Delavska
Pravica
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Uhaja vsak četrtek pop.; ▼ (lučaju praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši-Ceva o. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Posamezna številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 meseo Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20'—| za inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru
■ I Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo I Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. II Telefon 2265. — Stev. čekovnega računa 14.900
Začeti je treba pri temeljih
Da je kapitalistični gospodarski in družabni
reil nastnl v toku razvoja n liberalizma, o tem danes ined rosnimi ljudmi ni več sporov. Tudi mi to zgodovinsko dejstvo priznavamo in še stalno trdimo in pribijamo, da je ta gospodarski ustroj za vse delovne stanove krivičen in nekrščanski.
Do sedanjega mizernega stanja družbe, to je do razbitja družabne solidarnosti in skupnosti in do razrednih nasprotij je prišlo po stoletnem razvoju. Družabna nasprotja in socialne napetosti so danes tu in jih ne izbriše s sveta prav nobeno zanikavanje. Nočemo pa s tem reči, da se ta nasprotja in napetosti ne dajo omiliti in v znatni mori tudi odpraviti. Nasprotno! Mi to stalno poudarjamo in na to stalno delamo in se trudimo. Po svojih močeh razkrivamo in popravljamo krivico, ki jih zadaja kapitalizem delovnim slojem in kažemo pota, po katerih bi se dala doseči temeljna sprememba gospodarskega in družabnega reda. Vendar treba pri stvarnih prizadevanjih za novi red s socialno-gospodarskimi nasprotji v družbi realno računati. Kajti ta nasprotja se ne dajo spraviti s sveta s samo še tako dobro voljo delavskih množic in morda posameznih delodajalcev. Zakaj tudi to je gotovo (kar v našem listu vedno poudarjamo), da niti posamezniki niti kake družabne skupine ne odstopajo radevolje od predpravic in udobnosti, katere jim zagotavlja nek sistem.
Nasprotja bomo odstranili oziroma bolj točno omilili le s temeljitimi izpremembaini celotnega gospodarskega ustroja. Zato so potrebne globoko gospodarske in socialne reforme, ki bodo v sodobnem gospodarstvu pripomogle do veljave socialnim vidikom in zahtevam delovnih stanov.
Nekateri mislijo, da sc dajo sodobne družabne napetosti odpraviti kar enostavno na ta način, da bi dali podjetnike in delavce v skupne gospodarske oziroma stanovske zbornice. Ta gledanja in prizadevanja so gospodarsko in socialno-politič-no neosnovana in zgrešena. Te načrte, uresničene v okviru sedanjega gospodarskega ustroja, morejo krščanski strokov n ičarji kot delavci samo odločno zavračati. Kdor hoče, da bi sc delavska in splošna socialna vprašanja začela tako reševati, slabo zastopa tudi »nepretirane« in vse-kako pravične zahteve delovnih stanov.
Kakor so namreč te želje navidezno lepe in idealne, vendar bi pomenile p r a k t i č n o izvedene pod sedanjim gospodarskim redom za delavstvo pravo črno reakcijo. No smemo namreč pozabiti, da so si delavci vse tiste pravice, ki jih dan.es v naprednejših državah uživajo, priborili predvsem le s tem, ker so nastopali kot samostojna organizirana skupina. Odvzeti delavskemu stanu m ož n o s t, da v lastnih j a v n o - p r a v -n i h z a s t o p i h samostojno brani svoje pravice, bi jiomenilo zanj izgubo večine tistega, kar si je v dolgih letih s težavo priboril. Zatorej, kdor sestavlja take zakone, ali o teh rečeh javno razpravlja, naj bi bil o njih malo bolj poučen. Zlasti pa naj hi se v ta stvarna vprašanja vsaj malo poglobili
tisti, ki hočejo po vsej sili biti krščanski strokov-ničarji in delavski voditelji. Ne moremo si namreč predstavljati, da bi bil vzrok tem njihovim nepremišljenim zahtevam kaj drugega kot nevednost.
Za krščansko socialno delavstvo so ta vprašanja razčiščena že dolgo vrsto let. V vseh svojih programatičnih resolucijah stavlja krščansko soc. delavstvo zmerom na prvo mesto potrebo novega gospodarskega in družabnega reda. Za varstvo in zastopstvo svojih delavskih koristi pa terja svojo lastno delavsko in popolnoma samoupravno stanovsko predstavništvo. Zakaj hiša se ne začne graditi pri strehi in dimnikih, marveč pri temeljih.
Delavstvo vseh strok take nerealne in zanj skrajno škodljive načrte, odklanja. Delavstvo zavrača načrt uredbe o kmetijskih
zbornicah, pod katere naj bi po te in načrtu spadali tudi viničarji in poljedelski delavci. Tisti, ki ta načrt priporočajo, v svoji nevednosti prav nič ne pomislijo, kako bo to praktično izglcdalo. V teh zbornicah viničarji in poljedelski delavci niti paritete ne morejo imeti. Vsi pa vemo, kako gre za delavstvo slabo celo v tistih ustanovah, kjer ima v upravah paritetno zastopstvo. (V rudarskih bratovskih skladnicali so n. pr. paritetno zastopani rudarji in Trboveljska premogokopna družba. Vendar vsi vemo, da se tu vse večinoma tako rešuje, kakor hoče podjetje.) Viničarji in poljedelski delavci spadajo v delavske zbornice in nikamor drugam! Vse to so viničarji, zirani po svoji Strokovni zvezi viničarjev dobro preudarili in pretehtali že pred 10 že takrat odločno zahtevali priključitev k ski zbornici.
organi-v JSZ, leti in Delav-
Jože Gostinčar:
Naši tabori
Kapitalizem je z materijalno močjo gospodarsko in politično podjarmil delo in delovno ljudstvo. Delo ni več lastnina delovnega človeka, temveč kapitalista, ki razpolaga z delovno močjo človeka kakor /. obratnim orodjem. To se pravi, kapitalizem si je prilastil last in oblast nad delom ter uporablja to stanje v prilog svoje materijalne in politične moči napram razdvojenem« in nesložnemu delavstvu.
Kapitalisti imajo v svojih rokah delovno moč milijonov in milijonov delovnih ljudi, katerim določajo delo in odškodnino po mili volji in jim tako po mili volji režejo kose vsakdanjega kruha.
V	javnem življenju so delavci v mnogih državah manj vreden element brez ozira na pomen posla, ki ga vrše. Saj je ta posel lastnina gospodarja, zato ima delavec pri njem samo toliko zasluge, kot voliček ali osliček, ki prevaža ali prenaša težke tovore, za kar naj bi bil gospodu še posebej hvaležen, ker mu da nekoliko krme. Pri javnih zasto-pih delavci ne morejo priti do svoje veljave, zaradi meščansko-kapitalističnih političnih spletk. Volivni redi se spreminjajo po potrebi vladajočih kapitalistično mislečih ljudi. Volivni redi z javnim glasovanjem zabranjujejo »odvisnim« uslužbencem, da glasujejo po svoji volji in prepričanju ter jih vodijo v hinavstvo, ki nikdar in nikjer ne more roditi dobrega sadu. Delovno ljudstvo zahteva po-vsodi za volitve tajno glasovanje, pri katerem more vsakdo glasovati res po svoji volji brez vsake hinavščine. Zato so delovni stanovi po vseh kulturnih državah zahtevali*in Se zahtevajo za vse javne zastope splošno, enako, direktno in tajno volivno pravico. V mnogih državah je ta način volitev izveden. Tudi naša država je imela ta sistem, ki so ga pa kapitalistični prijatelji odpravili. Delavstvo pa tudi kmetsko ljudstva si pa tajne volitve želi in vsak resen človek, ki hoče, da bi ljudstvo samo delilo oblast in pravico, mora biti za tajno volivno pravico, v kateri edini se zrcali ljudska svoboda.
Ker je delo v celoti zasužnjeno kapitalizmu, je jasno, da mora vladati med probujenim delavstvom velika nevolja. Saj tisti, ki opravljajo delo, dostikrat nimajo najpotrebnejših stvari za življenje. Po-
znati je treba samo razmere v delavskih družinah, posebno sezonskih delavcev, pa lahko vidimo vso nesrečo teh ljudi.
Z ozirom na družabne krivice, ki jih povzroča kapitalizem delovnemu ljudstvu, je potrebno, da se pokaže delovno ljudstvo na javnih taborih in zborih, ter manifestira organizirano za pravičnost in pravico, ki mu jo krati sedanja brezsrčna in nekr-žčanska kapitalistična družba. Na taborih pa delavstvo, kmečko ljudstvo in nameščenci tudi javno pokažejo, da se niso organizirali za parado, temveč zato, da branijo in zahtevajo svoje pravice, ki izvirajo iz dolžnosti dela.
Na stanovskih taborih delavci in vse delovno ljudstvo tudi glasno priznava svojo organizacijo, katera mu je varhinja in edina opora v težki borbi za vsakdanji kruh, tu delavstvo poudarja potrebno stanovsko in strokovno izobrazbo ter zavest, da delo ustvarja blagostanje, katerega mora biti deležen tudi delavec.
Jugoslovanska strokovna zveza, katero je po okrožnici Leona XIII. naš veliki učitelj in borec dr. Jan. Ev. Krek poklical v življenje in v borbo za pravice dela in delavski napredek — vrši posebno danes točno po njegovi zamisli in po pridobljenih skušnjah delo za osvobojcnje delovnega ljudstva od kapitalistične samovolje.
Jugoslovanska strokovna zveza ne želi netiti sovražne mržnje med delodajalci in delavci; pač pa hoče v vseh vprašanjih dela, odkrit, stvaren in pravičen sporazum, ki naj sloni na enakosti obeh strani. Dokler pa tega delodajalci ne priznajo, bo seveda morala trajati borba.
Jugoslovanska strokovna zveza pa tudi hoče ustvariti med Slovenci in Jugoslovani krepko organizacijo vseh delovnih slojev, ki naj bi bila neodvisna v svojem delu od vseh podjetij in podjetniških organizacij in političnih 6truj, da bi mogla nemoteno vršiti svojo veliko nalogo. Tej edini res strokovni organizaciji, ki sloni na temelju krščanskih načel, naj bi se pridružili vsi pošteni in za I dobro delovnega ljudstva vneti ljudje. Nranačajneži in špekulantje pa v tej organizaciji nimajo mesta!
Tudi naše kmečko ljudstvo bo moralo misliti
V	nedeljo 2. avgusta TABOR hršč. soc. delavstva
na Homcu Obvezna udeležba za vse skupine kamniškega okraja
STROKOVNA POROČILA
Udeležencem Tabora na Homcu
Vsem oddaljenejšim tovarišem in tovarišicam, udeležencem tabora na Homcu, sporočamo, da je po taboru odhod na Duplico, kjer bo skupno kosilo. Kdor želi, pa ga še ni naročil, naj to takoj sporoči, zlasti če jih bo prišlo več skupaj.
Vsem, ki so izrazili željo, da bi si radi ogledali najmodernejšo tovarno pohištva (Remec in drug), sporočamo, da je vodstvo tovarne dovolilo. Ogled tovarne bo od 2 do 4 popoldne po skupinah, posamezni ogled pa ni dovoljen.
Po taboru gre tudi godba vevških tovarišev na Duplico. Na to delavsko vrtno zabavo vabimo prav vse tovariše, da se še kaj razgovorimo in bližje spoznamo.
2.	avgusta dopoldne in popoldne na svidenje!
Odbor skupine Duplica.
Stavka v Domžalah
Stavka v kemični tovarni Medic in Zanki traja dalje. Tovariši borbeno vztrajajo in bodo vztrajali do konca. Vršila sta se dva sestanka, na katerih sta poročala tovariša Pestotnik Janez in Bukovec Franc. Stavkujoči so pripravljeni vzdržati, pa če bi bilo treba tudi par mesecev, saj se zavedajo, da jim stojijo ob strani vsi tisoči organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki jim bodo poleg moralne nudili tudi materijalno pomoč in s tem aktivno pripomogli k njihovemu uspehu. Podjetnik je pri pogajanjih zagrozil, da bo svoje stvari vzel iz tovarne, pa če ne bo šlo drugače, bo prišel s kanoni. Toda tydi kljub tej grožnji mora avto, ki pride pred tovarno, oditi prazen. Tovariši, stojte ob strani tovarišem v boju!
Kovinarji
Jesenice. Delavstvo pri KID se nahaja že nekaj časa sem v čudno težkem stanju. V varstvo svojih življenjskih koristi je bilo prisiljeno, da si jo postavilo medstrokovni akcijski odbor, ki se sestoji iz vseh strokovnih organizacij in ki naj vodi borbo enodušno ter skuša odstraniti vse, kar bi pretilo delavstvu od katerekoli strani. Predpriprave so bile take, da so odstranile vsako izbegavanje od kogarkoli in po sklepu vseh organizacijskih zaupnikov se je odločil za javni shod, ki se je vršil pretekli petek. V poročilu sta podala Zupan in Perko sliko in potrebe medstrokovnega akcijskega odbora, prebrala pravilnik in načela vprašanje: Zenica—Jesenice. Težak problem je to predvsem, ko se križajo razna poročila in odgovorni faktorji ne dajo jasne slike. Naša dolžnost pa je, da gledamo to tako, da ne bo v škodo delavstvu. Zainteresirati bo treba pri tem vprašanju celo Slovenijo, kajti našemu gospodarstvu preti pogin in temu se bomo morali z združenimi silami odločno postaviti po robu, ako hočemo, da popolnoma ne propademo. Jeseniško delavstvo bo moralo skrbno paziti, da ga ne zadene usoda drugih Trbovelj. Medtem ko je KID v zadnjih letih pred našimi očmi in z našim delom lepo procvitala, smo ugotovili, da so naše plače v marsičem padle. Zato je potreba, da delavstvo skuša dobiti nazaj, kar je ped raznimi pritiski izgubilo v zadnjih letih, zavedajoč se, da so te izgube šle v težke stotisoče.
Ne bo to lahka borba, zato naj delavstvo KID
na strumno in samostojno borbeno stanovsko strokovno organizacijo, da se reši kapitalističnih dirigentov, ki postavljajo cene kmetskim pridelkom in se bogatijo s kmečkim trudom po raznih javno malo vidnih kanalih špekulacije. Vse to se pa more vršiti le vsled tega, ker kmetsko ljudstvo samo ne vodi svoje gospodarske usode. Tu bi veljalo načelo: »Pomagaj si sam in pomagal ti bo Bog.< Ta j samopomoč je v skupnosti, v dobri strokovni orga- . nizaciji, katere pa kmečko ljudstvo še nima. Seve- ' da je vsaka organizacija vezana na žrtve, ako hoče uspehov. Kdor misli, da 60 uspehi mogoči brez žrtev, se bridko moti. Organizacije brez žrtev so laž in prevara, ker niso in ne morejo biti resne — to se pravi borbene.
Tabori Jugoslovanske strokovne zveze so javni nastopi delovnih stanov, posebno pa organiziranega krščanskega socialističnega delavstva, za odpravo vseh krivic, ki jih modema materijalistična družba vrši nad delom in delovnim ljudstvom.
V	delu in v delovnem ljudstvu je moč, priborimo si še pravico in veljavo!
razmišlja in nadzira delo tistih, ki ga vodijo, kajti le v tem smislu je možno uspešno delo. Delavci, tovariši! V bližnji bodočnosti vas bodo klicali predstavniki organizacij na shode, ki morajo razčistiti problem Zenica—Jesenice ter tudi ostalo, zgoraj navedeno. Pridite vsi na te shode, da vsa vprašanja skupno razmotrivamo in z našo nezlomljivo enotnostjo poudarimo naše življenjske zahteve. — Živi borba!
Tekstilno delavstvo
Vir pri Domžalah. V četrtek, 28. t. m. se je vršila pri podjetju Kocjančič in drug na Viru pri Domžalah razprava za sklenitev kolektivne delovne pogodbe. Besedilo pogodbe je podjetje v načelu sprejelo razen plač, o katerih se bo sklepalo na prihodnji razpravi. Podjetje, ozir. g. Kocjančič je izjavil, da je pripravljen zvišati vsem delavkam plače za 10%. Ker delavski zastopniki niso imeli pooblastila, da bi se mogli o tem končnoveljavno razgovarjati, kakor tudi glede nekaterih odstavkov v pogodbi, se je razprava preložila na prihodnji teden. Po razpravi se je vršil sestanek, na katerem se je delavkam poročalo o poteku razprave. Sklep je bil, da naj podjetje poviša plače vsaj za 20%, posebno onim delavkam, ki 5e sedaj zelo malo zaslužijo. Upati je, da se bo zadeva uredila in ne bo prišlo do kakih težjih nasprotij.
Vsem skupinam! Zbirajte prispevke za pomoč tovarišem v borbi!
■■■■■■■■■■■■■(■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
Doctor in drug. Razmere predilcev se tu boljšajo. In to po prizadevanju organizacije JSZ in po požrtvovalnem delu marljive obratne zaupnice tov. Fani Mervičeve. Dokončno so se sedaj uredile še nekatere stvari, ki so ostale od zadnjih pogajanj. Tako so se zboljšale plače nekaterim tovarišem in so prišli k boljšemu delu. Treba je vztrajati, potrpeti in neodjenljivo se boriti. Pre-dilsko delavstvo zaupa JSZ, ker vidi, da je le-ta res delavska. Zato bi bilo od vseh naših somišljenikov ne samo lepo, marveč tudi prav, da bi vsi v redu plačevali svojo članarino JSZ in da bi bili vsi organizirani. Neorganiziran delavec ni delavec, marveč gara^, suha veja brez sadu in kakor žoga, ki jo kapitalist lahko brcne kamor hoče.
Lesni delavci
Duplica. O našem strokovnem gibanju smo že poročali. Uspeh je za danes zadovoljiv. Najtežje je glede plač, ker podjetje le trdi, da denar ne doteka redno v tovarniško blagajno. Obljubljeno je, da bo tudi to kmalu rešeno. Zaslužki so slabi, pa še ti so neredno izplačevani. S tem se beda delastvu še bolj povečava. Pokaže naj se res dobra volja v dejanju, naj pa kdo drugi čaka. To bo tudi dalo delavstvu mnogo več volje do dela. Red povsod in nad vse!
Rimske toplice. V nedeljo, 2. avgusta se bo vršil izredni občni zbor naše strokovne skupine lesnega delavstva iv Rimskih toplicah, in sicer dopoldne v prostorih Nova pošta v Rimskih Toplicah. — Za vse tovariše in tovarišice je udeležba dolžnost. Pri tako važnem delu kot je občni zbor, ne sme manjkati nikogar. Zavedajmo se tega: kolikor moči, toliko pravice. Zato jačimo našo strokovno in delavsko zavest, ker le tedaj bomo sposobni uspešno se boriti proti sedanjemu krivičnemu družabnemu redu.
Oblačilno delavstvo
Otiški vrh. V tovarni Ornik-Mitrovič se je ponesrečil tkalski pomočnik tov. Kocuvan, po rodu iz Ljutomera. Zgrabilo ga je jermenje ter ga je zavrtelo s tako silo, da je zletel v strop, od tam pa je padel nazaj med tekoče stroje. Gotovo temu ni vzrok samo naključje, marveč so tu tudi neke nepopolnosti v namen zaščite proti nezgodam. Kakor se pripoveduje, bo krivo precej tudi to, da je imenovani delal več šihtov skupaj naenkrat. Delavci povedo, da je delal v soboto, v nedeljo in nesreča se je zgodila v ranih urah v ponedeljek. Delavec si je tako včasih tudi sam kriv svoje nesreče. Ako v osmih urah premalo za-
služiš, bori se za tako plačo, da bo zadostna. Ne boj se, da bo radi tega podjetje propadlo. Delavci ali je boljše, da hodite naokoli polni jetike in s polomljenimi udi ter povrh še sestradani, kakor pa da imamo primeren delovni čas in pravične plače? Ponesrečeni tov. Kocuvan se zdravi v bolnišnici v Slovenjgradcu. Ima težke poškodbe in zlomljeno roko. Vsi mu želimo, da bi čimprej ozdravel.
Otiški vrh. V nedeljo, 26. julija, je imel za odbornike in obratne zaupnike predavanje o or-ganizatoričnem poslovanju tov. tajnik Rozman Peter. Bilo je zanimivo. Tako nam bo odslej laže organizacijo pravilno voditi in še boljše delati. Da, naloge naše strokovne organizacije so tri: delavce združiti, delavcem priboriti pravične delovno pogoje in delavce izobraziti.
Kamnoseki
Ribnica na Pohorju. Kamnoseški delavci so sklenili poživiti svojo skupino JSZ. V ta namen se J? vrSil lepo obiskan sestanek. Sestanek je otvoril ribniški kaplan tov. Šmon, ki je dejal, da bi mu bilo v največje veselje, če bo sedaj, ko odhaja iz tega delavskega središča, mogel kot zapuščino pustili in dati delavstvu močno organizacijo JSZ. Na sestanku je govoril tudi tajnik tov. Rozman Peter. V najkrajšem času bo redni občni zbor te skupine naše stare krščan. soc. delavske postojanke na tem zelenem in kamenem Pohorju.
Ope -inrsi-o delavstvo
Radomlje. Naše opekarsko delavstvo je zopet imelo sestanek skupine dne 26. t. m. Na sestanku je v imenu centrale poročal tov. Rukovec s Količevega o potrebni borbenosti zavednih strokovni-čarjev in nas vzpodbujal k resnemu strokovnemu delu.
Gradbeno delavstvo
Bohinjska Bistrica. Kakor smo že poročali v zadnji »Del. Pravick, jo bilo delavstvo, ki je zaposleno pri regulaciji hudournika Belca, primorano ustaviti delo.
Na posredovanje JSZ so se vršila dne 23. julija 1936 pogajanja na licu mesta, da se pričeta dela zopet nadaljujejo.
Bansko upravo t. j. delodajalce je zastopal g. r.adsvetnik ing. Štrancar, šef gozdno-tehničnega odseka za urejevanje hudournikov.
Delavsko zbornico tovariš Marinček, županstvo gg. predsednik Mavrič in podpredsednik Rozman, delavstvo pa tovariši: Rant, Pipenbacher in Tavčar.
Po daljši razpravi se je dosegel ta-le sporazum:
1. Pomožnim delavcem se zviša plača za 35 par na uro.
2. Zidarji imajo od 3.60 do 5 Din na uro. Po značaju zaposlitve in kvalifikacije.
3. Minerji in strojni mojster od 3.50 do 4.50 Din na uro.
Na novo določene plače veljajo od 1. julija t. 1. dalje.
4. Zamude radi vremenskih neprilik do ene ure se ne bodo odštevale.
5. Delavstvo prične z delom 34. julija 1936.
6. Radi ustavitve dela se ne bodo izvajale ni-kake konsekvence.
Razpravo je vodil predsednik občine g. Mavrič. Delavstvo je ves čas nastopalo disciplinirano in solidarno.
Nova postojanka. Delavci, ki grade banovinsko cesto z Reke proti Sv. Arehu čez Pohorje, so se vsi organizirali v JSZ. Delavci so odločeni, da se jim morajo zboljšati sedanje prenizke mezde. Pri plači 20—23 Din na dan je pač umetnost živeti, posebno, če je tu še družina. L združenimi močmi sc bo dalo vse storiti in doseči. V strokovni organizaciji je moč!
Kropivna pri Prevaljah. Gradbeno delavstvo, zaposleno pri regulaciji ceste Hudournik—Kropivna—Črna, se je stoodstotno organiziralo v Jugoslovanski strokovni zvezi. Sestanka v nedeljo, dne 20. julija, ob eni popoldne se je udeležilo skoraj vse članstvo. Tov. Vadnjal Lovrenc je vodil sestanek. Tov. Podojsteršek Franc je razložil pomen strokovne organizacije in prečital pravila JSZ, nakar jih je članstvo enodušno sprejelo. Izvolil se je sledeči pripravljalni odbor: predsednik tov. Zaže Tomaž, tajnik Vadnjal Lovrenc, blagajnik Urban Rudolf, za pomožna blagajnika za Kropivno Grogorčič Alojz in staro topilnico David Ivan; za odbornike: Dolinšek Alojz, Mencinger Alojz, Vižintin Gregor. Po izvolitvi se je prečitala resolucija na bansko upravo. Resolucija zahteva, da se gradbenemu delavstvu v Kropivni poviša pla-
ža vsaj toliko, da si bo moglo najnujnejše življenjske potrebščine nabavljati. Druga točka zahteva uvedbo bolniškega zavarovanja. Večina delavstva je zaposlena v vodi. Ker so pri nas vode, ki izvirajo v planinah, jako mrzle, ni čudno, če gara delavec po 10 ur dan za dnem, ako potem zboli. Ko pa zboli, nima nikake zdravniške pomoči. Saj se zasluži komaj za potrebno hrano, zdaj pa še zdravnik! — Neki delovodja postopa precej surovo napram že itak izmozganemu delavstvu in mu za vsako malenkost grozi /. odpustom. Upamo, da se bo poboljšal in da ne bo tudi delavstvo prisiljeno ostro nastopiti proti njemu. — Tovariši, trdno se oklenimo svoje strokovne organizacije! V slogi si bomo zboljšali svoje razmere!
Kamnolomci
Zgornja Bistrica. S 15. julijem je potekla pogodba delavstvu banovinskega kamnoloma. Ob zaključku so nastale težave, ker uprava trdi, da delavstvo ni pripravilo pogojene količine gramoza. Delavstvu se je prvotno obetala soudeležba na dobičku, sedaj pa se trdi, da so delavci še dolžni na preveč sprejetih mezdah in da morajo pripraviti še 500 kubikov gramoza. Zastopnik JSZ, v kateri je to delavstvo polno organizirano je ugotovil, da se pogodba ni izvajala tako, kol je bila sklenjena. Stisnili so se drobilci kamna. Tako se je od prvotne dnevne produkcije gramoza 40 kubikov, moglo proizvajati samo 28—30 kubikov. Nad 100 kubikov kamna pa so delavci na ukaz upravitelja morali zavreči kot neuporabnega, čeprav so ga morali vrtati, streljati in dvigati. O vsem tem pogodba ničesar ne določa.
Ker pa se namerava sklepati nova pogodba, h kateri žele neki gospodje pritegniti delavce, se je soglasno sklenilo, da delavstvo ne bo sklenilo nobene pogodbe več. Delavstvu je vseeno, kdo prevzame kamnolom, ono se bo brigalo samo za svojo plačo, katera je sedaj prenizka. Delavstvo zahteva vsaj 4 din na uro. Akorda ne prevzame, ako ne bodo dani taki plačilni pogoji, da se bo v akordu vsaj 25% več zaslužilo kot pri urnih mezdah. Delo v kamnolomu je silno težko ter se predvsem obleka in obutev zelo naglo uničuje. Z interesenti za novo pogodbo se je že dosegel sporazum tako, da bodo vkalkulirali v novo ponudbo delavske plače pa 4 din na uro. Za nadure so bili pri banski upravi storjeni vsi koraki in se je izplačilo teh nadur tudi z najbolj merodajnega mesta že zagotovilo. JSZ bo tako tudi v bodoče z vsemi močmi znala varovati delavske koristi.
|ll • v ••
Viničarji
Dosegli so svoje pravico
Nekako pred enim mesecem bi se imela vršiti viničarska komisija na občini Velika Nedelja za viničarja Majerič Petra iz Huma pri Ormožu zoper neko gospo Fritz, vinogradnico iz Ptuja, katera pa se komisije ni hotela udeležiti. Viničarju celo zimo ni plačevala dela (rigolanja), polovico deputatne zemlje pa mu je odvzela. Pod takimi pogoji viničar pač ni mogel vztrajati, zato se je raje izselil, za neplačani zaslužek pa se je obrnil na viničarsko komisijo. Na tej občini pa so v tem še precej neuki, zato se ni naredil zapisnik in cela zadeva bi zapadla v nič, če si ne bi viničar poiskal člana naše organizacije, ki ga je napotil v Ljutomer na tajništvo. Med tem pa je občina oddala viničarjev račun že na sodišče. Strokovni tajnik je sporazumno z viničarjem privolil v poravnavo. Napisali so takoj zunaj na hodniku zapisnik, še predno so bili klicani k sodniku. Tako bo sedaj dobil viničar 1520 dinarjev in si srne požeti rž z »zaplenjene« deputatne zemlje. Da ni vodstvo organizacije vzelo zadeve v roke, bi ta viničar dobil prav malo ali pa tudi nič, ker sam ni vedel, kako uspešno začeti.
Dne 24. junija se je vršila viničarska komisija v Ljutomeru za viničarko Habjanič Nežo iz Hermancev, ki je dobila izplačanih 57 dinarjev odtegnjenega zaslužka, 6 košev krompirja in poldrugi mernik krušnega zrna. Vinogradnik pa je zahteval odškodnino za grozdje, ki so ga pozobale njene kokoši in to le malenkost, a si je dal po sodno zapriseženem cenilcu preceniti škodo na 250 Din. To navajamo kot opomin viničarjem, da pazijo, da ne bo delala perutnino škode v vinogradih, kajti o tem govori tudi viničarski red § 10. zadnji odstavek, da viničar odgovarja za škodo, ki bi jo naredili njegovi ljudje ali živina.
»Jaz grem zastopat samo »poštene vinogradnike«, je pri eni zadnjih viničarskih komisij izjavil
vinogradnikov zastopnik. Prav, ako tako ravna — nam se le celo smešno zdi to, ker smo mnenja, da pošteni vinogradniki ne hodijo po viničarskih komisijah. Ta mož, ki je tudi sam vinogradnik, ni sicer eden najslabših za viničarja, toda tudi ne eden najpravičnejših. To sodimo potem, ker si je ob isti priliki privoščil obregniti na voditelje organizacije in s tem posredno ob organizacijo samo. Smo neomajnega prepričanja, da popolnoma pošten in pravičen vinogradnik ali oskrbnik ne govori zoper organizacijo ali njene voditelje. Tihotapec se pač vedno financarja boji in ga rad opravlja.
Limbuš. Tu bi se imela vršiti viničarska komisija proti upravi Racerdvora v Mariboru (posestva admontskega samostana). Viničar tov. Skok Karel je zahteval svojo triletno nagrado, ki je ni dobil in imel je pritožbo radi neužitne pijače (črne kakor gnojnica), katere je dobival letošnje poletje ob težkem delu v vinogradu. Razprava bi se imela vršiti 28. julija, pa je upravitelj g. Gselinan rajši poklical viničarja, da sta se sporazumela. Viničar je dobil do zadnjega dinarja izplačano vso nagrado v znesku 925 Din. Pijačo pa sedaj tudi dobiva zdravo, dobro in v redu. Zganiti se je treba, organiziran biti in gre.
St. Ilj v Slovenskih goricah. Viničar tov. Pur-gaj Ivan se je skozi celo leto sem kregal s svojim gospodarjem. Sedaj se je na viničarski komisiji sklenilo premirje pod pogojem, da bo viničar ostal do jeseni v stanovanju, da bo imel z njemu pripadajočih njiv vse pridelke, ni mu pa treba nič hoditi na delo k gospodarju. Povrh je dobil plačano vse odtegnjeno mleko in povrnili so se mu stroški komisije. Viničarja je zastopal tov. zaupnik Rozman Peter.
Gorenjske skupine JSZ in MZ
prirede v nedeljo dne 6. sept. pri Sv. Joštu nad Kranjem
tabor slovenskega delovnega ljudstva
s sledečim sporedom:
V soboto 5. septembra zvečer gore po vsej Gorenjski kresovi v spomin dr. Janeza Ev. Kreka.
V nedeljo 6. septembra pri Sv. Joštu:
Ob 9 sv. maša na prostem.
Ob pol 10 odkritje spominske plošče dr. Jan. Ev. Kreku (Jože Gostinčar). Ob 10 delavsko zborovanje, na katerem bodo govorili: Dr. Andrej Gosar, Ivan Pestotnik in Joško Jurač.
Tabor bo posvečen predvsem spominu našega velikega učitelja dr. J. Ev. Kreka, obenem pa naj bo živ dokaz zavednosti gorenjskega delovnega ljudstva.
Delu slava - delu čast!
Razno
Slovenska Bistrica. Zadnji naš sestanek v dvorani hotela Beograd, na katerem je imel tov. P. Rozman predavanje o idejnih razlikah strokovnih organizacij, je šel našim in še celo mariborskim socialdemokratom hudo na živce. Večkratno pisanje o tem v njihovem časopisju in posebni napadi na njihovem zadnjem sestanku tu v Slov. Bistrici to potrjujejo. Iz tega se vidi, da jim ni zato, da delavstvo ve, kaj hočejo eni in drugi. Saj res marsikak delavec ne ve, če je razlika kaj večja kot to, da so eni beli, drugi rdeči, tretji plavi in ne vem še kakšni, ko vendar vidimo, da kapitalisti postopajo z vsemi enako brez ozira na barvo. Tako predavanje je bilo potrebno in nujno, da dobimo delavci vsaj o tem jasno sliko. Podobnih predavanj bo pri nas še treba, ker je zanimanje za JSZ v Slov. Bistrici tudi med dosedanjimi pripadniki drugih skupin znatno. Zlasti pri tistih, ki niso zadovoljni z diktaturo raznih njihovih vodij. Tovariši, vse pljuvanje na nas, zato ker smo krščanski socijalisti le mirno potrpimo, vračajmo pa to z delom tako, da pridobivamo povsod za našo JSZ novih članov.
Slovenjgradec. Sestanek, na katerega so bili povabljeni delavci iz vseh tovarn in podjetij v Slovenjgradcu ter v okolici, je nad vse pričakovanje lepo uspel. Dosedaj je vladalo med našim delavstvom pravo mrtvilo. O pomenu prave delavske strokovne organizacije je govoril tajnik Jugoslovanske strokovne zveze tov. Rozman Peter iz Maribora. Vsi so se enodušno izjavili, da bodo zastavili vse sile, da se delavstvo povsod organizira v JSZ. Izvolili so se organizacijski zaupniki, posamič za vsako podjetje z nalogo, da povsod prirobivajo novih članov in da sproti poročajo o krivicah in zahtevah delavstva svoji organizaciji. Le kolikor bomo strokovno organizirani, toliko moremo upati na boljše čase.
Iz centrale
Nekatere skupine še vedno niso obračunale kongresnih brošur. Vse te skupine prosimo, naj naj nam ne otežkočujejo dela, katerega je že itak preveč in skrbe, da bo ta denar čimprej zbran in nakazan.
*
Prav tako nam nekatere skupine še ni90 obračunale kongresnih razglednic. Tudi te prosimo, da čimprej urede in nain nakažejo denar. Nekaj komadov slik je še na razpolago, ako bi kdo naročil, sporočite.
Mladinska zveza
V	Mariboru se je 26. julija vršil ustanovni občni zbor Mladinske zveze JSZ. Udeležba je bila zelo lepa ter so vsi pristopili kot člani. Izvolil se je odbor, katerega sedaj čaka velika naloga, da napravi skupno z vsemi tovariši delavci in delavkami iz tega odseka pravcato , mladinsko gibanje med mariborskim delavstvom. Kdor ima mladino, ta ima bodočnost. Mladina je cvet naroda in ta narod tvori predvsem delovno ljudstvo. Zato zagrabimo to gibanje z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo, kolikor največ kdo more, ker to je naše delavsko gibanje.
Zenica - Jesenice
Tednik »Slovenija« razmotriva to vprašanje in svoja razmolrivanja takole zaključuje:
»Kar je pri stvari najhuje: ta nova železninska industrija bo nastala s pomočjo državnih podpor. Z državnim denarjem bo ustanovljena in kadar bo omahovala, bo seveda spet dobila podporo in državnih blagajn. To se pravi, ker davki iz srbskih pokrajin komaj krijejo dohodke lastne uprave: v prvi vrsti slovenski denar bo stavil te železarne, to se pravi dalje, slovenska industrija sama bo plačevala davke zato, da bo lažje in hitreje likvidirana. Po geslu jugoslovensko nacionalne Narodne Odbrane, da je treba »slovenščino likvidirati«. Likvidacija na gospodarskem polju je vse-kako zelo uspešen začetek.
Morebiti bo vsaj primer Zenice iaručil slovenskega človeka. I*učil, da bo videl in sprevidel, da oportunistična politika ne dovede nikamor, iz preprostega razloga, ker je tam doli ne razumejo. Da bo sprevidel, da je na mestu samo odločna, brezkompromisna politika.
Samo eno bi bilo dobro: da ne Čakamo dotlej, ko bo za premogovniki še slovenska železninska industrija na tleh in ko bo tako spet hudo oslabljena odporna moč našega naroda.<
N AMESCENEC
Strokovna organizacija in nameščenci
Zavest oblikuje človeka in njegovo bit. Vprav nameščenec, prav tako kakor delavec, se mora zavedati, da je človek in kot tak družabno bitje, otrok božji, in po sv. krstu član občestva Kristusove ustanove, katoliške cerkve. Iz le zavesti smo krščanski socialisti. Bitna osnova v socialnem oziru pa je krščanstvu popolna osebna svoboda posameznika, ker je Bog sam položil v človekovo vest prosto voljo, ki je po njej svobodno in ra-dovoljno kot družabno bitje v službi občestva. Iz tega slede ne le pravice, ampak tudi dolžnosti. In prva dolžnost je pravičnost in ljubezen do bližnjega. Na teh je nujno osnovana nedotakljivost osebne svobode, ki je tem popolnejša, čim večja je gospodarska neodvisnost posameznika.
Po teh načelih v določenem podjetju, ki je snov, namenjena v prid občestvu, nameščenec ne more biti suženj te materije, še manj pa svojega predpostavljenega, ki sta oba v mislu krščanskega občestva drug drugemu sočloveka, brata. Ker pa žele zavest oblikuje človeka in njegovo svobodo, ki mu po gospodarski neodvisnosti krepi hotenje in osebnost, je po načelih ljubezni in pravičnosti dolžnost vsakega zavednega nameščenca, da v svojem sotovarišu vzbuja in krepi to zavest. Skupek zavednih tovarišev je organizacija, je izraz skupnega hotenja, enotne volje v stremljenju, da se zavaruje tako osebna svoboda, kakor gospodarska neodvisnost vsakega posameznika.
Menčestrski liberalizem, ki je po individualističnem pojmovanju družbe zasužnil človeka materializmu in ga odvrnil od duhovnih vrednot, je oče materialističnemu socializmu, ki vprav na kapitalističen način — da se tako izrazim — ubija v človeku njegovo osebnost, s tem pa tudi osebno svobodo in hotenje po gospodarski neodvisnosti. Vprav v tem tiči tudi vzroK, zakaj je še vedno veliko število nameščencev stanovsko nezavedno.
Strokovna organizacija nameščencev na kr- i ščanski osnovi ščiti ves stan svojih članov po vidi- I kih popolne ravnopravnosti vprav zaradi svojega i
vzvišenega namena, oblikovati v nameščencu svobodnega in gospodarsko neodvisnega človeka in v njem krepiti zavest in prosto voljo v duhu božjih in naravnih zakonov, — zato ne sine in ne more biti priprega ali del kakršnekoli politične stranke. Taka strokovna organizacija mora prav tako strogo čuvati svojo neodvisnost od dnevne politike, kakor svobodo in gospodarsko neodvisnost svojih članov. Je pa povsem naravno, da bodo člani, vzgojeni v duhu svoje strokovne organizacije, vršili svojo državljansko pravico in dolžnost po svoji prosti volji in vesti v okviru tiste stranke, ki b<> po svojem programu in delu najbolj ustrezala načelom kršč. soc. strokovne organizacije nameščencev.
Strokovna organizacija, ki veže svoj obstoj za rep politične stranke in se plima in oseka njenega članstva ter uspehi in neuspehi uravnavajo po trenutni moči in vplivu stranke, morda tega
ali onega spravi ob kruh ali h kruhu, ni pa sposobna za odločno borbeno akcijo in načelno vzgojo svojega članstva. Zakaj uspehi vsake strokovne borbene akcije zavisijo od nešteto okoliščin in komponent, za katerih uresničenje je okvir stranke tem tesnejši, čim večja je politična grupacija socialno povsem heterogenih elementov.
Iskreni in zavedni slovenski katoliški nameščenci za varstvo svojih strokovnih in verskih načel nimajo torej kaj izbirati, ker je edina njihova res neodvisna organizacija Strokovna zveza privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije v Ljubljani. Samo ta in edino ta organizacija ima vse pogoje za to, da oprta na JSZ delavstva vzgaja svoje članstvo po navodilih božje in cerkvene avtoritete k osebni svobodi in h gospodarski neodvisnosti |x> svoji socialni borbenosti, ki dviga duha in zatira klečeplazenje, stremuštvo in farizejstvo.	Fran	Radešček.
Mladi
namescenci
Če govorimo o mladih nameščencih, imamo v mislih nameščence med 15 in 18 letom. Danes je meja vsled brezposelnosti in nezaposlitve pomaknjena znatno navzgor, tako da se giblje med 24 in 25 letom. Vsled tega se je njih število vznemirljivo povečalo. Predno se poglobimo v vzroke te ugotovitve, se nam zdi potrebno, da si ogledamo življenjske pogoje te mladine.
Nameščenec med 15 in 18 letom se nahaja pod močnim vplivom duševnega in telesnega razvoja. Vzgojitelji to dobro poznajo. Mladi človek se začne zanimati za svojo bodočnost in za postavitev samostojne eksistence, katero vidi največkrat v rožnati luči. V splošnem pa ni pričakovati konkretnejših sklepov v tem oziru. Čim pa se ustali njegov značaj, doseže potrebno strokovno uspo-
V nedelio 2. avgusta vsi
na Homec!
sobljenost v šoli ali praksi, potem šele začne spoznavati borbo strok, organizacij ter začne samostojno hoditi svojo življenjsko pot.
Sedanji čas je našel tisoče in tisoče mladih ljudi na pragu za vstop v življenje. Potisnjeni v prisilno brezdelnost, so v breme družbi in staršem. Ali naj jih obsojamo? Ali naj postanejo vsled tega še bolj zaprti vase, apatični? Naj nas ne čudi, če mladina, katere duševnost je razrvana, odločno obsoja sedanji kapitalistični družabni red.
Zamislimo se v položaj, ko mladi človek, ki dolga leta išče priložnost, da bi dobil službo, da bi postal vreden član človeške družbe, razočaran ugotovi, da mu življenje ne nudi tega, kar je ponos vsakega, postati samostojen in ne biti odvisen od javnih poidpor ali biti v breme staršem. Pa recimo, da tudi najde nameščenje. Ali je zadovoljen? Kako mu gre? Ali mu sramotno nizka plača daje kaj boljše izglede? Nikakih! Nameščenec se mora po naravi svoje službe boljše oblačiti nego delavec, zato mu pa njegova plača še malo ne zadostuje, da ne govorimo o poročenih nameščencih.
Rozman Joško:
Po Švici in Luksemburgu
Naslednje jutro smo se razšli. Kratek stisk roke, pozdrav z željo, da bi naše delo rodilo kar več uspehov in tovariši so odhajali na svoje domove. Nobenih posebnih odhodnic in govoranc. Zdelo se mi je, kot da se drugi dan zopet snidemo in nadaljujemo z delom. Jaz sem ostal še par dni v Churu, ker sem čakal na sejo predsedstva osrednje krščanske strokovne zveze v Utrechtu. Da si prihranim na izdatkih, sem se za ta čas preselil v hribe. Dobro uro pešhoda iz Chura v višini 800 m nad morjem leži lična vasica Mala-ders. Tu sem se namenil, da ostanem dva dni. S tem sem si prihranil za polovico na izdatkih, kar je pri švicarskih frankih precej. Kljub temu, da je bila navadna gostilna, pa je bila postrežba prvovrstna. Seveda bi sam nikoli ne prišel na to, da bi šel v hribe. Tajnik v Churu mi je pripovedoval, da je neki Slovenki oskrbel službo v tej gorski vasici. Pravi, da bi po vsej verjetnosti bila zelo vesela, ako bi po dolgem času mogla zopet čuti slovensko besedo. Vabil me je, naj bi jo obiskala. .Ker človek v tujini res rad sliši slovensko besedo, sem se odločil in sva popoldne šla peš proti vasi. Ni mi pa tovariš mogel povedati, odkod dekle je. Uganka je bila takoj pri prvi besedi rešena. Izdal jo je dialekt. Bila je Korošica, doma iz Roža na Koroškem. V Švici je sploh veliko deklet iz Avstrije, ki so v službah po raznih penzionih in hotelih. V zadnjem času morejo biti zaposlene samo kot navadne služkinje, boljša mesta pa so pridržana domačim dekletom. Povsod se branijo tujcev.
Za nedeljo sva se s tajnikom dogovorila, da naredimo izlet na Arozo. To je krasno gorsko letovišče z jezerom, obdano okrog in okrog z vencem belih gora, v višini 2000 m. Precej velike strmine premaga električna železnica v dveh urah. Značilni so lepi pregovori, napisani na posameznih posta-
jah. Nekatere sem si zabeležil. Dva sta mi posebno ugajala, in sicer: »Es eilt die Zeit, Mensch sei bereit.« (Čas hiti, človek bodi pripravljen.) >Wo ein Wille ist, ist auch ein Weg.« (Kjer je volja, je tudi pot.) Kanton Graubringen (Švica je razdeljena v 22 kantonov — pokrajin) ima v tem gorskem zatišju ogromen sanatorij za jetične. Poleg njega gradijo novega in sicer za otroke. Ta strašna bolezen nikjer ne prizanaša, tudi bogati Švici ne. Sicer pa ne smete misliti, da je ljudstvo samo bogato. Prav tako je borno in ubogo kot naše, le razlika je, da 6i zna nekoliko bolj pomagati in si je znalo dobro organizirati tujski promet. Včasih mu je prinašal lepe dohodke. Danes pa tudi tujcev ni več toliko, gredo bolj v Avstrijo, ker je tam vse veliko ceneje. Švica ima precej visoko valuto in je to velika ovira za razvoj njenega tujskega prometa.
Posebnost tega izleta je bila v tem, da smo v gozdu fotografirali veverice in ptičke, ki pridejo prav na roko in vzamejo hrano. Izletniki so jih navadili, da 66 prav nič ne boje. Pri nas bi seveda kaj takega ne bilo mogoče, ker bi gotovo marsikdo veverico, čini bi prišla na roko, vtaknil v žep in jo nesel domov. Seveda bi potem veveric tudi več ne bilo, ker bi takoj vedele, da jim pri tem preti nevarnost. Je to les prijetna zabava, pri kateri skoraj pozabiš, da se bo treba vrniti.
S tovarišem tajnikom sva se grede tudi marsikaj porazgovorila. Zelo se je zanimal za naše razmere, pri tem pa pripovedoval o njihovih razmerah, ki seveda tudi niso rožnate. Tudi v Švici ima strokovna organizacija težave, ki pa seveda niso tako težke, kot pri nas. Borba za samostojnost in neodvisnost strokovnega gibanja je pa priližno povsod enaka. Tudi tu bi politični faktorji radi, da bi jim strokovna organizacija služila samo v politične namene. Toda švicarsko delavstvo je to na-ziranje že pred leti premagalo. Nekoliko čudno se sliši, pa vendar je res, da so enkrat šli kot delavska stranka celo samostojno na volitve, torej ločeno od oficielne, oziroma skupne švicarske katoliške politične organizacije. Ob tej priliki so dobili tudi
nekaj poslanskih mandatov. Za kanton Graubingen je on edini delavski poslanec. Ima pri tem delu velike težave z ostalimi strankinimi sodelavci iz drugih stanov. Čestokrat pride do takih nasprotij, da ločeno zborujejo in vsak zase rešujejo razna politična vprašanja. Seveda je strokovna organizacija v Švici tako močna, da jo politična stranka mora upoštevati in izvesti vse njene zahteve. Na splošno pa so razmere v Švici veliko bolj idealne, nego pri nas. Življenjska raven delavcev in nameščencev je veliko ugodnejša. Tako n. pr. zasluži navaden uradnik 400 do 500 frankov mesečno (5600 do 6200 Din.) Deiavci-težaki pri javnih delih zaslužijo po 25 frankov tedensko (400 Din). Brezposelnost je znatna. Vendar zvezna vlada kakor tudi posamezni kantoni veliko store za omiljenje brezposelnosti in investirajo ogromne zneske v javna dela. Najbolj trpi na brezposelnosti gradbena obrt. Sklenjeno je namreč, da za daljšo dobo ne smejo graditi novih hotelov, ker bi s tem delali konkurenco ostalim, ki žo itak nimajo veliko prometa.
V	torek, dne 23. maja sem se poslovil od gospodinje, ki je tudi Avstrijka in Slovenke Korošice ter jo mahnil proti Churu. Tov. tajnik Wilhelm je bil zelo zaposlen. Kantonski parlament je namreč zasedal in razpravljal o važnih gospodarskih in socialnih vprašanjih. Zato ga nisem nadlegoval. Poslovil sem se in ga povabil, naj pride kdaj pogledat naše kraje. Moja pot je šla preko Švice, del Francije (Alzacije) v Luxemburg. Vožnja po Švici je pravi užitek. Snežni vrhovi, jezera, mesta in lične vasi se vrste drugo za drugim, človeku se zdi, kakor da je v pravljici tisoč in ene noči. Železniška proga je vsa elektrificirana. Ob 11. uri dopoldne sem bil že v Baselu. Veliko mesto v trikotu na meji Francije in Nemčije. Videti je, da je že od nekdaj veliko trgovsko mesto. Posebno zanimiva je mestna hiša, katero sem precej posrečeno dobil na svoj sicer majhen fotografski aparat. Do tu sem potoval brez vsakih neprilik. Popoldne sem	nadalje-
vati pot preko Francije v Luxemburg, toda pri kontroli potnih listov so me zavrnili, naj si nabavfm
Sedaj smo govorili o moških nameščencih. Ne smemo pa pustiti z vida deklet-nameščenk. Kar zadeva materijalno nameščence, to velja tudi za dekleta. Sicer je poklic dekleta popolnoma drugačen, vendar v očigled namenu, za katerega dekle živi, je nujno potrebno, da dobi za svoje delo tudi pošteno plačilo.
To velja posebno za mlade nameščenke, ki po svojih duševnih zmožnostih in po splošni izobrazbi pričakujejo od bodočnosti čim ugodnejših izgledov.
To je žalostna slika sedanje generacije. Problem brezposelnosti moramo spraviti s sveta, če nočemo, da bo naša mladina demoralizirana! Z veseljem opažamo, da so mnoge države priznale rešitvi tega vprašanja nujnost. Vendar od obilice
Želja, da bi se delavstvo združilo v skupno borbeno fronto ni od včeraj ali od danes. Ta želja je že stara. Kljub tej želji delavstva pa dolga leta nismo prišli dosti naprej. Zadnje čase se vendar vidi izboljšanje. Mi delavci smo veseli, da je prodrla misel o snovanju medstrokovnih odborov, ki se je delno začela že tudi uveljavljati. S tem seveda še ni izvedena delavska skupnost. Žal bodo med delavstvom (med organiziranimi) še borbe in prepiri. Toda stopili smo na prvo stopnico k velikemu cilju za delavsko skupnost.
Mi delavci po tovarnah in rudnikih s hrepenenjem čakamo, kdaj bo vendar tisti srečni dan, ko bomo lahko rekli: Združeni smo in zato vsi kakor eden zahtevamo pravice in ne milosti. Mi se veselimo tudi tega prvega koraka. Ko pa mi delavci čakamo v hrepenenju skupnosti, se na vseh straneh pojavljajo ljudje, ki jim je ta skupnost zoperna, odvratna, neprijetna. Zakaj? Zaradi delavskih koristi gotovo ne. Predaleč bi dovedlo, da bi podrobneje razlagal kdo, zakaj in čemu nasprotuje delavski skupnosti. Morda bo bolj koristno, če pogledamo v svet.
V	Angliji se je že v začetku preteklega stoletja osnovala delavska organizacija »Trade Unions«. Kot člane je sprejemala delavce brez ozira na narodnost ter politično ali versko prepričanje. Leta 1903. se je pa osnovala Labour Party. Ker je tako Trade Unions kakor Labour Party nosila socialistično ime, so se desničarsko usmerjeni katoličani nad tem spotikali, češ da katoliki ne morejo biti med socialisti. Leta 1931. pa, ko so bile v Angliji volitve že potem, ko je izšla okrožnica »Quadragesimo anno«, so menili,
idealnih predlogov še niti eden ni pokazal pričakovanih uspehov. Toda to nas ne sme odvrniti od začete poti do cilja.
Mladina nima smisla za številke, statistike in suhe diskusije, ne veruje v vrednost izčrpnih dognanj. Mladina žahteva dejanj!
Ne smemo pozabiti, da upornost današnje mladine po večjem delu velja duhu starega časa. Ona išče zdravila v svobodi, ki stoji na višjem zakonu kot pa sedanja, ki je izoblikovala temelj sedanjim težkim socialnim razmeram. Na žalost se ta stremljenja večkrat prelivajo v gibanje, katerega ne I moremo odobravati. Naj nam bo to v opozorilo, da resno razmišljamo in usmerimo naše težnje na I pravo pot do srečnejše bodočnosti.	F.	S.
da imajo orožje, s katerim lx>do iz socialistične Labour Party izgnali vse krščanske delavce. Jasno, da jim ni šlo za versko gorečnost, niti za dobrobit delavcev, ampak zato, da bi oslabili delavstvo v njegovi borbi.
V tem važnem času pa se je oglasil kardinal Bourne, ki je izjavil, da se naj kar mirno udejstvujejo, češ da bi bilo katolikom prepovedano udejstvovanje v Labour Party tako nesmiselno, kakor postaviti konservativno stranko pod cerkveno zastavo. Že poprej pa, koncem preteklega stoletja, je kardinal Menning priporočal članom raznih katoliških društev, naj bodo istočasno tudi člani delavske Trade Unions. Ker so cerkveni dostojanstveniki imeli smisel za delavske težnje, je tudi delavstvo to prav razumevalo in zato v Angliji ni tako strupenih protiverskih borb kakor drugod.
V Španiji je ubogi delavec in zatirani kmečki tlačan bil prepuščen samemu sebi. Malokomu je prišlo na misel, da bi se zanimal za socialne razmere teh trpečih. Kdor pa se je začel za to zanimati, so ga onemogočili. Še leta 1932. je mladi Herrere stopil pred kardinala Seguro in rekel: »Začnimo drugače, rešujmo socialno vprašanje, sicer se bo nekaj zgodilo.« Kardinal pa je mladega duhovnika zavrnil, rekoč: »Pri nas se ne more nič zgoditi, zakaj Španija je katoliška.«
Herrere pa je širnemu svetu povedal: >špa-nija je katoliška, a ni več krščanska.«
V Franciji delovni pogoji za delavstvo niso bili ugodni. Niti plače niti socialno zavarovanje ni bilo tako ugodno, kakor v mnogih drugih državah.
V	zadnjem času si je delavstvo s skupnim nastopom in z najmočnejšim orožjem — stavko, pri-
borilo zboljšanje. Čitamo, da francoski cerkveni krogi ugotavljajo, da delavstvo teži beda in da je treba socialne preosnove. Krščanski strokovničarji Francije izjavljajo, da so skupne zahteve delavstva tudi njihove zahteve. Nam slovenskim delavcem je to tudi razumljivo, zlasti ko smo tolikokrat čilali o velikanskih zakladnicah zlata, ki je nakopičeno po francoskih bankah.
Pa so pri nas ljudje, oprostite gospodje, ki ne morejo razumeti, kako je mogoče, da si delavstvo Francije, ta brezpravna raja, upa kar naenkrat zahtevati: skrajšanje delovnega časa, zboljšanje socialnega zavarovanja pa še zvišanje plač povrhu. In tako čitamo po naših listih silno skrb, češ, francosko gospodarstvo ne bo tega preneslo. Prav sveta jeza me je prijela, ko sem čital to. Pri nas so še vedno mnogi mnenja, da delavec ne sme nič zahtevati, ampak lahko sprejme le to, kar mu kdo milostno podari. Koliko naivnosti je še pri nas! Delavsko fronto hočejo postaviti z vrha doli. Kadar pa se delavstvo samo izmučeno po trpljenju, izkušeno po borbah, združuje in si samo po treznem preudarku hoče zasnovati neko borbeno skupnost za svoje gospodarske koristi, takrat pa zakričijo: »Komunisti so!« Dejstvo je, da kapitalisti, če se drugače ne morejo otresti delavskih borcev, vržejo to besedo: »komunisti«. In to delajo liberalno framazonski kapitalisti in njih pomočniki prav tako kot tako imenovani krščanski kapitalisti. Saj je neki delavski »frontar« iz Maribora pošiljal okrog po Sloveniji pisma, v katerih tudi na nas krščanske socialiste meče to sumnjo, katero je navedel ali na komando ali pa pod vplivom od zgoraj.
K zaključku naj omenim še, da je angleško delavstvo z železno voljo izločilo iz svoje srede vse tiste, ki so se od njega oddaljili. Saj vidimo, da tudi nekdanjemu vodji in min. predsedniku Macdonaldu ni prizaneslo. In le to, da je delavstvo bilo tako brezkompromisno, je povod, da je Labour Party ohranila skupnost delavske borbe. To naj bo za nas slovenske delavce nauk.
Kdor nam hoče dobro, nain je iskreno dobrodošel, kdor pa misli, da nas bo izrabljal za svoje poželjive namene, ga bomo izločili iz svojih vrst. Kdor ne pozna našega trpljenja, nas ne razume in zato naj nas tudi ne sodi!	Lojze Lešnik.
V	nedeljo
na Homec!
Novim časom nasproti
prehodni vizum na francoskem konzulatu. Tu sem imel priliko prvič občutiti francosko oholost. Nevljudno, skoraj žaljivo stavljena vprašanja konzularnega uradnika so mi dala razumeti, da iz tega ne bo kaj prida. Dolgo Časa so me pustili čakati, tako, da sem vlak zamudil, nakar so mi povedali, da bi moral prehodni vizum nabaviti že v Ljubljani na francoskem konzulatu. Tu mi ga ne morejo izstaviti. Vsak poizkus, da bi zadevo uredil, je bil zaman. Kaj sedaj? Ali naj potujem preko Nemčije ali se vrnem domov?
Preko Nemčije bi se mi vožnja podaljšala za celih 12 ur, težav bi se mi ne delalo, ker Nemčija nima več prehodnih viz. Domislil sem se, da bi mi mogel pri tem pomagati naš konzulat. Kmalu ga najdem. Mlad uradnik, govoril je sicer samo nemški, me sprejme, seveda bolj vljudno, kot na francoskem konzulatu. Kratko obrazložim zadevo in prosim za posredovanje. Takoj je telefoniral na francoski konzulat in zadevo uredil. Vendar so Francozi zahtevali, da mora naš konzulat izstaviti potrdilo, da nisem sumljiv ali ne vem kaj. Na podlagi potnega lista, vozne karte, vabila za sejo internacionale mi je končno naš konzulat izstavil zahtevano potrdilo. Sedaj je šlo brez težav. Francoski konzularni uradnik mi je z veliko nevoljo izstavil prehodnico. Takoj sem hitel na kolodvor, kajti še par minut, pa bi bil odšel zadnji vlak, s katerim bi mogel priti pred polnočjo v Luxemburg. Toda priti v Francijo ni kar tako. Ves kovčeg eo mi premetali in prevohali vse žepe. Končno so me zaprli s preglednikom v celico, kjer me je pretipal do kosti. Nimate seboj orožja, komunistične literature, ob tem vprašanju sem se nasmehnil in rekel: »Saj imate v Franciji več komunistov, kot jih je zunaj, zakaj potem strah pred njimi.«
Globoko sem se oddahnil, ko sem bil v vlaku. Zdelo ee mi je, kot da grem na drug svet. In res je bilo tu vse drugače.
Električne železnice je bilo konec. Lokomotive so bruhale oblake črnega dima in tudi kraji so postali enolični in dolgočasni. Ako bi sodil po saja-
stih in zamazanih hišah zunanjost Francije, bi moral reči, da je najbolj zanemarjena dežela, kar sem jih doslej videl. Na levi so se začeli dvigati Voge-zi, znani gozdovi iz svetovne vojne. Toda kmalu 60 bili za nami in vlak je drvel po alzaški ravnini. Ne daleč od železniške proge je meja Francija-Nem-čija. Na vsaki postaji smo srečavali polne vlake vojaštva. Znak, da imajo Francozi mejo dobro zastraženo. Bogve ali vedo ti vojaki, katere prevažajo sem in tja, kje in kakšne so utrdbe zdolž meje. Iskal sem, da bi kje kaj opazil. Toda pokrajina ni kazala nobenega znaka, iz katerega bi mogel sklepati, da bi se kje skrivala topovska žrela. Vse je dobro skrito, globoko pod zemljo. Malo pred polnočjo sem dospel v Luxemburg. No, tu zopet niso delali nobenih težav, za potni list me niti vprašali niso. Niso Francozi.
Drugi dan je bil praznik. Da si prihranim nepotrebno iskanje, sem kupil v bližnji prodajalni razglednic načrt mesta. Tako sem hitreje kot z raznimi poizvedovanji našel ulico, v kateri ima luxem-* burška krščanska strokovna organizacija svoje prostore. Prostori pa so bili zaprti. Mi ni preostalo drugega, kot da si nekoliko ogledam mesto. Mesto je moralo biti pred časom zelo utrjeno. Sploh je vsa deželica posejana s starimi rSzpadajočimi gradovi. V govorici prevladuje nemščina. Luxemburg ima svojo valuto. 2 Din je 1 luxemburški frank. Plača pa se lahko tudi s francoskimi in belgijskimi franki.
Naslednje jutro sva se srečala s lov. Serraren-som. Tožil je, da je od potovanja zelo utrujen. Na večer prej je namreč prišel iz Karlovih vari, kjer je bil na kongresu mednarodne zveze krščanskih nameščencev. Prvo vprašanje, ki mi ga je stavil, je bilo: »Kako je pri vas doma, ali so se razmere kaj ublažile? Kako je s poročili? Ali ste mogli že kaj poročati o poteku kongresa mladinske zveze?« Zal mu nisem mogel dati zadovoljivega odgovora. Kajti on je odpotoval v ponedeljek 11. maja dopoldne, jaz pa zvečer. Samo to sem mogel reči, da sem dobil v Chur pismo, ki pa mi ni prineslo raz-
veseljivih novic. Nadaljnji razgovor je prekinil eden od delegatov, ki je tudi prišel na sejo. Serra-rens mi ga predstavi. To je tov. Schutz iz Češkoslovaške, o katerem sva govorila že v Ljubljani. >Z njim naveži tesnejše stike,« mi je dejal Serra-rens. »Češki Nemci imajo prilično iste razmere in težave, kot jih imate vi.« Takoj sva bila z njim v živahnem pogovoru. Drug drugemu sva' pripovedovala o razmerah, ki vladajo v naših organizacijah, in sploh o vsem, kar človeka ob takih prilikah zanima. Zdi se mi pa, da sem precej dolgovezen, zato tega ne bom podrobno razvijal. Zanimalo me je tudi, kakšni so njihovi odnosi do duhovščine, dalje ali imajo v strokovni organizaciji duhovne voditelje. Malo začudeno in nezaupljivo me je gledal, zakaj to vprašanje. Odgovoril mi je, da tega ne poznajo, vendar pa so z duhovščino v najboljših odnošajih. Pravi, da v strokovne organizacije morajo priti ljudje, ki so izgrajeni in dograjeni v svojem socialnem nazoru in da morajo biti potem tudi sami odgovorni za to, da je njihovo delo v skladu s krščanskimi načeli. Tudi glede politike mi je povedal marsikaj zanimivega. Vendar sem moral to zanimivo debato prekiniti. Hotel sem do-biti stike tudi z drugimi delegati.
Najprej sem nabodel tov. tajnike luxemburške katoliške strokovne organizacije. Rekli so mi, da imajo organiziranih nekaj nad 3000 članov. Imajo pa nastavljene tri strokovne tajnike in precej pisarniških moči. V decembru 1934 so s socialisti sklenili dogovor, da bodo v vseh vprašanjih, ki se tičejo kruha in^ plač, sploh borbe na izboljšanju delavskega položaja, nastopali enotno. Dogovor sta obe strokovni organizaciji v svojih listih javno objavili. Lani so započeli večjo akcijo za zvišanje plač v težki železarski industriji. Akcija je po dolgotrajnih borbah uspela. V začetku se podjetniki splijh niso hoteli pogajali. Končno je morala pritisniti vlada. V parlamentu sedi kot delavski zastopnik tudi glavni tajnik kršč. delavske 6trokovne organizacije v Luxemburgu tov. Koch. Vendar mi je pri tem poudarjal, da je in ostane strokovničar
Boj komunizmu
Ena najbolj značilnih potez v mišljenju in ravnanju vodilnih krogov širom Evrope je — nervozen strah pred komunizmom. Ta nervoznost se ne kaže samo v ostrih izjemnih zakonih in oblastvenih ukrepih, ki merijo na zatiranje komunizma v kakršnikoli obliki, temveč se razkriva tudi v nastajanju raznih posebnih skupin in organizacij, ki imajo za svojo najvažnejšo nalogo, odkrivati tajne sledove komunistične miselnosti, organizacije in akcije.
Kljub vsemu temu pa vidimo, da ravno v deželah, kjer je ta način protikomunističnega boja najbolj razvit, komunistična miselnost in največkrat tudi organizacija bolj napreduje kot nazaduje. Zato se ne moremo prav izogniti vprašanju, odkod to, kaj je vzrok tega, tako očitnega neuspeha v borbi proti komunizmu.
Predvsem ne smemo prezreti, da je le malo pravih zavednih komunistov, ki bi bili glede tega socialnega nazora in gibanja zares na jasnem, bi imeli točno sliko o tem, kakšen naj bi bil novi, komunistični družabni red. Velika večina se jih navdušuje za komunizem le radi tega, ker so s svojim sedanjim socialnim in gospodarskim položajem skrajno nezadovoljni, pa si obetajo, da bodo v novem, komunističnem redu tako rekoč same po sebi odpadle vse tiste težave in nadloge, s katerimi se morajo sedaj boriti. Ta vera je mnogokrat tako trdna, da je ne more omajati nikakšno, niti najbolj temno slikanje vsakovrstnih trdot in težav v boljševiški Rusiji, ki velja danes tako mnogim izmed najbolj ponižanih in razžaljenih vsaj na tihem kot nekaka obljubljena dežela. To je tem bolj razumljivo, ker se je le prevečkrat pokazalo, da so bile različne strahotne vesti o gospodarskih in socialnih razmerah v deželi boljševizma močno pretirane ali celo popolnoma izmišljene.
Vobče treba reči, da je običajno pisanje o popolnem neuspehu vseh boljševiškib naporov za gospodarski napredek dežele resnični borbi proti komunizmu raje več škodilo, kot pa koristilo. Posledica takega pisanja je namreč, da ljudje ne verjamejo niti resničnim poročilom in upravičenim kritikam komunističnega, oziroma boljševiškega gospodarskega in družabnega reda. Zato se močno motijo vsi tisti, ki mislijo, da bodo širjenje komu- 1
in da je njegovo politično delo v parlamentu samo zaradi tega, ker bi sicer ne mogli izvesti nobenih socialnih zakonov. Da so imeli pri tej borbi uspeh, ja zasluga v tem, ker so zbrali gradivo, katerega bi pri nas zaman iskali. Nekatere stvari so mi dali celo seboj. Tako so na podlagi uradnih podatkov ugotovili, da so bili dobički podjetij večji, kot izplačani zaslužki delavcev. Za primer bom navedel suhe številke. Na mezdah je bilo izplačano v letu 1934 v težki železarski industriji 177,568.270 frankov, dobički podjetij pa so v istem letu znašali 219,000.000 frankov.
Pa tudi drugi podatki so izredno zanimivi in poučni. Zelo so se zanimali za naše rzmere, posebno še, ko sem jim povedal, da je tudi Slovenija majhna dežela, vendar z močno razvito industrijo. Mene je precej zanimal ustroj njihove strokovne organizacije in odnosi s politično stranko. Poudarjali so, da so v strokovnem pogledu od politike popolnoma samostojni in neodvisni. Le taki namreč morejo brez škode za delavstvo vršiti res pravo strokovno borbo. V enem so me posebno potrdili.
V tem, da mora politika biti v službi delavstva in njegovih upravičenih zahtev, ne pa, da delavstvo služi politiki. Strokovna organizacija zahteva, politika pa mora izvršiti, posebno kar se tiče so-cialno-politične zakonodaje. Vse pa se prej izdela in prerešeta v strokovni organizaciji, seveda prav tako tudi v delodajalskih strokovnih organizacijah in ta mnenja, ki jih izdajo strokovne organizacije, so za politiko oziroma za izvedbo zakonov, odločilna. Kje smo še pri nas od tega? Kot kulturno-vzgojni organ imajo katoliška delavska društva.
V teh sodelujejo tudi duhovniki. Strokovna organizacija pa''je izključno last samo delavstva in ji tudi ne vsiljujejo duhovnega vodstva. Rekli so mi, da se jim to zdi docela nepotrebno. Strokovna organizacija je namreč tu zato, da se bori za kruh in izboljšanje splošnega položaja delavskih mas. Zato mora strokovno organizacijo voditi in v njej odločati le delavstvo samo. Vprašal sem g. duhovnika, urednika dnevnika >Luxemburger Wortc, kakšno
nistične miselnosti zavrli in zaustavili, če slikajo razmere v »boljševiškein raju« kolikor mogoče črno in strahotno. Ne trdim, da ne bi tudi to tu in tam vsaj trenutno učinkovalo; vendar je končni uspeh takega boja skrajno dvomljiv.
Mnogo več bi lahko v tem pogledu dosegli, če bi povsem nepristransko očrtavali tok in razvoj boljševiškega poskusa. Tudi v tem primeru bi se namreč pokazalo, da boljševizem, oziroma komunizem satji na sebi niti malo ne vodi do rešitve vseh tistih perečih gospodarskih in socialnih problemov in vprašanj, ki nas danes tarejo. Vsa vprašanja smotrne narodno gospodarske organizacije in vodstva ter prav posebej še vsa vprašanja in težave modernega mezdnega razmerja, n. pr. vprašanje delovnega časa, odmorov, dopustov, higienskih in varnostnih naprav po podjetjih, vprašanje udeležbe pri dobičku podjetij, vsi problemi socialnega zavarovanja itd. so v boljševi-škem in sploh komunističnem gospodarskem in družabnem redu nujno prav tako težki in zamotani, kakor so kočljivi in le s težavo rešljivi v kapitalističnem gospodarstvu. Zlasti industrijsko delavstvo se mora v komunističnem sestavu prav tako boriti za svoje pravice, kakor mora to storiti v kapitalističnem gospodarstvu. Še več, če pomislimo, da je v komunističnem gospodarstvu država edini ali vsaj najvažnejši delodajalec, vidimo, — in to potrjuje prav izrazito tudi boljševiški zgled — da je s tem združena za delavstvo velika nevarnost, ker ima opravka s premočnim gospodarjem.
Če bi si stvari na ta način povsem nepristransko, brez vsakršnega pretiravanja in omalovaževanja postavili v pravo luč, bi storili s tem v boju proti komunizmu neprimerno več, kot zaležejo vse običajne krute in strahotne slike ter vse uničujoče sodbe o boljševiškein poskusu, katerim pa le malokdo verjame. Vsaj eno bi dosegli, da bi se namreč tisti, ki se danes slepo navdušujejo za komunizem, misleč, da bo v njem tako rekoč samo po sebi vse dobro, polagoma streznili in pričeli uvidevati, da v modernem gospodarskem in družabuem življenju vobče ne more biti drugače, kakor da neprestano garamo in delamo ter se borimo vsak za svoje pravico. Kakor hitro pa bi spoznali, da jim tudi
mnenje ima on glede enotnega nastopa krščanske strokovne organizacije s socialistično strokovno organizacijo. Rekel je, da to akcijo pozdravlja, ker je le s eložnim delom mogoče, da bo delavstvo kaj doseglo. Pravi, da organizacije pri tem niso nič izgubile, pač pa pridobile. Z njim sva se pogovorila tudi marsikaj drugega, posebno glede mladinske organizacije. On se osebno pozna z Cardijnom in je bil že parkrat v Belgiji na tečaju žosistične mladinske organizacije. Po njegovem mnenju uspeva organizacija le zaradi tega, ker je vodstvo do skrajnosti odločno, vztrajno in delavno. Tudi on je vedel povedati, da so žosisti imeli ravno v katoliških vrstah največje nasprotnike. Danes so vse to premagali in dokazali vsemu svetu, da prinašajo mir, srečo in blagostanje. Brez krvave revolucije so preobrazili mladino v prave revolucionarje, ki je ne samo do drugih, marveč tudi do sebe skrajno stroga in neizprosna. V tem pa ravno tiči jedro njihovih uspehov.
komunizem sam na sebi ne more v nobenem primeru zagotoviti udobnega življenja brez večjega napora, se ga gotovo ne bi več tako krčevito oklepali, kot se ga danes premnogi oklepajo.
Seveda je lo samo ena, in sicer negativna plat v borbi proti komunizmu. Če hočemo, da bo ta boj uspešen, moramo storiti več, precej več. Samo s tem, če bomo kazali, pa naj si bo še tako jasno in prepričevalno, da v komunizmu tudi ni rešitve, bomo namreč ljudi pač pripravili, da bodo voljni kreniti drugo, boljšo pot; toda, katera je ta pot, to jim moramo sami pokazati. Drugače se to pravi, da moramo na mesto komunističnega nazora in njegovih ciljev postaviti saini svoj socialni nazor, ki bo ustrezal potrebam in zahtevam našega časa.
Gotovo je namreč, da gospodarske in družabne razmere v našem času kar vpijejo po temeljiti preureditvi. Te zahteve in njene nujnosti ni mogoče brez velike nevarnosti niti zmanjševati niti odlagati. Če ne bomo mi sami v polni meri izpolnili te svoje dolžnosti ter na temelju krščanskih načel pokazali zares praktične in uspešne poti k ozdravljenju in temeljitemu izboljšanju sodobnih družabnih razmer, potem se pač ne bomo mogli in smeli pritoževati, če bodo to storili drugi, seveda ne po naše, temveč po svoje, kakor ustreza njihovemu brezbožnemu svetovnemu nazoru.
Pa tudi to še ne zadošča za res uspešno borbo proti komunizmu. Gotovo, potreben, nujno potreben nam je praktičen, realen in tudi radikalen socialni program. Vendar tudi od najbolj zdravih in modrih idej in samih programov ljudje ne morejo živeti. Tisto, kar naša doba najbolj zahteva in pričakuje, so nagla, smotrna in odločna dejanja.
Le poglejmo, kaj daje v očeh najbolj bednih delovnih slojev boljševizmu tako privlačno moč. Mar morda res njegov komunistični program? Prav gotovo ne! Morda jih je nekaj med mlado, še neumirjeno inteligenco, ki jih predvsem to mika; velika večina resnega delovnega ljudstva pa za take stvari nima posebnega smisla. Tisto, kar jih pri boljševizmu mika in vleče, so dejanja, je tista odločnost, s katero so se boljševiki vrgli na pereče gospodarske probleme in jih — čeprav po svoje, s strahotnimi, ponajveč nepotrebnimi žrtvami, toda končno vendarle z znatnim uspehom premaknili z mrtvo točke ter tako pripravili temelje za gospodarski napredek dežele. S tega vidika je najresnejše in najbolj učinkovito orožje proti komunizmu smotrna in odločna praktična gospodarska in socialna politiku, ki bo ljudem vlila vero, da se tisti, ki vodijo usodo naroda in države, zavedajo svoje dolžnosti, da imajo pred seboj jasne cilje in močno voljo, odločno, če treba tudi brezobzirno ukreniti vse, kar jo potrebno, da bo v vsem gospodarskem življenju v deželi zavladal svež duh velike aktivnosti in izrazite socialne pravičnosti.
Dokler ne bomo tega umeli in praktično tako storili, toliko časa bodo zaman vse slovesnosti, lepe besede in obljube, pa tudi vse grožnje in kazni. Posebno mi, katoličani, ki imamo največ razloga storiti vse, da zaustavimo pot komunizmu, ne bi smeli zamuditi nobene prilike, da pokažemo v dejanju, kako znamo sodobno socialno vprašunje bolje reševati od boljševikov in komunistov.
Produkcija in zaslužki rudarjev v nemški premogokopni industriji
Po poročilih nemških strokovnih časopisov se je položaj v nemški premogovni industriji izboljšal. Produkcija črnega premoga (brez Posarja) znaša 134.13 milj. ton in 9.27 milj. ton več kakor v letu 1935. V Posarju je znašala produkcija 8.89 milj. ton, tako da znaša skupna produkcija črnega premoga v Nemčiji 143.01 milij. ton. Produkcija rjavega premoga se je povečala za 10.11 milj. ton in je dosegla 117.38 milj. ton.
V	nemških premogovnikih je povprečno zaposlenih (brez Posarja) 340.000 rudarjev. Število zaposlenega delavstva napram letu 1935 se je povečalo za 12.550 delavcev.
Produkcija enega delavca je znašala 2167 kg v januarju 1935, v decembru 1935 se je zvišala na 2216 kg. Povprečna produkcija na šiht (dnino
8 ur) je znašala na enega moža v skupnem številu zaposlenega delavstva v Porurju 1692 kg napram 1678 kg v lotu 1935.
Povprečni zaslužki rudarjev znašajo v skupnem številu zaposlenega delavstva (vključeni tudi z onimi delavci, ki so zaposleni v stranskih obratih) so znašali v Porurju 7.15 Mark, napram 7.11 M. v letu 1935 (na 8 ur).
Na Saškem so zaslužki znašali 6.09 M, napram 6.04 M, in v Spodnji Šleziji 5.56 M, napram 5.53 M v letu 1935.
i Mladina na tabore!
K homškentu taboru
Za staro
Po vrhovih in dolinah so zagoreli kresovi za časa oblasti grajščakov v znak, da je mera trpljenja polna. Dvignilo se je takratno delovno ljudstvo ter se v množicah zbralo na hribčku, da zakriči proti neznosnemu stanju, da se navduši za borbo proti vsem tiranom in izkoriščevalcem. Združilo se je, da se bori za pravično postavo. Sad teh taborov, te enotne borbe je, da grajski bič ne pada več po hrbtu slovenskega kmeta, pa tudi krute desetine ni več.
V	tej obliki je že davno ni več. Toda današnji delovni stanovi, vsi, ki si morajo z žulji svojih rok služiti vsakdanji kruh, morajo prenašati krivice, ki se komaj razlikujejo od tedanjih Industrijsko delavstvo, ki je v množicah zaposleno po posameznih obratih, se temu stanju veliko lažje zoperstavlja kot drugi stanovi. Vsaka borba pa je, če ni dobro organizirana, nemogoča.
Ko je veliki mož, naš učitelj in voditelj dr. Janez Ev. Krek vodil slovenski narod, opazoval bedo in trpljenje delovnega človeka, ga je bolelo srce. Hodil je po slovenski zemlji od hiše do hiše, od človeka do človeka, da je tako res mogel doumeti bedo, o kateri so mu pripovedovali. Z oniini na drugem bregu — z bogatini, se je tudi večkrat razšel. Pogled na bedo na eni in razkošje na drugi strani ga je navdušil, da je začel to neenakost reševati. Pisal je socialne članke v razne časopise, izdajal brošure in knjige, toda razkošje in beda nista prenehala. Uvidel je, da bo tukaj treba borbe. V ta namen je ustanovil delavcu strokovno organizacijo, današnjo Jugoslovansko strokovno zvezo, kmetu kmetijsko družbo, konzumna društva itd. Vse današnje krščanske organizacije in društva 60 njegova zamisel, a le žalibog, da njegovo zamisel vrši dosledno in nepokvarjeno le Jugoslovanska strokovna zveza. Povsod drugod so njegove ustanove zasedli ljudje, ki jim beda ljudstva ni mar ali pa le bore malo. — Dr. Krek se je dobro zavedal, da ni dovolj, da je društvo in organizacija ustanovljena. Šel je na delo, da vsem, ki trpijo in gladujejo, dopove, da je za nje rešitev v njih samih, v skupnosti, v organizaciji.
Tabori, kamor je prihajalo slovensko delovno ljudstvo v množicah, so mu postali že tradicija. Nič pompa in hrušča, samo na letak, da pride Krek, se je zbralo tisoče delavstva. Vsako leto o Malem
pravdo!
Šmarnu je bil tak tabor na Homcu. Še 6e jih spominja tukajšnje ljudstvo, še in še si jih želi. Ljubezen in pravica, svoboda in prostost, to so bile zahteve njegovih taborov. Delovno ljudstvo danes najbolj občuti, kaj je izgubilo z dr. Krekom. Take bede pri nas gotovo ne bi bilo, ako bi imeli takega voditelja, kot je bil on in ki bi vzgojil vse v moža, kar nam je zapustil v zibelki.
Jugoslovanska strokovna zveza hoče svoje poslanstvo vršiti častno in preko vseh zaprek. Naše besede so resnica, ki tudi postaja dejanje. Nimamo Boga in vero le na jeziku, ampak naša dela naj pričajo, da slone na evangeljskem nauku, da vedno, povsod hočemo ljubezen in pravico, svobodo in prostost. Borimo se za staro pravdol
Ko so letaki za tabor na Homcu, ki bo v nedeljo, 2. avgusta, zagledali beli dan, že gre od ust do ust glas, da hočejo delovni stanovi skupno pokazati na krivce današnjih razmer, da se hočejo drug za drugega boriti, da bo prenehala beda in stradanje in da mora prenehati tudi razkošje in bogastvo na račun delavskih žuljev. Kmet in obrtnik se zavedata, da je delavec, največji njih kupec in kar on pribori, tudi zanje pribori, saj sam nikdar nič nima. Vsi bodo ta dan pokazali, da je v njih še živ glas rajnega dr. Kreka, ki jim je že tolikokrat govoril prav na tem mestu, kot bo nedeljski tabor. Delovni stanovi spregledujejo, da jim ni rešitve v čakanju in tarnanju, niti v kakih političnih strankah, ampak v njih samih. Niso še vsi prišli do spoznanja, toda mnogo jih je že, ki hočejo kreniti na pot, ki jo je začrtal dr. Krek. Med nami ne 6ine biti razlike, ko pa vsi trpimo, vsi smo teptani in zaničevani od kapitalističnih mogotcev. Vsi mi, ki žuljavih rok jemo trdi najemniški kruh in vsi vi, ki s svojim znojem napajate slovensko zemljo, za nas vse bije dvanajsta ura. Vsi mi, ki od zore do mraka garamo, hočemo in moramo hoteti, ne bogastva ne razkošja, ampak možnost človeka vrednega življenja. Po vseh gričih in ravninah naj na predvečer tabora zagore kresovi v znak poguma, da bomo šli v boj za staro pravdo, v znak protesta proti trpljenju in izkoriščanju, v opomin vsem, ki že leta in leta ostajajo gluhi za naše potrebe, za našo bedo, pa še v znak, da si delovni stanovi podajamo roke za borbo proti našiin skupnim sovražnikom in v dokaz, da naše sile rastejo in sc krepe preko vseh nasprotovanj.	Bore	Mavricij.
le stroj v rokah lastnika rudnikov. Opozoril je tov. Križnik kovinarje, da imajo danes še vsaj dober kos kruha, čeprav se tudi njim lahko reče, da ni prevelik, toda branijo naj ga v svojih močnih strokovnih organizacijah, da se jim ne zmanjša in skrbijo za svojo bodočnost.
Drugi govornik tov. Jurač iz Celja je opisal strašne razmere v današnjem kapitalističnem družabnem redu, bedo brezposelnih, revščino viničarjev in še zaposlenih delavcev ter grozen propad med delavnim ljudstvom in tistimi, ki dandanes brezmiselno trosijo denar po raznih letoviščih in zabaviščih ter morskih kopališčih. Tega prepada, ki je danes tu, ni povzročilo delavstvo, ki si ga najmanj želi, ampak kapitalistični gospodarski sistem, pri katerem pa delavstvo le strada in trpi pomanjkanje, uživa pa nekdo drugi. Pomniti pa moramo na pravilno presojo in delo, da ta veliki socialni prepad ni delo božje, ampak le ljudi, ki ne spolnjujejo božje zapovedi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega 6ebe. Če bi vsi katoličani dejansko živeli po tej zapovedi, bi bil na svetu red in mir, kraljevala bi pravica v zadovoljstvo vseh ljudi. Na koncu svojega govora je naznačil, da je dolžnost katoličanov predvsem pa nas delavcev, da svoje katoliško prepričanje uveljavljamo v borbi za pravice preganjanih in žaljenih. Mi moramo pričeti s svojim delom v rudnikih, tovarnah, gozdovih in žagah, dvigati moramo duhovno te užaljene ljudi in boriti se za njih dostojno življenje.
S	tem ne bomo le blažili strašni razredni prepad v človeški družbi, ampak bomo vršili predvsem tudi katoliški apostolat.
Oba govornika sta bila prisrčno nagrajena od navzočih za svoja izvajanja. Tov. Pukšič je po opoldanski skupni molitvi zaključil lepo delavsko zborovanje in omenil, da so neki ljudje že poprej govorili in komentirali naš tabor, češ da ga bomo s sv. obhajilom pričeli, z marksističnimi nauki pa končali. Navezujoč na to opazko, ki jo je narekovala zloba ali zavist, je zaključil tabor z besedami Kristusovimi: Smili se mi množica.
Po taboru se je razvila prav prisrčna zabava med taborjani. Jeseniška godba, kateri gre vsa hvala in priznanje, je neumorno igrala celo popoldne skorajda brez oddiha. Zastopniki posameznih skupin iz bližnje in daljne okolice so se spoznavali z jeseniškimi tovariši in motrili življenje svojih skupin z drugimi. S tem so dobili novega pogona in veselja za delo v organizaciji. Po četrti uri so se počasi pričeli razhajati proti Jesenicam, okrog šestih so se pa zadnji poslovili od svetokrižkih tovarišev in njihovega pridnega predsednika in z godbo na čelu odšli v dolino.
Veseli moramo biti tega našega prvega letošnjega tabora. Zahvala gre tudi domačemu g. župniku, ki je v to prireditev zastavil vse svoje sile, da je Sv. Križ dostojno sprejel taborjane, prav tako pa tudi vsem udeležencem, ki so s svojo udeležbo pozdravili tabor s tem pa tudi našo Jugoslovansko strokovno zvezo. Bog daj, da bi ta tabor, kakor tudi še vsi predstoječi, razgibal delavske vrste in ojačil borbo vseli zavednih krščanskih socialistov na pravičen družabni red!
Za Trbovljami in Jesenicami - Mežica?
»Trepča mineš limited« v Kosovski Mitroviči je dosedaj kopala svinčeno rudo in jo v zdrobljenem surovem stanju izvažala v topilnice na Angleško. V zadnjem času pa pripravlja družba načrt velike topilnice, ki bi predelovala svinčeno rudo v čist svinec.
Mežica, ki je bila dosedaj edina topilnica svinčene rude v državi in ki je tudi angleška last, bo dobila v Trepči ostrega konkurenta. Kakor se izve, bo kapaciteta nove topilnice tolika, da bo mogla kriti celotno potrebo naše države. Svinec je poleg železa in bakra najvažnejša kovina za produkcijo orožja in municije.
Nabavljajte svoje potrebščine pri tvrdkah, ki inserirajo v naši »Delavski Pravici«!
Pridobivajte novih naročnikovi
Naš tabor pri Sv, Križu
Prvi letošnji tabor je bil namenjen našim gorenjskim kovinarjem. Za ta svoj praznik so si izbrali priljubljeno izletniško točko, kjer vprav v zadnjem času postavljajo svoje letne hišice, Sv. Križ nad Jesenicami v vznožju Golice in Rožce, kjer je krasen pogled na te prelepe‘gore.
Sv. Križ je bil ta dan praznično oblečen. Domači fantje so postavili mogočne mlaje in s hiš so visele zastave v pozdrav taborjanom.Od prvega jutranjega ljubljanskega vlaka so prihajali v veselem razpoloženju udeleženci tabora. Okrog 9 dopoldne se je oglasila jeseniška godba in neprenehoma igrala do prihoda duhovnega voditelja JSZ p. dr. Angelika Tominca, ki je ta dan sicer težko, pa vendarle pustil svoje po6le v Ljubljani in prihitel med delavce. V zvoniku se je oglasilo pritrkovanje in vsi udeleženci so hiteli k okusno in slavnostno prirejenemu oltarju zunaj cerkve, kjer je pristopil k 6veti daritvi p. Angelik. Pred sv. mašo je imel p. Angelik kratek nagovor na zbrane taborjane, naj se vztrajno in požrtvovalno bore v svojih organizacijah za pravice in dostojanstvo človeka, ki ga današnji kapitalistični družabni red v svoji materi-jalistični miselnosti brezobzirno tepta. Sveta Cerkev je in mora biti zaščitnica preganjanih in teptanih in mora podpreti borce, ki se borijo za pravični družabni red. Pri sv. maši je krasno prepeval moški pevski zbor s Koroške Bele.
nad Jeseni
Po službi božji se je vršil na prostoru med župniščem in cerkvijo tabor, katerega se je udeležilo nad 1200 delavcev in več sto domačinov in go6tov. — Zborovanje je otvoril predsednik jeseniške skupine tovariš Pukšič Lojze in pozdravil predstavnike organizacije, zastopnike posameznih skupin, p. dr. Angelika in domačega župnika. Po otvoritvi so sledili kratki pozdravi na zborovalce. Predsednik JSZ Žumer Srečko je pozdravil zborovalce v imenu centrale, sledil je pozdrav p. dr. A. Tominca, Joška Rozmana v imenu Mladinske zveze, nadalje so tabor pozdravili g. župnik KraSna, Peter Arnež, Stare je pozdravil v imenu tovarišev iz kamniškega okraja, Grčar v imenu članov iz Lesc, Zupan v imenu tržiških in Andolj-šek v imenu bohinjskih tovarišev. Končno je še pozdravil tov. Pukšič v imenu jeseniškega med-strokovnega odbora.
Prvi govornik tov. Križnik Filip iz Trbovelj je podčrtal nujno potrebo strokovne organizacije in močno grajal delavce, ki se ne zmenijo za delavsko borbo, dočim so pa navadno prvi tam, kadar je treba kake uspehe uživati. V lepih besedah je svaril jeseniške kovinarje, naj ne hodijo pot slovenskih rudarjev, ki so zaradi svoje brezbrižnosti za lastne delavske koristi padli tako globoko, da se jim danes brez kakega njihovega vpliva reže kruh, ki ga jim po mili volji reže delodajalec in so res
V	nedeIjo 6, septembra TABOR gorenjskega
kršč, soc. delavstva	p
Drobne vesti
Notranja politika v teh vročih dneh počiva, ker so skoraj vsi ministri in voditelji raznih strank, tako od JRZ, od JNS in od opozicije po »banjah«, v letoviščih i okrevališčih.
»Slovenska zemlja« in »Stara pravda« sta se strnili v skupnost in bo odslej izhajala kot glasilo enotnega konzorcija le »Slovenska zemlja« z geslom: »za staro pravdo«.
V borskem bakrenem revirju je bil zadnjo nedeljo slavnostno položen temeljni kamen za zgradbo rafinerije — topilnice za čist elektrolitičen baker. Slavnosti je prisostvovalo pet ministrov s predsednikom vlade na čelu. Čistilnica, ki bo veljala 40 milijonov dinarjev, se bo začela prav graditi v začetku sept., obratovati pa bo začela šele koncem prihodnjega leta. Baker je posebno velikega pomena za oboroževalno industrijo. Poleg tega pa vsebuje vsaka tona bakrene rude po 50 gramov zlata in po 100 gramov srebra. Tako je šlo sedaj vsako leto iz države okoli 2000 kg zlata in okoli 6000 kg srebra, keT' se je izvažala surova ruda. Zato se ni čuditi, če celo javno izkazuje rudnik, ki je last neke francoske družbe, tako bajne dobičke. Ministri so ob tej priliki poudarjali, da je to za Zenico drugi korak na poti v novo ekonomsko politiko, katero je po načrtu začela uvajati sedanja vlada, a to 60 samo šele začetki, katerim bodo sledila nova dejanja.
Občinske volitve: Š m a r j e t a na Dolenjskem: volilcev 629, volilo 344 (54%); Obere (JRZ) 334, Beretič (opoz.) 10. — Bela cerkev: volilcev 302, volilo 285 (78%); Bevc (JRZ) 139, Zorko (opoz.) 96.
Arnautovič je dobil za atentat na predsednika vlade v Narodni skupščini 6. marca t. 1. po 10 dnevni razpravi pred sodiščem za zaščito države — 15 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Njegovi pajdaši — narodni poslanci pa so dobili: Stojadi-novič 5 let robije, Trbič 4 leta robije, Milovanovič 1 in pol leta robije. Trije obtoženi narodni poslanci so bili oproščeni. Rapravi so skoraj neprekinjeno prisostvovali med drugimi
V Španiji že 14 dni divja krvava državljanska vojna. Uporni generali in oficirji, katerim so se pridružile razne fašistične in protirepublikanske struje, so organizirali to klanje zato, da bi preprečili Se tisto malo socialnih reform, katere je pri-
pravljala za delavstvo in kmete sedanja zakonita vlada. Njihov namen je uvesti vojaško diktaturo, nekateri pa celo hočejo obnovo monarhije. Točnih poročil iz dežele, ki je vsa v ognju, seveda ni. Strokovne organizacije, ki so se stavile na razpolago vladi, so proglasile v vseh krajih, kjer imajo oblast uporniki, splošno stavko. Sestavljenih je bilo že več delavskih polkov, ki so najbolj zanesljivi in najbolj borbeni v vladni armadi. Do prave odločitve za eno ali za drugo stran vendarle še ni prišlo. Za vlado pa govore med drugim dejstva, da ima trdno v rokah centrum države — Madrid in še Barcelono, vse delastvo, industrijsko in poljedelsko in večji del vojnega letalstva.
Bolgarski kmetski pokret je postal spet enoten. Po nasilni smrti velikega bolgarskega državnika Stambolijskega, se je gibanje razbilo in so nastale razne struje. Sedaj so se voditelji sporazumeli za skupen pokret, kar 60 ljudske množice stalno zahtevale.
Turška armada je zasedla po podpisu pogodbe o Dardanelah v Montreju vse dosedaj nezasedene kraje ob vhodu v Črno morje. Pogodba, ki je to dovolila Turčiji, daje tudi enake pravice svobodnega izhoda in vhoda črnomorskim državam: Rusiji, Romuniji, Bolgariji. Za vojne ladje vseh drugih držav pa je vstop v Črno morje prepovedan in je tako rekoč postalo rusko jezero.
Zakon o javnih delih je sprejel francoski parlament soglasno. Noben desničarski poslanec se ni drznil glasovati proti. V treh letih bo država zgradila za 20 milijard frankov občekorist-nih naprav. — Sprejet je bil tudi zakon o cenah premoga in o splošnem nadziranju cen goriva.
V	Avstriji je vlada po sporazumu s Hitlerjem razglasila amnestijo, ki Obsega do 10.000 zaprtih političnih zločincev iz vret hitlerjevcev in socialnih demokratov.
40 ruskih vojaških letalcev je te dni z letalskim generalom na čelu v enem samem velikem vojnem avionu priletelo v goste na Češkoslovaško. Tu so jih sprejeli z največjimi častmi.
Inšpektor vojske, general Smigly je zanaprej po posebnem zakonu, katerega je vlada enostavno razglasila, poleg predsednika republike najvišja oseba v poljski državi in se mu morajo vsi pokoravati. Posebna vrsta diktature!
To in ono
Duplica. Tovariši! Resno se pripravimo za tabor na Homcu. Ker glavno delo pride na našo skupino, naj vsak pokaže zavest, če bo kam dodeljen, da bo to tudi gotovo in vestno izvršil. Mi vsi moramo na delo, da bo ta delavski praznik čim sijajnejši. Udeležba na taboru pa je za vse dolžnost. Zbirališče je točno ob pol devetih na Homcu pred šolo! Pripravimo za predvečer povsod kresove!
Maribor. Kako živi naš delavec. Delavci, ki opravljajo skoraj najtežja dela, so stalno vsak dan brez toplega in pravega kosila. Največ jih živi samo ob suhem kruhu, morda s kosom čebule zraven, včasih košček »braunšveigerja« ali požirek jabolčnika. Znani so zidarji in stavbinski delavci, ki tudi zjutraj ne jedo nič toplega, marveč samo kruh, h kateremu jemljejo požirke vode, da ga lažje požirajo. Plače so samo za polovic« delovnega časa. Boljša mesta v mariborski industriji imajo največ inozemci v rokah in s tem tudi vse boljše plače, pri katerih potem naše delavstvo lažje priganjajo.
V	mariborskih industrijskih podjetjih je 32 ino-zemcev, ki imajo po 5000 do 9000 Din mesečne plače, 11 pa celo takih, ki imajo še več. Zato pa ui čudo, če mora delavstvo stradati, ker je tolika nesorazmernost pri plačali in če jih več sto mora delati samo za enega. Ureditev tega je na delavstvu samem.
Dobrova. V naši občini je vsaj polovica delavstva, ako ne še več. Katere stroke pa, bi lahko kdo vprašal trdeč, da nimamo nobene tovarne. Vseh strok jih najdete ali pa tudi samo ene, ako je treba; n. pr. letos je precej dela na cesti, vsi so tam. G. Ambrožič se pri okrajnem cestnem odboru precej trudi, da se ta potrebna dela letos pri nas vršijo in smo mu tudi občani — delavci hvaležni. Nekaj delavcev se je odločilo, da vstopijo v strokovno organizacijo, ker so spoznali, da jim je la zelo potrebna, pa naj bodo zaposleni kjerkoli ali pa nikjer. Dobro se zavedajo, da je dela na cesti le še za nekaj tednov, in kam po-
tem, se vsak s skrbjo vprašuje. Imeli smo že predsestanek, na katerem nam je bilo razloženo, kako in kaj je treba za vstop v delavsko organizacijo. Sklenili smo izvoliti zaupnika, kateri nam je potreben. Dalje bomo morali sklicati še kakšen sestanek, da se pogovorimo o nadaljnjih korakih. Povedati moramo takoj tudi to, da nekaterim ni všeč naše zanimanje za delavsko skupnost. Tem odgovarjamo, da naj si nikar po nepotrebnim ne mučijo svojih živcev in naj bodo potolaženi s tem, da imamo delavci prav toliko pravice biti organizirani, kakor kdo drugi. Vsakemu svoje in tako tudi našemu delovnemu ljudstvu!
Dobrova. Skozi vas Vrhovci so letos začeli avtomobilisti in motociklisti prave dirke proti znanemu jezu na kopanje in solnčenje. Prav nič pa nimajo obzira do sokopalcev, ko iste prehitevajo in jim navalijo na debelo prahu na vse in povsod. Kavno tako jim ni mar naše prijazno predmestno naselje in njih stanovalci, da jim s svojim »zmernim« tempom vožnje napolnijo vprav pred večerom stanovanja s prahom. Danes samo povemo, da je tik naselja banovinska cesta, katere naj se prizadeti v prvi vrsti poslužujejo in istočasno prosimo naše občinske može, da naj potrebno ukrenejo in naložijo tem »prijateljem« primerno mit-nino.	Stanovalci Vrhovcev.
Karl Ilssar
tovarna tehtnic
Maribor
Plinarniška 17
Zahtevajte cenik!
Tovariši! Pristopajte kot člani k
,, Delavski tiskarni“
registrovani zadrugi z o. z.
6	urni delavnik je uvedlo neko večje živilsko podjetje v državi Michigam v Združenih državah ameriških že 1. 1930 za poskus. Delalo se je v 4 izmenah. Več kot 5 letna dobra izkustva s tem skrajšanim delovnim časom so pripravila podjetje do tega, da je sklenilo uvesti 6 urnik za stalno. Plača pa je ostala tolika kot je bila 1. 1930. za 8 ur dnevno.
Naročnihom ! Današnji številki smo pritožili položnice vsem naročnihom, katerim je potekla naročnina za list
Vljudno prosimo, da se jih poslužijo in nam nakažejo če le mogoče vsaj četrtletno naročnino	Uprava
Za 5 odstotkov presega po ruskih uradnih poročilih proizvodnja 1. 1935. predvidevanja načrtov. Vendar nekatere industrije niso dosegle predpisanih količin (med drugimi premogarstvo). L. 1936. bo povišek proizvodnje večji v industrijah, ki delajo za konzum, kot pa v industrijah za produkcijska sredstva.
Policijski pes. /A: Kakšen pes je to? B: Policij siki. — A: Pa ni prav nič podoben policijskemu psu. —• B: 2e mogoče, ker spada k lajni policiji.
Nova dalmatinska klet
MATO MONTANA - Maribor, Koroika it. 39
priporoča najboljSa
naravna dalmatinska vina
Cene najnižje — Din 8 —10 liter — Prepričajte sel
ČE POTREBUJETE obleke ali blago za obleke - za moške in ženske - potem pridite k nam v
TRGOVSKI DOM
MARIBOR
in Vas bomo postregli z zelo nizkimi cenami
.FPSflN*
novi, nedosegljivi, d vojnopoSevni briv-ni aparat Ideanl PAT. PEN D pribor za samobrhrt« Samoprodaja za Dravsko banovino :
F. TOMAŽIČ, MARIBOR, Slovenska ul. 5
Manufakturna trgovina
FRANJO MAJER - Maribor j
GLAVNI TRG 9	J
se priporoča	g
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovamsko tiskairmo: K. Ceč. - Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: S. Žumer.