raz pusta; drugi najnevarnejši kon- tom povečanja delavskega kapita-1 mo{?u so pri-e]; industrije i vedno! mere so se jele ol»račati na bolje, kurent Oehlin & Comp se je la, ker je tu nov zakon, ki omeju- nekaj dni obotavljal, a je prišel je povečanje in ker hranilci no- končno z istim lepakom na dan. čejo z denarjem na dan, bodisi da Ko sta se enkrat ta dva velika ba- ga nimajo, bodisi da nimajo zan- zarja odločila za znižanje cen. so panja v podjetja. Ce pravijo, d* ^ sp s tem zopct povižajo cene morali drugi trgovci avtomatično je treba pripisovati padanje sve-j y jt.,|5j; storiti isto. Ugotoviti, ali so vsi tovnih cen hiperprodukciji, ki je trgovei spustili cene za 20% po-( nastopila v zadnjem času. velja to pust na eene, ki so jih med tem v veliki meri tudi za Italijo. Itali- zvišali. Kljub temu pa lahko mir- ja ne najde več odteka za svoje no trdimo, da so cene manufaktur- blago. Tako dokazujejo statistični nih izdelkov (obleke, usnjati iz- podatki, da je tekom prvih dveh delki itd.) padle. Nekatere vrste mesecev 1- 1926. uvoz prekašal iz- bolj pritiskati na vlado naj po. : Takrat je Seekt pisal predsedniku • v T_____ ________" - ' T* i k TA I "1 r k 1 liro t\wm/\ t* L-m tn i*n*n viša uvozne carine. Javno mnenje j republike pismo, v katerem je ja-— kolikor ga tvorijo nižji sloji — ; vil, da smatra svojo nalogo za do-je seveda proti povišanju carin, j vršeno ter da odlaga politično oblast, ki mu je bila poverjena. Ta njegova gesta je vzbudila spoštovanje do generala tudi pri njegovih političnih nasprotnikih. General Seekt se je nato posvetil organizaciji armade (Reicliswehr), ki je bila takrat — po-največ vsled razrvanih političnih razmer — močno demoralizirana. Ustvaril je iz nje pravcato elitno vojsko, izredno disciplinirano in minucijozno izvežbapo. In to je v Francoski finančni minister v Londonu. T _ ... . T/ON DON. Anglija, 16. maja. — kolonijalnega bla^ra so nekoliko voz za 1. milijardo 717 milijonov, ' Sem je do»pel francoski finančni padle ali imajo vsaj tendenco medtem ko je ta razlika • znašala' minister Roaul Peret. V po«de-navzdol, druge so celo nekaj po- j v L 1925, ki ni bilo ravno ugodno, J Jjek se »bo začel pogajati glede rasle. (Cena olja je padla povpre-^Ie 1 milijardo 408 milijonov. Ako francoskega dolga ter upa skie- oček ^Nemcev njegova glavna začno 5 lir pri 100 kg, fižol in riž i ostane pri sedanjem razmerju, bi niti zadovoljivo uravnavo sluga. L \ _- - GLAS NARODA, 18. MAJA 1926 CESARJEVO POTOMSTVO Na duciajhkem civilnem t*>di_ žču *e «4>e«a .sijajna obravuavs o čednostih in nfeedooRHh toivBoga habsburškem dvora. Gre namreč za odškodnino telesnim komornim služabnikom pokojnega cesarja Franca Jožefa. Kot tožitelj nastopa v tem procesu prvi telesni jJu-ira pokojnega monarha, Ketterl. ^Castopa ga odvetnik dr. Frisch-euer in toči v imenu »svojega kli-jenta nadvojvom ceTe-xnonijeJu. Ko je cec>ar Kari zasedel prestol. je dbljifbrl »lužinčadi pokojnega monarha visoko odškodnino. Mesto odškodnine pa so morali finžabniki koačn« podpisati re-verz. da «e odpovedujejo materi-jalnim zahtevam v vsakem pogledu. Edini Ketterl se je uprl. Njegova vloga na dvoru je bila zelo odgovorna. Mož je bil znan tudi na drugih drorrh, leer jc bil strokovnjak v etiketi in naravnost učenjak glnde določanja uniform za posebne priložnosti. Nosil se jc na zunaj »kakor cesar in so ga posebno radi njegove ibrade večkrat zamenjali s Francom Jo£^-fom. V predsobi pokojnega mo_ narha je prišlo večkrat do komičnih zmešnjav. I POUČNE KNJIG MOLITVENIKI I KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. : : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI IZMIKANJE JAKUTOV Člani ruske ekspedicije, ki se je koncem februarja vrnila iz Vzhodne fcJibirije v Leningrad, pripovedujejo atrašne podrobnosti o ža-lastnem življenju vzhodno-sibir-skih plemen. V katastrofalnih razmerah žive posebno Jakuti. Nimajo zadosti hrane, a razen tega divjajo tam se razne težke bolezni. Jakutske žene so skoraj brez izjeme jetične. Večina dojenčkov umira, ker jih bolne matere ne morejo hraniti. Neverjetno veliko je bolnikov, ki imajo trahom. Zelo veliko je depcev, a napol slepi ljudje so vsakdanja prikazen. Zdravstveno stanje Jakutov je vsak dan slabše in če ne pride v najkrajšem času potrebna pomoč bodo marsikje popolnoma izumrli. — Tudi živini Jakutov razne bolezni ne prizanašajo. Od raznih nalezljivih bolezni pogine na tisoče in tisoče glav. Precejšen del ro-gate živine je okužen tudi s berkuiozo. MOLITVENIKI: Duša popolna ................... i._ Marija Varhinja: v platno vezano...............80 v fino platno ................ 1.00 v usnje vezano ..............1,50 v fino usnje rezano............ 1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ..............1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano ............................1.50 v fino usnje vezano....................1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelini črkami: v platno vezano...............90 v fino platoo vez..............1.50 v fino usnje vez. .............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1,50 v fino usnje vieeano .......... 1.80 Kvišku srca, znala: v fino usnje vez............. 1.20 Oče naš, slonoko.st bela .......... 1.20 Oče naš, slonokosrt rjava.......... 1.20 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Frayerbook: v barvaste platnice vezano Child's Prayerbook: v belo kost vezano.......... Key of Heaven: v usnje vezano ............ Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano.. (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 j Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30' Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 j POUČNE KNJIGE: Abecednik.......................301 Prva čitanka, trdo voz............75' Angel j ska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Boj nalezljivim boleznim ...........75 j Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo vez.............1._ Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25 Domači živinozdravnik ........... 1.25 .30 .1.10 .70 1.20 Umni čebelar ................. 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati po- lje ............................................30 Voščilna knjižica ..................50 Zdravilna zelišča .................40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez.................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Beneška vedeževalka .............35 BelgTajski biser .....v.............35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška vojska......80 Balkanska vojska s slikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledu...............20 fiurska vojska ....................40 Bilke (M arij a Kmetova) .......... .25 CANKARJEVA DELA: Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............50 Podobe iz sanj. t. v...........1.— broširano ...................75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v...............1.20 Mimo življenja \ v...........1.— broširano ...................80 Maščevanje slona. V Madrasu v Indiji je .korakal te dni neki »Ion za procesijo. Nenadoma je planil proti nekemu dečku, pa pograbil o na vse strani. Pri tem 9o pohodili tri ženske do smflti. Vendar pa skm ni fftorU nobenemu drugemu nič zalega. Nad dečkom se je maščeval, ker ga je zbodel pred k raid m ko je bil še v kletki, v rilec. ALI VESTE — da je edovenski šahovski mojster dr. Vidmar dabtl pri šahovskem turnirju na Scmraeringu tretjo nagrado ? Ali veste, da eo Hebnar* v lepenkastifc iksftljah, kar jih Hiti pred lomljenjem in da pride k vam sveža v po. Zadnja je bas ta- Govedoreja .75 Gospodinjstvo .................. 1._ Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična računica, — po meterski meri.........................75 Katekizem, vezan .................50 Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenja, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja........50 Ljubavna in snubilna pisma.......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati sivini.............60 Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 tu_ Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob .................... 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.— broširano .....................75 Nemška slovnica ...............60 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del .........................30 Pravila za oliko....................65 Psihične motnje na alkohole ki podlagi ......................... .75 Praktični računar....................75 Praktični sadjar trd. ves. ........ 3.00 Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk.................. .35 Računar v kronski in dinarski ve- ..........................76 Ročni llov.-nemški in nemško-slov. slovar.....................60 Sadno vino .......................30 Srbska sačetnica .................40 81ike is živalstva, trdo vezana.....90 Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. 1.50 Slovensko-nemški in nemžko-sloven- ski slovar.................... JS0 Spolna nevarnost .................25 Spretna kuharica; trdo Tesana .... 1.45 broširana .................. 1.20 Sveto Pisno stare in nov« zaveze, lep« trdo .30 .26 1.40 .35 30 .50 jno .35 .60 .60 .60 .60 .60 .50 .50 .40 .35 .45 .35 ..60 .50 .30 1.20 .25 1.20 .90 .80 1.— .se .40 .80 .60 .50 1.40 .75 Cesar Jožef H................... Cvetke .......................... Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana .............. Ciganova osveta ................. Čas je zlato ...................... Cvetina Borograjska.............. Četrtek t. v..................... Dalmatinske povesti ............ Dekle Eliza ...................... Dolenec, izbrani spisi ............ Doli z orožjem................... Dve sliki — Njiva, Starka — (Mei- ko) ........................ Dolga roka ...................... Devica Orleanska................. Duhovni boj .................... Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki ....................... Elizabeta ........................ Fabijola ali crkev v Katakombah .. Fran Baron Trenk ............... Filozofska zgodba ............... Fra Diavolo ..................... Gozdarjev sin .................. Gozdovnik (2 zvezka) ............ Godčevski katekizem ............... Gruda umira, trda vez........... Gusarji ........................ Hadži Murat, trda vez............ Hči papeža .................... Hedvika ........................ Helena (Kmetova) . ............ Humoreske, Groteske in Satire, vez. broširano .................... Is dobe punta in bojev............ Iz modernega sveta, trda vez..... Jutri (Strug) trd. v.......'........ JURČIČEVI SPISI: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broi..................40 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v. ................ 1.— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo vez................. .40 broširano.....................30 Kazaki, povest is Soškega........ .70 Kralj slate reke in črna brata.....45 Križev pot, trdo vezan............1.— Krvna osveta .................... .35 Kuhinja pri kraljici g. nofiei, francoski roman .................. .40 Lisjakova hči ................... 90 Lucifer .........................1.50 LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: 1. z v. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 Zbrani spisi, trd. vez............90 LJUDSKA KNJIŽNICA: I. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana .................. 1.00 z\. Darovana. Zgodovinka povest........................60 3. zv. Jernač Zmagovac. _ Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........t>5 5. zv" Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60 II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) .................... .60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih .................60 MILČINSKIJEVI SPISI: Drobiž .............................60 Igračke, trda vez. ................1.— broš..........................80 Mali lord, trdo vezan ............ .80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana .........80 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvi Gostač .............^.......35 Materina žrtev .60 Musolino ...........................40 Mali Klatež ......................70 Mesija .............................30 Mirko Pošten j akovič................30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht)........25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slo- Praprečaaove sgodbe ........ Patria, povesti is irske junaške dobe Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofona............. Ptice selivke, trda ves............. Pikova dama (Puškin) .......... Pred nevihto . ................. Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .................... 2. zvezek .................... Rabi ji, trda ve*.................. Robinzon ........................ Revolucija na Portugalskem _______ Rinaldo Rinaldini ................ Slovenski šaljivec ................ Slovenski Robinzon, trdo vezan____ Suneški invalid................... Skozi širno Indijo................ Sanjska knjiga Arabska ........ Sanjska knjiga, nova velika....... Sanjska knjiga, mala ............ Spake, humoreske, trda vei Strahote vojne ........... Sveta noč, zanimive pripovedke Strup iz Judeje ............... Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 .............. Stritarjeva Anthologija trda vez Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. J25 .30 .25 .75 .30 .35 .40 .40 .75 .60 .30 .50 .40 .70 .35 .50 1.50 ,90 * .60 .90 .50 .30 .76 .90 .30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sv. Genovefa....................' .50 Sredozimci, trd. vez. ...............60 broš...................i... .40 i. -... .St. St. SHAKESPEAREVA DELA: .90 .70 vensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska ......... .35 Narod ki izmira.................. .40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov. ...........90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ........50 Na Preriji ...................... .30 Nihilist ...........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega, polka......... 1.60 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotja............35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih...... .35 Babica ..........................1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 EmanueL lovcev sin...............35 Spisje .......................... .35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz roške zgodovine .........35 Božja kazen .....................3b Napoleon L .................... .75 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 60 letnici Dr. Janesa X. Kreka .. J25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Pesmi v prozi, trdo vsa --------.'. .70 Prigodbe čebelice Maje trdo vas,.. 1.00 Pabirki is Roža (Albrecht) ...... .26 Pariški zlatar.................... .36 Pingvinski otok tr. ▼............. .90 Pod svobodnim sotacem 1. zv.....1.00 Plebanuš Joanes tr. ves. ..........1.— Pod krivo jelko. Povest is časov So- kovnjačev na Kranjskem..... JBO Poslednji Mehikanec ............. .30 Pravljice H. Maj ar............... JO Povest o sedmih obešenih...........70 Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Roka J6 Po strani klobok, trdo ves......... ŠQ Wir-fc « » • a *m • »" Machbet, trdo vez................ Machbet, broširana............. Othclo .............................70 Sen kresne noči.....................70 SPISI KRIŠTOFA tMIDA: 1. zv. Poznava Boga...........30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 St. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 St. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 člej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., brot. .50 St. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, ▼eselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladiuo priredila Utvs, 111 str., broš................. 35 Št. 8. Akt št. 113 .......OZ,...... Št. 9. Univ. prof. dr. Francu Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš"..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broa............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žon, 112 str., broš.............. .30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-goepodarski spis, pošlo cenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broi.............45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše ▼ vicah, povest, pre vel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporo-ka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broi......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 str., broč..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, is češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi. ................ .45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočaenih zgodbic, IL, 73 str., br08..........................25 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna i*ra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., broS...........................80 Št. J5. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 Št 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. J85 st. št. št. št. št. št. št. št. št. št. št. št. št. št. Št. 27. Fran Erjavec: Bresposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 31. Roka roko.................25 32. Živeti .....................25 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugnrto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str.......................65 37. Domače živali .............30 38. Tarzan in svet.............90 39. La Boheme................ 1.— 46. Magola ...................40 47. Misterij duše..............1._ 48. Tarzan o ve živali.............90 49. Tarzanov sin...............90 50. Slika De Graye............ 1.20 51. Slov. balade in romance.....80 52. Sanin .....................i.5( 54. V metežu ................ i._ 55. Namišljeni bolnik...........50 56. To in onkraj Sotle.........30 57. Tarzanova mladost.........5)0 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25 zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora...................26 -1. z v. Praški judek.................25 8. zf. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega............30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 ti. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest ,30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ......................... .25 16. z v. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč in ena noč, trdo vez......... Tik za fronto..................... Tunel ........................... Tatič, Bevk, trd. vez.............. Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. Tri povesti grofa Tolstoja........ Turki pred Dunajem .......... Trenutki oddiha.................. Veliki inkvizitor .............. Vera (Waldova) broš......... Višnjeva repatica ^Levslik) vez. Vrtnar, Rabin dr anath Tagore }rdo vezano............... broš......................... Vojska na Balkanu, s slikami ____ Volk spokornik in druga povesti sa mladino ..................... Valentin Vodnika izbrani spisi..... Vodnik svojemu narodu .......... Zgodba Napol, huzarja vez....... Zmisel smrti ..................... Zadnji dnevi nesrečnega kralja Zadnja pravda, trdo vezana ...... Zadna pravda ................... Zmaj iz Bosne.................... Zlatarjevo zlato .................. Za miljoni ........... Ženini naše Koprnele ............. Zmote in konec gospodične Pavle Zgodovinske Anekdoti ............ Zločin v Orsevalu 246 str......... .90 .70 1.— .75 .75 .50 .60 .40 1.— .35 1.— . .75 .60 .25 1.00 .30 .25 2.— .60 .60 .75 .50 .70 .90 .65 .35 .35 .80 1.— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................36 4. z v. Povesti in slike ............. .35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .........................09 ZBRANI SPISI ZA MLADINO (GANGL): 2. zv. trdo rezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti .......................... .50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... .50 5. zv., trdo vezano. Vinski brat..... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Naročilom je priložiti denar, bodisi V gotovini, Money Order ali postne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, nu kom an dira ji e piszoo. Ne naročajte knjig, katerih ni v cenika. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" SLOVEiaC PUBLISHING CO. ft aniniia) ni GLAS NARODA. 18. MAJA 192G Bdmomd About I NOTARJEV NOS d (Nadaljevanje.) Vs« so razumeli gesto Lo te bese- de. Ali «e d* ie kaj napraviti? — je vprašal notar. — Bomo videli, — je rekel nato zod ravnik. In vsi ho jo udrK za mačko. Ali mačka ni biLa oa' kaj pri volj1', da j.» ttjwwjo. Tudi ona jo je pobrala. Mati i «?o»lLč takega lova ie nikoli n i v klel. pa ga tmdi ne bo. — Mirkk. menični posredovalec, trije vi| kri v r^w, vsi so se zagnali za mrsavo mačko. T<*4
  • h vse. kar se ^e dalo doseči, drveli proko potov in ja* in se , k"G na(proj 7JJ /niapami j Danes te Hklonj^-nmvi 'glavačui izgubljali med gostim grmovjem. Tekli so mordfe manj do petdesetih fram-kov napitnine, kakor do veselja, ki ga je navdajaio, ko je vozil NVoj»iga gowpoda od am age. — Oprostite, — j* rekel dob-retnu Avvazu, — zda-j pa vidim, kako jih znaje. Dobro da vem. O vam kdaj stopim na ux>go, da va«« hitro prosim oiipiščanja. L"H)Ogi gospod bi bil pač axlaj v silni zadregi, Če bi mu kdo ponudil ščepec tobaka. Gleju- m>! Zdaj naj ml pn se kdo r«V, litži pri Brionu; pri njem je pa ravno narobe. Kogar vozi on. • je gotovo nesrečen. Kolikor jih .pripelje na teren, toliko je izgub 11 jenih. . . Hi, konjiček! Kanjo ta- pa ne zamenjam za vse konje na "'i! jaku skupaj, pa se w> pet razkropili, sej fVprav niso biIi ti *labi dovti_ P« Mavili v yt*o, pa zopet v kolo-jp; ^ tf>]lk<) ,k>igočasni. tefc treh bar po »koli >*ov raržn Lka mahali so oo grmih, tr^li deWa, plesali na fij;ikr.r je kralkofa*W lc boij drevesa n ttirgaft f|b parobkih ' _ ,.„i__ Turkov v«ndar niso razvedrili in s»a- svoje nizke škornje in obloko j>o ! grmovju. Podili so se za mačko po ravnini. Dolgo dolgo pot so že na-1'dHi; netimenna je bala ravan, ki je bila videti kakor šaHovna deska med lovci in njih plenom. Silno vroč da&i je bil; na zaq>a-du so »c zbiraj i črni oblaki. V*d so bili -potni, a nič ni moje^o potolažiti jeze teh o*wih možakarjev. Gospod L'Aanbent, ki mu je kar naprej tekla kri, je vzpodfotfjail uvoje ^prouiljeva^ce z besedo in rokami. KJor ni še uikadi videl notarja, ki bi tekel za svojim nosom. ki m* more mictli't'i njegove gorečnosti 1 'boge jagode in maline, u-bopa ribez in dnige kosmulje! —> Po% »od. koder mc je ta di«hal (podila, so bile rastline pobojene. pokončane. uničene; ostude so sam" ziibe<4cane cveAlice, odi« unije ne veje, poteptana Mebla. VaSčant. ki jih jo obiskala ta nezuana šiba božja, so metali od sebe škropilnice, pozivali sosede, klicali poljskega čuvaja, zr.hrevi»li odškodnino in tekli za lovci. — .Jiuiie! Mačka se je ujela! Skočita je v vodnjak! Vedra! Vrvi! Le*tve» s Vsi so bili prepričani, da dobe no* gospoda. notarja ne cel, ali pa vsaj *e celega. Ampak škoda: ta vodnjak ni bil tak kakor so drugi vodnjaki; tapn skooi se je samo prišlo v zapuAčen katnenolom, čigar rovi so držali na vse strani in »»o tvorili preko div*».t milj veliko omrežje, ki je bilo v zv«zi « pariškimi katakombami. Plačali so zdravnika za njegov «ri»d, viw.'unoin vso zahtevano odškodnino, ipotem so šli v najhujši plohi zop-t nazaj proti Parthena- Preden je do kože premočeni in popoltM>ma< pomirjeni Avvaz Bey wU>pil v vor., je še ponudil g/vspodu L'Ambertu roko. — Qospod, — pa je nagovoril, — revničmo mi je žal, da me je trma tako dak^' pripeljala. Tista deklica ni vredna niti kapljice krvi. ki ae je Kanjo prelila; še dane*, ji flam mIovo. Ne mogel bi je več POftLedarfj. ne da bi me zauihJil na I tne.ga ser»e. V veliko lepšem in bolje vpre-ženetu vozji je va zdlbov«*! rnrtar Če pa plemenit č*ovek stori, kakor se zanj spodo/bi, kaj naj pravd ništvo reče? In tadi nič me reče! Odkar setm prišel od vojakov, sem spri petnajst ali dvajsetkrat včasih še prav nesrečno za svoje-! ga nasprotnika. No. pa afii .i po večmesečnem izgnanstvu v Beogradu z oboroženimi četami vdrl v Albanijo ter , pričel borbo zoper Pan Xolija in Po masHh gospoda Steimbour-' nje?ov režim ki ^ bii izrazit0 ga pa je notar vse Prašno preti- ;taiofiLsk}. Zma?a Ahmedova se je ravai. Saj se bo dalo vendar še ra^una,a kot xe>Vik naš diplomat-kaj ponui-garti. Kidor bi tndil. pod L*.\jrvbert s.voi živ | , i a • iT i Ali no nekaj mesecih so jele dan okrnjen, bi prezgodaj obupal1 J J , .. i prihajati čudne ivesti o Ahmed nad znanostjo. 11 il»egu in njegovih orovemeuts (pla<-:inii $7.8041.00. lo, da smo se rodili v 19. stoletju. stvar Albaniji, so postajale pogo- če bi se, kakor nekdaj, nrifjmanj- J J . .stejse in konkretnejše in danes ni sa nesrtica uie dala vec opraviti! nikakega dyoma ve£% da je itali_ Koliko bi bili potem preti ljudm. iz zlatega veka ! Nikakor ne osknu- nimo svetega imena janski vpliv v okolici Ahmedovi prevladal popolnoma, napredka! | 11 Operacijska kirurgija cvete v Naprej se je Ahmed beg pričel domovina Ambroža Pare.ta hvala naslanjati na ljudi, ki so bili zna-Boigu tako. kakor še nikoli po- ni kot Pristaši italijanske orijen-ptrejL T«, varfki zdravnik nam je tae5jc in ki iih ie Pri«el zbirati naštel nek a"j mojstrov, ki s sijaj- j okrog .sebe. Istočasno se je ohla-nkrni uspeli i popravljajo človeško .ial° razmere med njim in možmi, s telo. Že smo v Parizu; pošljimo v!katerih ie Ahmer izvršil najbližjo lekarno po Vel penijev (sv°j zmagovit prevrat v Albaniji ali d'Huguaerov našim- vaš lakaj |in ^ 540 bi,i v dnevUi opasnosti naj pa .potem skoči do velikega nje^ova Poglavitna opora. Mnogi moža in naj vam ga pripelje na 1 izmed n-Jih' ki ,li'so odobravali Ah-dom. Dobro še vem. kako *o mi!,nedovc PO^tu-ne metamorfoze, so pravili, da znajo napraviti klrur- | morali, bodisi prostovoljno al. ne-svojima prijateljema. "^nico, drugo veko ali V^^ojz dežele. ^ _ _je k;tr j,. _ za javka! Pa k°nček nblja : mar mislite, da Ali Alimed beg je svoje prija- jaz sem uničen _ Ne kaže ''' ttoliko 1ežje maretditi kon-! teljstvo do Italije pokazal še na mi nič drugega, kakor da -si poze- r'ek no«u? ______ _ mnogo konkretnejši, a tudi opa- iictn kroglo v glavo. Ne morem več Ta up ie bil precej negotov, Jsnejši način. ne med lji*\li. ne v opero, ne v gle- vendar p# ie poživil uljogega no-' Podpisal je s svojim ministrom taro življenje, bi se mu bilo , ki je za Albanijo ogromnega po- ljenje? koraj za\Ttelo v glavi. Človek mena, znaša 12 in pol milijona zla- "JAZ .l.V.l CSILLAG". . . Dol)ro je znana tudi Slovencem izpred vojne, ko je v vseh novi-nali, koledarjih in pratikali brilji-rala reklama o njeni pomadi za lase: ".Jaz Ana Osillai? s 185 cm dolgimi lasmi." Ana Csillagova, poročena z nekim artistom je zares imela lepe dolge lase in je izumila svojo lastno lasno pomado, ki ji je nesla grozanske dohodke. Danes je Csillagova lastnica cele vrste prodajaln in slavi te dni 50 letni jubilej svojega podjetja, ki florira navzlic temu, da si je Ana Csillagova. bivajoča na posestvu v Zalaegerzegu na Madžarskem in s-tara okrog 7f> let. dala nedavno 1838 S. -"rfS ft. Zidan liungulinr. jM't soli. Pee. jako moderno, ijistnik 4M||H»tuje v Calif.»ruij«t. To je d»Bi tt»r si tfik je vriilno o^k-tlati. l'o- eetii liitrci prodajo. $89;iO.OO. 1345 S. ."sth Ave. 4 F I. AT l—". in r. in 5 iti ."> ter zidana sarnaž za dve kari. Novo poslopje. Vsi fbiti otklani. 1-ot x 125. $11,000.00 gotovine se zahteva /.a prevzet je. Mesečni dolHMtek $.Tjo.oo. ltMl S. Ki«l_-< t:ui.l Avenue. Renvyn. 2 PLATA. U in U s«»l>. Hrastovi jm.-di in hrastov les, dva kurilni za vro- iVi v. čevljev l«»t. j.»r«»sti>r 7.: «v-t«>mol»il. Lastnik o«]piituje v Vloridft ter da iMKtMii hitremu kuinu. Cena $16,600.00. Se Počuti Prenovljenega. Želodec je zdrav; spi dobro. Wm. H Sherman iz Minneapolis. Minn. S)i5e: "'I^ro«! {asom prejet sem Vase pismo gl.de va.šega zdravila. Xupa-T..np, Zdramilo prejel in r« . <-m. da j. imjboljša t- -;dka, ki s. ju j«> kf.laj rabil Počutim ^e r*-nt>vljenegi«. Moj ielmlcc je zopet zdr.»v n spini dol.ro. Vsak se lahko obrne na ne p!« rte vaS. pl z.travila tu |>ov.nl:il mu um. k.»j je jui me storilo. Wm. I i Sherman." 1'iiatelji lepa !i:=ta b do našli N'usa-r«me izvrstno zdravilo v takih slučajih •oskusite ca- Isto ie tukn (ilprostu. t»ri-.•tno za viivati in tako učinkovito, da se o«to v teku par dni Čudili kako dol>r.-> e lotutite. Ista poveča vaso mo.* in irepkrst. ojači krt. žive« In t«l". ila.'f i življajoč spanec, stimulim jetra in na prijeten na.C'ln r«-pulira želodre In črevesje. Isto je pozitivno jamčeno. magato, ali pa se vam \ rnr il.-rar. Na vsakem zavoju je jamstvo. !'ri|>otn-iann, g~aruntirano in na prodaj v vs. h lekarnah. s;li pa jio.šljite $1 tV) naravnost n.i National Laboratory, 1«>-»C S. \Vati;\«'i Ave.. Oh lenco. Ill —Ad 't NAZNANILO. Edward J. Dubsky 21S8 S. Mth Avenue. TEL. CirF.UO SNS. VABILO NA VESELICO. Društvo s-v. Pavla. št. IIS. Little Falls. X. Y.. bo priredilo veselico v korist is.voje hlaga.pie v soboto «kie maja vAeeer v dvorani ostriei svoje dolge lase in torej j 1>r_ Združeni Slovenci, na IS 1 Vsem našim naročnikom v I'Cbieago, 111., naznanjamo, da jih l.o v kratkem obiskal naš t a mošnji veeletn: zastopnik Mr. JOSEPH BLISH. katerega toplo prioproeamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko. ter pri njem obnove naročnino. Upravništvo. POZOR fcOJAKI! tudi ona nosi — "bubikopf. . Kaj — je odvrnil mar- ceni sreoo. da je cel. resnično se- j tih frankov. V tej banki sodelu k iz, — svet se vsemu privadi. Si- le tedaj, kadar 'te sreče mi več. er pa. k<*. j bogastvo mu dam. kjdor bi me ostale štiri države z 51 odst., med teri Nedolžnosti. — Jaz doma! KaJco bi mogel ži- ozdravil! Naj bi bi.le miufce, ki b^ temi Jugoslavija z 10 odst. Naša ' veti? Kaj mtslkte, da bodo ženske jrh moral pretrpeti, še t ako'veli-država bi mogla tedaj skupno z za človekom, kakršen sin jaz. na ke, z vsako re»čjo sem za do vol jen. 1 Albanijo razpolagati z večino v samo če bi rodila u-ipeh. Nič mi ne .banki; tako se je vsaj računalo na bo mer ne trpljenja, ne izdatkov! 'naši strani. Toda Italijani so pre- dom lazile! — Poročili se boste! IVuznal sem kirasirwkega j>oro**-nika. ki je izgubil roko. nogo in oko. Re« da se ženske niso preveč ozirale ^a S takimi mislimi je prišel v Veuneuil iko irlico, njegov laika j j.a je t a čas iskal naslove slavnih njim, vzel j>a je jxirvtemio. ne grdo ( kirurgov. Markiz in Steraibotmg ne lepo deklico, ki ga je imela -Ia spreinila liota.rja do njegove prav iada, in je bil / njo popolno- >obe in se potem poslovila. Prvi tua srewVn. 1 je šel pomirit ženo m hčerki, ki <;o*.;*.«lu notarju se :a tolažba '.iih že ni videl od prejšnjega ve- prejikone ni atlela veliko vredna, ker j«' ves obupan vztlihaiil: »'•era. drugi pa je tekel na Borzo. Ko je bil Alfred LAmbert či- križali vse te račune; nakupili so vseh 49 odst. albanskih akcij, tako da razpolagajo danes s popolno večino v banki. Vrh tega je sedež banke v — Rimu, kjer .>e hrani tudi 33 odst. njene zlate podlage; banka ima namreč pravico iz-Iajanja novčanic. Ali to še ni vse. Albanska emisijska banka je dolžna po čl. 19. ustanoviti dru — Ah, ženske, ženske, ženske! sto sam pred velikim beneškim — Jej. jej, — je odvrnil markiz. — kako sle udarjeni na žen-ke! Kaj mislite, da je ženska res vse * Saj ni. So še druge .srtvari na zrcalom, ki je neusmiljeno odbijalo njegovo Risovo podobo, se ga je lotila sitrašna potrtost. Močni mož ki ga v gledališču nobena reč ni Rve*u. Saj se človek vendar lah 0 ^ razjokaj ko se je pogle-Kdor hoče biti pošten kristjan. ['lal m ^ ^ njegova Čedna zvest državljan in og\*e kako dolgega nosu! — No4ar! — je vzkJikuiil go. spod L'Anubert z neprikrivano bridkostjo, noiar! ReeH ni nič kaj rad prijel poirteno ponudene rolce potem «e je pa odpeij»l s «rvoji m a dvema prijateljema nazaj v sainrt -germainsko predmestje. m. Kje bran! notar svojo kožo t več* Ji» V dno duie «reče» > b« Ay vas Bevev ffjaker. Tomu Ktarv- m dve besedi, bo pravdnišftvo že prisiljeno, da izasleduje mo-jega na--protnika, njegovi priči in tudi vas. gospodje. Samo pomislite, kako bi stali pred policijo, kjer bi moral go-podom na drobno rar lagati, kod in zaJkaj sem zasledoval govTpodično Viktorijo Tompa-iuovo I Pomislite io .sramoto in re-?ite, če bi notar od te sramote ne koprnel. — Ljubček moj, — ga je zavrnil markiz. — vi se 'bojite strahov, ki jih ni. Ljudje, kakor smo mi in več ali manj tudi vi, se smejo sekali, kolikor jim drago. Če se mi popademo. dnžavni pravdnik iza-miži, kar je tudi či«to pravično. Prav je, da stopi nekoliko na pr-*e žui»%twtom, umertnkkom in drugim taikim osebdeam, če se spozabijo in posežejo po mečJu. ČSfato prirv, afco se ti ljudje oporani>3, da imajo za boj pesrti in da je to orožje eoz in čez dovolj, da si ž eaat, kaknino imajo k e solze. Ta grenka bridkost pa je šla od njega, ko je vs*topil lakaj in mu siporočH, da pride gosi>od Ber-nier, kirurg Velike bolnice, član Društva kirurgov in Medicintike akademije, profesor na kliniki itd. itd. Skizaybnik je tekel na najbližji nawiov v Baeovo ulico, in ni naredil slabo: če že ni gospod Ber-nier tako dober kirurg kaikor Vel-peau. Manec ali Huguier, je pa vsaj hitro za temi tremi. — Naj vendar že pride! — je zakričal gospod LAmbert. — Zakaj ne pride? Kaj misli^ da ga laihko čakam! In zaolnce jo obdaja. Nebeška rosa jo rosi. Z angelji maj .slavi gori Mater Nedolžnosti! Tam na gričku grobek mali V njem spava sinček dragi. Spa vaj sladko sinček dragi! G robe k tvoj ibo oskrbljen Z rožicami nasajen. ZAHVALA. Dolžnost nas veže, da se zahva- Soeley St. Začetek ob čer. liri zve- Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je \*sak četr- Nato vest lieo ul.judno vabimo j tek in pet,-k meti 1. uro popoldne vse cenjene rojake in rojakinje [ in 10. uro zvee'-r v ljudski šoli v naselbini ter if. bi/ižnjih irase!_ Ravno tako vabimo vse člane in Street, št v. Hester & Essex New York City. Vprašajte za zastopnika Legije elanii-e društva sv. Jožefa in vse j za Ameriško Državljanstvo, člane in članice dr. Združeni Slo- '; venci, in pa vse članice dr. M;u ■ rije Pomagaj, da bi se v polnem i Številu udeležili naše veselice. Za obilno postrežbo bo -'krbei j odbor. Zatorej nasvidenje dne :!9. ma-' j a izvečer. j Z bratskim pozdravom Frank Gartner, tajnik. (2x 18.20) žbo pod imenom "Družba za go- limo ki 5,0 beležili go- spodarski napredk Albanije". Ta | ^reba. ki se je mil 23. aprila ob družba ima vpisati ]>osojilo 50 mi- lijonov zlatih frankov takoj ali v roku 5. let s 7 in pol odst. obrestmi na 40 let. To posojili se porabi za javna dela v Albaniji, na katera ima prednostno pravico sama Albanska emisijska banka ali ona drirzba, kateri bo ta banka to svoje pravo odstopila. Obresti in amortizacijo garantirajo dohodki iz earine in državnih mo. nopolov- To so velevažne stvari. Banka je družbo že osnovala in najela posojilo, seveda jiri italijanskih bankah. Sedaj razpolaga Italija popolnoma nad to banko in z družbo, votli vsa javna dela v Albaniji. do katerih ima naravnost monopol, razpolaga s polovico albanskih državnih dohodkov. Gospodarska premoč Italije nad Albanija je postala sedaj pod predsedstvom Ahmed bega popolna. Stvar pa se ne omejuje le na gospodarsko jerobstvo. Med javnimi deli, ki se pričenjajo v Albaniji, so prišla seveda na vrsto najprej prometna sredstvo. Pod vodstvom italijanskega generala Maglieta, bivšega načelnika inže-njerskega oddelka italijanskega vojnega ministrstva so na delu v Albaniji italijanski inženjerski o-ficirji, ki trasirajo in gradijo avtomobilske ceste preko albanske republike. Te ceste vodijo od jadranskih pristanišč vzporedno do nase meje. Vrh tega se pripravlja železnica, ki bo vezala vse te avtomobilske ceste, potekajoča vzporedno z obalo od Skadra čez Lješ, Drač in Berat na Valono. Naposled se bodo uredila pristanišča v Ljesu, Draču in Valoni. Vse to so osnove komunikacije za Albanijo, kjer danes skoroda ni drugega nego post irske steze, toda to je hkratki lahko osnovna prometna .--V: • . tar 9. uri iz hiše žalosti v cerkev peto sveto mašo. Od tam na St. Mary's pokopališče v Sharp.sburg. livada č. g. župniku. Rev. ška-ru za spremstvo in molitev v bolezni in po smrti, v domu, cerkvi in na pokopališču. ITvala vsem, ki so obiskovali v lioleizni drnge-ga nej>ozabljenega fantka. Hvala njegovemu komparetu in ibotri. Mir. in Mrs. Joc%. I)ir-a in njihovi družini za otbi-ke in krasni venec. Hvala sestri, Mrs. Kristini Baša za pomoč in krasni vemee. Hvala bratu in sestri Jožefu in Mariji Dekleva. Ilvafla mojim bratom, Antonu, Framku. Lojzu. Ivanu. Jakobu m Rudolfu Fabec in njihovim družinam. Hvala 'družini Jožef Krains, dr. Frank Pec man. dr. Mr. M. Jffkša, Mr. Ma-lečkar, Mrs. Holleran. gospodami Adeli in Nielen Company. Vsem najlepša hvala za krasne cvetlice, 'ki ste jih položili okrog krste. Hvala mladim nosilcem krste in dekiicam, ki so nosile cvetlice. Hvala časrtitim sesftnam in šolski mladini. Lepa hvala Mr. Ivanu Bolkovee. Mr. Frank Go lotiu ia Mr. Frank Gorišeku. ki so daiki avtomobile na razpolago. Lepa hvala tistim, ki so se udeležili pogreba in nas tolažili v žalostnih uraih. Ti pa dragi sinček ljubi bratce. Nikdar ne boš pozabljen. Tam pri Bogu prosi za nas, Da vidimo se nad zvezdami. Lahka naj ti 'bo rodna žemljica. Počivaj v miru* Večna luč naj ti sveti! Žalujoči ostali: Anton in Ivana Dekleva, starši. Johanna, Anton, John, Emil in K milja, brati in sestre. Pittsburgh, Pa. 23. maja 1926. Kje se nahaja moja sestrična MARIJA JE RS AN. doma iz bloške fare, lansko leto je bila nekje v Cleveland«. C V kdo ve : naj mi sporoči, ali naj se pa sa- ; m a javi. — John Krašovec, c o Foundation Let, Port A1-; fred, Que., Canada. (2x 13,19) NAPRODAJ POSESTVO ŠT. 108 v Rakeku, Jugoslavija, ob glavni cesti med Ljubljano in Trstom. Velika zmlana hiša. velika klet. hlev za 10 krav in poslopja za vozove, krmo in orodje, vse s cc-glom krito, krasen vrt raznih sadnih dreves, vse ograjeno. Poleg je le 1.1 parcel, njiv. travnikov in lepega gozda. Prodam za nizko j ceno. Lastnik na posestvu letos v avgustu in za pojasnila pišite na : Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (3x 18.19.20) SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1 926 Cena 50c s poštnino vred. z naročilom pošljite znamke ali money order na: "Glas Naroda" 82 Cortlandt St.. New York, N. Y. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava *Glas Naroda'. ADVERTISE in GLAS NAHODA POZOR! Z ozirom na številna vprašanja, ki jih prejemamo glede pošiljanja denarja, smatramo u-mestno naglašati, tla izvršujemo denarna nakazila ne samo v stari kraj, ampak tudi iz starega kraja sem. S pomočjo svojih zvez lahko vnovčimo hranilne knjižice, dobroimetja pri bankah in zasebnikih ter razne terjatve, ki jih imate v starem kraju v tamošnjem denarju ali v dolarjih. Vnov-čenje in prenos denarja traja približno en mesec. Kakor v vseh ostalih poslih obrnite se tudi tozadevno na zanesljivo — FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom "PARIS" 22. maja 1926. Potnike bo spremljal n&9 uradnik prav do LJnbUane. Pazil bo na prtljage in gledal posebno na to, da bodo ysl potniki udobno ln bres-skrbno potovali. Na razpolago Imamo posebni oddelek za naSe potnike, najbolJSe kabine ▼ sredini parnika z 4. in 6. posteljami. Vozni list stane do Ljubljane $110.77 s vojnim dsvtom in ie lesni-co vred, ra tja ln nazaj pa samo $206.00 in $5.00 vojni davek. Val potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni s vožnjo, kabinami, brano, postrežbo, splob z vsem tako, da so ta par-nik tudi drugim priporočali. Kdor Seli potovati naj se obrne za pojasnila Čimprej na: FRANK SAKSER STATE BANK « Cortlaodt Street New YeHb N. I. . . j- .'i- r- GLAS NARODA, 1«. MAJA 1926 Po v • i cesti življenja ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil G. P. (Nadaljevanje.) — In hladne krvi in z dvignjeno glavo stopate preko srca, ki se vam je vrlo prod noge. Prav tako! Nobene niklotfti, nobenega usmiljenja za bedaka, ki si je drznil dotakniti se takega vzvišenega ponosa čednosti, kajti on ne zasluži ničesar drugega, — je rekel z j*tzno občutljivostjo. — K.nko pridem sploh do tega? Vi ate vendar uzor zakonike zvestobe in vendar . . . Molčal je, poln jeznega razburjenja. — ln vendar bi »bilo bolj človeško drugačno mišljenje in ]K>stopanje ... Vera se je ozrla vanj z velikim, globokim pogledom, ki je bil eist kot krisial in trden kot led. — Jaz vršiiu svojo dolžno**, — je rekla mirno, — to mora za dostovati. — Iti za met ujete rože ob jKiti, to vem. Miloatljiva gospa, niste zavidanja vredna. — Kdo ve to! — Jar.. Jaz poznam moč silnega demona, ki stoji nad našim treznim, vsakdanjim življenjem ter ga dela plemenitim, jaz poznam valovanje velike xtia.«,ii in jaz vam rečem, da je uibožec oni, ki požene iz svojega žiuljenja iz napačno uine-vane zavesti dodKiiosti to edino ogrevajoče in blažeče sofcice. Njegove oči so počivale na njej in gorkota. s katero je govoril, je prevzela tudi njo, a kljub temu se ni umaknila niti za ped od te-pa, kar si je bila rznačila za svojo pot. Zmajala je z glavo. Medtem se je Lorenc polagoma predramil iz stanja duševne nori. VHtka pra, ki ji je živahno prigovarjal. Tiho je sedel na stol po-!eg žene ter »ztegnil glavo, da prisluškuje. Vera je ravno rekla: — Vsakdo se mora |K) svojem značaju sprij'aeaiiti z bremenom široke c«~>te življenja. Ali niste vi >^imi rteiga tako lepo izrazili, go-t^Mxl Ter Vetp*' — Prismojena packarija ji se vedno tiči v glavi, Ijorciie. Henrik je vzdihnil ter odprl ustnici, a nobena beseda ni priški preko njih, kajti neka koščena roka se jc naenkrat iztegnila ter opi ijela kot s kleščami roko žene. — Odpri svoja ušesa. — je rekle Lorenc brutalno in njegove oči so blestele hudobno. — Jaz ti pravim, da hočem iti domov. Napravila je kretnjo, da se oprosti oprijema, a to se ji ni posrečilo. SAMO ŠEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJK PARIS 22.MAJA FRANCE 5. junija. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tr*tj*ga razreda z umivalniki in t«ko£o vod« za 2, 4 ali 9 oseb. Francoaka kuhinja in pijača. 19 STATE STREET MM^^^aMMNMMB ALI LOKALNI AQENTJE NEW YORK Prevara z ženitvijo. ( Konec.) No, kakor preteče jo po časovnih zakonih celo naj-slajša leta, so pretekli tudi ti dnevi, v katerih je bilo videti — po talko vdani skrbi iu postrežbi — da so se hoteli slabi namerni te ženske, s kakršnimi je reč vpeljala, izpreme-niti že na dobro. Nekega jutra pa. ko se m bil z gospo Bstefanijo še r postelji, tso se tzačsulL na vratih s ceste močni udarci. Služkiaija je stopila ik oknu in že se ,|e obrnila ter rekla; — O, pozdimvljen njen prihod! Ali ste videli, da je prišla prej. neigo je pilsala pred nekaj dinevi? — Kdo je prišel, dekle? — sem vprašal. — Kdo! — je odgovorila. — Moja gOKapod/mja Dona Klementa si je mislil • * "J0 Pa prihaja gospod Lope Meleffidciz de ASmendarez z da sem naposled, čeprav nerad in L^P**- ta pose* H neke sorodnik«? v uicbto Plaseocijo, od tam pa odpraVK devetdnevnih 4c Naši Ljaubi Gosrpe v Gkiadahipi, ter da je ta čas prepustila tsvojo hišo igospe Dsrtefa-niji, z naročilom, naj pazi na njo. Zakaj to je res, da sta veliki prijateljici. No, če človek dobro premisli, se ne more jeziti na ufrogo gospo, ki si je znala sklatiti tako odlično osebnost, kakor je vaša. gos pod pratpo ršč a>k! Tu je končalo njrtio "besedova-mje, a pričel je moj obup. In brez dvoma 'bi mu bil podlegel, če bi bil moj angel va.ruh le mekofliko popustil s svojima napori, dočim mi je neprespano govoril v srce, na pomislim, da je krščansko ter da ni večjega človeškega greha ne-[ go je obup, ki je pravzajprav hudi-čeve^ra izvora. Ta misel, aili bolje navdf.'hne«je, ane je nekoliko po- --(tolažilo; vendar ne toliko, da ne ino, pa da mu bo vse to zapisala bil Pograbil plašča in meča ter v ženitovanjskem pismu za doto. ihitel ^lca!t S«*!*) Bstefanijo, od Na tem da ji mi veliko, če pride lo(~'en> eksemplarično kassnu- po poroki ukana na dan; zakaj Je,n- veliko je bilo njeno zaupanje v No» « kateri ne «bi vedel ljubezen gosjpoda Lope. Potem do- Padati, ali je moje ^zadeve slabšim nazaj, kar je moje. A nihče a,i ^išala, je odredila, da ne /bo očitail ne njej ne nobeni S0^- B^tefcjiije ni bilo nikjer, drugi žen/ski, če si pridobi Časti ,bil mislil, da ibo. Bil sem vrednega, soproga, pa 'tudi s kako PriSv. Ločencu ter se i>riporočil •pretvezo. Naši Ljtubi Gospe; no, sedečega Jaz sem ji odgovoril, da je to..*am v ,sto,la je sreda vi*eh teka r namerava storiti, že okrajni ?*av obJel° ^^ spanje, da bi se dokaz prijaitelj.stt.va; in naj naj- j2 aie lbil kmalu prebudil, -prej vse -dobro premisli, ker ni iz- hi me drugi me bili »prebudili, ključ eno, d« ibo treba hoditi še po I Po*pni som krenil poln grenikin eodmijah, prodno dobiva s^-oje reči h KlenientL ki sem jo nazaj. No, ona mi je ddgovorilu 'l>a ^^^ mirno, lAkor je na- s tolikimi razlogi in mi navedla ravno Pri človeku, ki je na svo-toliko ufiiug, ki so jo silile, da pri- jpm w ^ nisem upal ničesar jateljici ne odreče *voje pomoči, °menhri> ker Je bil naMzoč Don las Hjretanje pamikov • Shipping News dvema služabnikom^, ter Horti-;ge Done Estefanije; poisebuo, za razstavitev. vas pa prav nič na. svetu ne sili, da jo iščete. — To je res, — je* odgovoril praporščak, — toda kljub vsemu jo bom videl, čeprav je ne bom fc-lkal, v svoj i domišljiji, in vedno me .bo izalsiledovaila siramota, ki mi jo je napravila. — Jajz se ne pritožujean, — jc povzel zapet praporščak. — Jaz se ts^mo obžalujem. Zakaj, ktlor je kriv, mu nič ne pomaga, da spozna svojo pr eg reško — kazen po- 10. junija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg: Columbus. Cherebourg, Bremen. 12. junija: Harls. Havre; Leviathan, Cherbourg; Lapland. Cherbourg, Antwerp. 15. junija: Reliance. Cherbourg, Hamburt. 16. junija: Aquitania, Charbourg; Pres. Ronne-velt, Cherbourg. Bremeji. 17.. junija: Wrstphalla, Hamburg. 19. junija: Olympic, Cherbourg: rennland. Cherbourg, Antwerp; Sierra Ventaru*, Cherbourg. Br«Mnen. 22. junija:' MARTHA WASHINGTON, TRST. SKUPNI IZLET. 23. junija: Majestic, Cherbourg: Albert Baliln, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 26. junija: Frafrre, Ham; Belgenland, Cherbourg, Antwerp. 29. junija: Reeolute. Cherbourg, Hamburg, Thurlngia. Hamburg; Bremen, Cherbourg, Bremeji. 30. junija: Mauretania. Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. Julija: 1'RESIDENTE WILSON. TRST; DRUGI SKUPNI IZLET. ^.NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUAOSLAVUO COSUUCH^ jo je bila veela s saefcoj. |ko mi je zatrdila, da bo prevtira drbro vkUm (la jtim pri vaši ljul>oxni do mene, da| Oblekla sva se ona in jaz. Ona c<,*lmh novicah, pa ji je odgovori-jtJera ]l(>tel vararti ,in sem bH Jaz nw m ničesar č^a, oprosti, — je rekla ter prebledela. krojit* ne odgmoi-ite na. je potem topila h gospe Douii la- fl,a P°^bno ugodeai, in da ■ prevarjan ker scim se ujel v la*r-še nikdar v svo>uu življenju se ni čutila vspričo obnašaiija svo- ,m^to mene na nobeno besedo, ki Klemenrti Buf*so in gospodu Lope 1>i4 P° njenem mnemju,!^ iZaiIllko ' Toda nikakor se mi ni jpga moža tako ponižano kot v tem trenutku ^spričo človeka, ka-ten-mu je hotela prikriti sramotne vezi svojega zakona. Oprostim naj ti, — se je ?M>ga.l, — da ti ni pusfil tvoj lju- Melendez de Almerod-aa-ez. ^ ^ ko sem jo bil šel iak*t, namenjen ,mo?or.p tolkko ihradati, da bi se ne smilil samemu .sobi. Da pa najx»- ' za nič dobrega, odločen za že huj- jo lKfctfe «lLšali proli meni! Jaz pa : j poslovi od njiju, nakair je ukazala — Kdo bi se predrznil sprego-; mojemu slugi, naj ^zadene kovčeg ^ j? sporočila, da je i /njivi .sosed čas«, da bi se brigala /za Svojega moža* Nikake volje : ^''ili besedo, ki bi vas žalila, in in gre za o^jo. Kar se tiče mene, • ^Štefanija pobrala iz mpje- ii:taju (k|>ro-titi kaj takega. Pojdi takoj, .t« vpričo mene? Povejte mi, ka-'sem tudi šel n-j ' I ■ 1 " T ' . _ 1 .» . • -m .. O^ 1 1'kT.i : nnA ^n... ------ i . I sled povem še to, kar je v ti moji pri povest i — in mislim, da za- Pri tem je vrgel srdit pogled na Ter Velp%a. ki je sedel kot Udidje so to. katerih prihod vas nisem orl nikogar. okamenel lej /rj z široko odprtimi očim na človeka, ki si je drznil rso ^^ko razlniril. I Dona Bstefanija se je tasta v Ha ko stivsi mi eno samo popotno oible- Taka je bila rra s«' tn-sli. j gospa E-tePanija. — Vedite samo, precej časa razpravljala tudi /..svoj kovček in ga našel odprtega y~ lUaj mi .»Ulite t tik o n^djivo v obrazf _ je v,pravil Dorene (la }k> ^ ^^ kar se bo tu vršilo. P-jo, a poltem je pr!šla dol nekali{a,^r ^ pričakuje mrliča. nesramno, kajti v tem trenutku je njegcyv srd premagai ct jeuo mu -straho[H*tnu>yt. al l»rene ltu "" »viLr i»o m vrsaio. a jHam je pr.^ia <101 ne'Ka'------------»«1«:«. elo i>riro-navidezno, ter da ima vse neki dekina in me ]>oklieala j. moj i in ' bi niAral biti ja»z, če hi prav posebni ipomein in namen, za slugo vre. svojo lastno ženo, — je odvrnil Ter VeijJS ost-ro. j preprečila gospa Dona Klementa i živela -sest dni. No, nit,i ena ura ni — Za ivožjo voljo, — je zašepetala Vera. — puKtite ga. Njene oei so se na\jK>hule s solzami. eljc'il tisti njen bratranec, ki je bil na najini poroki in ki je bil že davno njen prijatelj na življenje in smrt -Seveda, je nisem šel iskat, da rila, kajti tiščalo jo je v vratu, a mesto nje je lK*nko ter s finim pajčolanom. ki bi stopal t.^ko trdo, da me je ne prijel Ter VeJps roko Oeorginev ki jc čutila, da je l)ila paleča. pokrival polovico obraiza. Ž njo ki dan, ko je dona Bstefanvja od — Ne pti tite, da bi -se gospa Koorid peljala ž njim sama do. Ij* prišel gospod Don Liopez Me- nnrv — je pit*r»ii. hripav otl raizburjenju. — Mš>el na to mi je de Almendarez, v nič manj /nosna. Ne trpite kaj takega. j blesteči ne»go ibogaii popotni oible- (ieorgina je zaotideno erla nanj. ker ga ni razumeila. Ali h, go- ;»..d Ter Veljw, — pri čemur je pomigniia z glavo' — Jercus! Kdo je tof V postelji sJco neumnost, nego dokazala svo- šla ven, češ. da gre pogledat, kaj je ž njenimi .stvarmi, ogovorila hišna gospodinja in me vprašala, kaj je \-zmk. da se toliko prepiram proti Lorencu. — Bolan je. moje gospe Done Kleniente druga je veliko prijuJeljstvo. rudna bolezen, ki se izraža v brutalnostih, — je odvrnil, še ofcdba. in še 'moškega spola! Ali Povedal sem ji vso agodbo. No. vr.lno tre%or oiI rayJ>urjenja. ise gode čudeži v tej hiši? V res ,ko je zamuda, kako sem se z Dano Torej prizor, — je rekla Georgina zategnjeno. — Prosim te;n>ci» vs<> glavo je porstavjla go-: H-tefanijo i>oročil, kako doto mi \ era. n.- ;iraj stvari do vrhunca. Cklpelji se z Lorencoin domov in J"E5ftteQanija/ opijmj-nič se !je prinesla in kako ne.sjiamet.na je se zne- mi Vsi drugi gremo tudi. Pozno je že. — Ne morem vas pustiti, — le (pomislite, — moj Bog, re| bom! — je mrmral Velps, ves iz sebe. GoKf»a Konrid se je medlo nasinohnila. Prev.-e tragično je mljete celo sfcvar, gospod Ter Velps, — je » nurno ter mu podala roko. — Kljub temu pa se vara zalrva-,j«h prijateljic, katere so mi priji: ljuj.-m za vaše Wutje. Kot vhliie niso moji sorodniki v skrbeh aa- (tcljice samo dollej, dofcler jim ta- prijatelj>vtvo moje goape! — Ne ugovarjam ti. Ilortigosa! — je odvrnila Dona Klementa. — Toda jaz. jaiz sama sem kriva, ki si nikoli ne bom mala izbrati svo- li ko kaže. Na vse to je odgovorila dona Este/anija : fie. kar vara nudi najboljši dokaz, da se ne more nič pripetiti. Lo-enc je včasih bolestno razdražen. £ Bogom! Oči obeh ko ^ srečale. Iz oči go«pe Konrid je čltal slikar že--> ki pa je komaj vidno pojavila, a se lakoj nato umaknila obi- — Ne 'bodite hudi. gospa moja Dona Klementa Bueso, in bodite u ver jeni, da ni brez .skrivnosti, kar se dogaja v tej hiši. Toda to vem, da me prestanete dol k iti, erm -ho čajnemu tzraau — Ne z Bogom. — je pnos.il ter se sklooil nad njeno roko. --Recite rajie n» widenje! — Na svidenje! Hd je dolg j»oijnbt katerega je pritisnil na vitko roko mlade ste vse razumeli, in da se potem tudi ne bo ve' >wne in Georgina je nestrpno slopicaia «z ene noge na drugo. Ko je Henrik dvignil svoj ofcrarz, je bil bled, a mirnejši. -Kaj pa se je zgodilo? — je vpraaala Georgina radovedno, ko j.- Vera ogrinjala plašil — Emii je že zapustil sobo z Lofencon«. iče in jopič. Zdatj me je ' pomigniia z ramamn. LotUa se jo je smrtna utruje- vedla v dmn?o isn/bo in mi tam ra luvit in zdelo ae ji je, da so njeni udje svinčeno težki — To je «trašno, — je nadaljevala Georgina razdraženo. — Vsepovsod bodo govorili. Zakaj pa je bil Ter^Vetoa tako neprevi- je aedel poleg teb«? (Dalje prihodnjič.) bila. da je iprepustila svojo hišo in ponistvo Doni Klementi, čeprav s prelepim mamenom. da ji zagoto vi tako odličnega soproga, kakor je Don I»pe. je začela ženica s tako naglico delati križe predse in tudi sama sebe preikriževati ter vzklikati di>^g