-—   279   -----
Novice.
— Osobne vesti. Okrajni šolski svet v Kranji je imenoval gosp. Fr. Mikuša, okrajnega sodnika v Skofji Loki, krajnim šolskim nadzornikom za Skofjoloko. — Državno štipendijo v znesku 1000 gld je naučno ministerstvo dovolilo gimnazijskemu profesorju v Ljubljani g Rajku Perušeku za potovanje v Italijo in na Grško in ga za letni tečaj v prihodnjem šolskem letu oprostilo poučevanja.
—   Lepa oporoka. Dne 2 t m v Ljubljani umrli vpokojeni benflcijat g Feliks Knific, star 57 let, je napravil kaj lepo oporoko. Glavnim dedičem je postavil blagi pokojnik ljubljansko „Marijanišče", katero mora izplačati naslednje legate: Glasbeni Matici, družbi sv. C,rila in Metoda, Matici Slovenski, družbi sv. Mohorja, Narodnemu domu v Ljubljani po 100 gld , Narodnemu domu v Novem mestu 200 gld., mestni godbi v Novem mestu 200 gld , mestnim revežem ljubljanskim in novomeškim po 100 gld , revnim dijakom in dijaški kuhinji v Novem mestu po 100 gld. itd. Marijanišče dobi okoli 8000 gld.
—   Občinske volitve v Tržiči. Pri zadnjih občinskih volitvah je stranka redu propala v drugem razredu za en glas, v tretjem je zmagala Ker ta glas, vsled katerega so podlegli ni bil pravilen, vložila je stranka redu ugovor, kateremu je dež. vlada ugodila. V smislu postave se j^ pri ednakem Številu glasov obeh strank danes žrebalo za drugi razred. Dosedanji župan, pristaš kapitalistične stranke A. L Globotschnigg je odložil mandat
—   Državna podpora Ljubljani in drugim po potresu prizadetim krajem. Deželno predsedstvo razglaša: Na podstavi zakona z dne 6. julija 1. 1895., št 94, se povodom potresa, ki je zadel vojvoiino Kranjsko 1. 1895., dovoljujejo v popravo razdejanih ali poškodovanih poslopij nastopne podpore iz državnih sredstev: 1.) Posestniki poslopij, ki so vsled potresa postali pomoči potrebni, prejmo brezobrestne ponapredščine proti zemljiško-knjižnemu zavarovanju ali pod p'T' štvom dotiČne občine. Te ponapredščine je povrniti v 15 jednukih letnih obrokih, začenši od dne 1. ja-nuvarija leta 1901 2) Po mo či n aj p otr ebnej š i m posestnikom poslopij se smejo dovoliti nepovratne podpore, kadar so okolnosti vredne posebnega ozira. 3 ) Glede poprave cerkva, župniških in šolskih poslopij se izdado posebne odredbe. Prošnje za brezobrestne ponapredščine ali nepovratne podpore je vložiti najpozneje do 2 4 julija t. 1, in sicer, kadar leži poškodovani ali razdejani objekt v mestnem ozemlji ljubljanskem, pri mestnem magistratu v Ljubljani, drugače pa pri občinskem uradu tiste župauije, v katere ozemlji leži dotični objekt. Pozneje dohajajoče prošnje bi se mogle vpoštevati samo po raz-mer)i prebitih novcev, ki ostanejo na razpolaganje Prošnje morajo obsezati: 1 ) Natančno ozoamenilo poškodovanega objkta: kraj, hišno številko, zemljiško-knjižni vložek 2.) Približno visokost storjene škode in stroškov za popravo. 3.) Natančno oznamenilo, za katero vrsto dižavne podpore in v koliki meri se zanjo prosi. 4 ) Kratko utemeljitev, da je prosilec pomoči potreben, z dodano obrazložbo pridobitnih in premoženjskih razmer, potem rodbinskih razmer, in napoved hipote-karnih dolgov. 5 ) Izrecno zapoved, Če je prosilec iz nabran h novcev in javnih darov že prejel kakšno podporo, in v katerem znesku 6) Prošnji je pridejati: a) zemljiškoknjižni izpisek; b) pri večjih 2000 gld. presezajočih škodah kratek proračun o strcšk h z.i popravo; c) pri popravah, ki so se že izvršile, stavbinske račune. Prošnje in priloge so proste koleka
-----    280   -----
—   Za slovensko šolo v Velikovci so od 10. aprila do 20. junija t. 1. darovali: SI. upravuištvo „Mirovo" v Ce-lovci mej koroškimi Slovenci nabranih 288 gld. 35 kr>; si hranilnica in posojilnica v Sinči vesi na Koroškem 100 gld ; si. posojilnica v Smihelu 100 gld. ; rodoljubni celjski Slovenci po g. dr. J DiČku 100 gld, — večje svote so izročili: si. tamošnja posojilnica 25 gld , gg. dr. J. Dečko, dr. J. Sernec, M. Vošnjak po 10 gld, drugi duhovni in svetni gospodje po 5 gld. itd. ; Slovenke in Slovenci v Aleksandriji po g Ivanu Semiču 63 frankov ; vč. gosp. monsignor Ivan Ton še vojaški župnik v Grradci, kot volilo 12 gld.; g A. Š po g Fr. Hra-šovci, vpok c. kr. sodniku v Gradci 11 gld.; si. posojilnica v Vitanji 10 gld. (15 gld je odločila letos pri občnem zboru kot prispevek za pokroviteljino); vč g. A. Berce, boštanjski župnik, 10 gld.; vesela družba pri zabavi društva „Vodniku v Dolini pri Trstu 10 gld ; vesela družba v Griobasnici po g. F. Kandatu 12 K; g. dr II. Schmirmaul, zdravnik v Mariboru, 5 gld ; g. Martin Kocbek, c. kr. notar v Marenbergu na Stirskem nabranih 5 gld ; vč g Alojzij Kummer, župnik v Eetečah pri Loki, 2 gld ; vč. gosp. kurat Lovro R<z<nan 2 gld.; vesela družba v gostilni g Val. Kolenca v Čemšeniku po g učitelji F. Petrovci 2 gld ; vč g Jož^f Zičkar, župnik v Vitanji, 1 gld. 50 kr. in č. g. Matija Skorjanec, kapelan v Vitanji, 1 gld. 50 kr. — Zgradba velikovške šole lepo napreduje; to poletje še pride stavba pod streho. Rojaki 1 Podpi-rajmo velevažno delo, da se Čim preje ondi vzgaja deca v versko dinastičnem-narodnem duhu!
—   »Narodni dom« v Krškem bode zgradila ondotna posojilnica Ob svoji desetletnici dne 2. t m je namreč posojilnica sklenila postaviti v spomin in proslavo 501etnice cesarjevega vladanja dne 2. dec. 1898. 1. temeljni kamen svojemu lastnemu domu.
—   Nadaljevalni kmetijski tečaj za učitelje se bode tudi letos vršil v Ljubljani od dne 12   do 31.  avgusta.
—   Okrajna učiteljska konferencija za logaški okraj bode dne 17. t. m. v Gorenjtm Logatci
—   Krajevno razstavo v Logatci, ki se ima kakor znano vršiti   jeseni, bode   poljedelsko ministerstvo podpiralo in
e mej drugim dovolilo za njo denarno podporo 500 gld.
—   Na sejmu je umrl dne 8 t m. posestnik Jakob Strajner iz Duplič pri Grosupljah Pripeljal je v Ljubljano par volov na semenj, ko je iste prodal, ga je kap zadela in je umrl.
—   Nesreča. 201etni gojenec infanterijske kadetne šole v Mariboru, g. Mih. Bayer, rodom Ljubljančan, je dne 2 t. m. mudeč se na Savi pod Litijo pri kopanji utonil v Savi. Truplo so našli še le čez tri dni in je prepeljali v Ljubljano, kjer se je vi šil lep pogreb.
—   Utonil je dne 30. junija dopoludne v Savi mej Eadovljico in Globokim mej kopanjem 221etni Franc Grolmajer iz Zgornje Lipnice. Izvlekli so ga še le popoludne iz vode.
—   Velik požar je upepelil dne 4 t m. dvanajsterim posestnikom na Švici pri Dobrovi pri Ljubljani vsa poslopja, orodje, krmo, več živine in prešičev. Skoda se ceni nad 30.000 gld. Žalostno pri tem požaru je posebno to, da je zgorel tudi 271etni fant Janez Hudnik, hoteč rešiti iz gorečega hleva kobilico, a že podirajoče ostrešje ga je podsulo in se ni mogel več rešiti.
—   Srečkanje za zidanje cesarske jubilejske cerkve je nepreklicljivo na dan 12. septembra t. 1. preloženo in znaša glavni dobitek te loterije 30.000 gld.
—   Pomiloščeni morilci. Iz Celja se piše v „Edinosti " : Lani je posestnik Karol Deš zatožil štiri mladeniče, da so mu kradli grozdje. Ti štirje so zatem udrli v Deševo stanovanje in ga umorili iz maščevanja. Morilci so 221etni Ivan Heltzl, 231etni Ivan Kristl, 2 61etni Anton Kristl in 261etni
Marko Budler. Vsi štirje bili so obsojeni na smrt. Proti ob-sodbi uložili so utok, toda vrhovno sodišče odbilo je ta utok, kot neosnovan. No, te dni pa je cesar pomilostil vse štiri. Najvišje sodišče obsodilo jih je potem vsakega na 181etno ječo.
—   Obesili so v Olumuci kaznjenca Josipa Knapka. Knapek je v ječi umoril druzega jetnika, kateri je opravljal pazniška dela. Hotel je že na smrt obsojen umoriti ječarja in je v ta namen že bil zbrusil žrebelj Neki tovariš ga je bil izdal.
—   Bljuvanje vezuva. Na Vezuvu sta se odprli dve novi žreli, iz katerih teče lava. Jeden tok lave je zasul cesto k observatoriju (opazovališču).
—   Samomor častnika. Dne 8. t, m. se je v So-pronji ustrelil honvedski major Kc loman. Samomor je naznanil v ekspresnem  pismu svoji  soprogi.   Uzrok samomoru ni znan.
—   Nesreča na železnici. Mej Dinaburgom in Vj-tebskom sta vkupe trčila dva vlaka Obe lokomotivi in 15 vo& je zdrobljenih.  5 ljudij je mrtvih,  6  poškodovanih.
—   Nesreča pri dirkanji biciklistov. V Bufalu v Ameriki je bilo veliko dirkanje biciklistov. Udri se je me) zabavo oder za gledalce. Več ljudij se je ubilo, 14 pa težko-poškodovalo.
—   Toča v Italiji. Po vsej gorenji Italiji bile so zadnji čas velike nevihte. Okrog Mantue, Modene in Provagne je toča uničila vse poljske pridelke.
—   Sala s smrtnim koncem. V Pragi sta neki trgovski pomočnik in pa neki magaziner se šalila v poslednjega stanovanji po kosilu. Magaziner je rekel, da hoče pokazati prijatelju, kako se obesi. Privezal je jermen za križe pri oknih, naredil zanjko in je del na vrat in jo zategnil. Pri tem je zgubil zavest in se zgrudil. Vsled tega se je utrgal jermen m pal je na tla, ter se ubil
—   Živa mrtva. V Kišenevu v Rusiji sta prišli v bolnico dve omoženi ženski isti dan. V pisarni so pa zamenjali legitimaciji obeh Ko je jedna umrla, obvestili so moža še živeče žene, da mu je žena umrla in ta se je vsled tega znova oženil. Prva žena mu je pa ozdravela. Ko je prišla domu so se jo vsi ustrašili, meneč, da je mrtva prišla strašit. Policija morala je posredovati, da se je dokazalo, da res še živi. Novi zakon se je razveljavil
—   Povodenj na otoku Java. Na otoku Java je grozna povodenj napravila silno škode. Več sto ljudij je potonilo.
—   Od roba do milijonarja. V Čikagu živi bogat zamorec po imenu Ludvik Bales, ki ima kacih 3 milijone dolarjev premoženja. Rojen je bil pred 70 leti kot rob. L 1861. je prišel v Čikago. Sprva delal v neki tovarni in vaičeval, s pri varovanim denarjem se lotil kmetijstva in trgovine in obogatil. Hodi še sedaj slabo oblečen, hvalijo ga pa zaradi do-brotljivosti.
—   Peklenski stroj. V Berolinu zasledili so dne 30. junija zjutraj nameravani atentat na berolinske policije polkovnika Krauseja. Na glavni poštni urad je po noči došel 23/4 metra dolg paket iz Flirstenwalda, adresovan na omenjenega polkovnika. Poštni uradnik je opazil, da nekaj rahlo trka v paketu Odprli so ga in v njem našli štiri steklenice ben-zina, revolver zvezan z uro budilnico. Ravno ob 11. uri, ko je polkovnik navadno v uradu, bi se bil sprožil revolver in unel benzin s strašnim razpokom. Sodi se, da je ta paket odposlal neki odpuščen polici;ski ura inik.
—   Nesreča pri tramvaji. Na pariškem tramvaji je skočil s tiru stroj, zaletel se v neko hišico in jo popolnoma razdrobil. Petnajst ljudij je težko in štirje ranjeni.
—  Most se je podrl. V Bristolu se je podrl most, s katerega so ljudje gledali neko regato (tekmovanje ladij). Nad 600 ljudij je palo v reko. 40 se jih je poškodovalo, največ hudo.
—   Nesreča pri dirki. Pri dirki v Darmstadtu na Nemškem so se trije častniki nevarno poškodovali. Jeden je zadel v neko drevo, druga dva sta padla s konj Močno so si pretresli možgane.
—   Zrakoplavec Capezza se je v Parizu spustil iz visoČine 4000 metrov s spuščalnim dežnikom (Fallschirm) na tla in se mu je poskus povse posrečil.
—   Hotel pogorel. V Genfu v Švici pogorel je hotel ^Metropole". Mej tujci je bil velik strah. K sreči ni nikdo hudo poškodovan
—   Izseljevanje iz Italije. Poslednje leto se izseljujejo iz Italije ljudje v veliki množini, posebno z Beneškega, Lom-bardskega in iz Kalabrije. Poslednji teden v juniji se je izselilo kaeih 10.000 ljudij, največ v Brazilijo
v
—   Ponarejalce denarjev. V vasi Sumlja pri Mitro-vici na Hrvatskem zaprli so dva kmeta, ki sta ponarejala srebrne goldinarje in krone. Pri njiju našli so več priprav za ponarejanje denarjev.
Sto in jedno leto stara. Najstarša ženska na Du-naji je 101 leto stara Ivana Wuherer. Rojena je dne 29. ja-nuvarja 1794 1 v Totisu na Ogerskem kot hčer nekega sluge na graščinini grofa Esteibazvja. Štiri dni po rojstvu jej je umrla mati. Poznala je tudi cesarja Franca, ki je bival jeden-krat šest tednov na graščini v Totisu, tudi nekajkrat ž njo govoril in jej nekaj podaril. L. 1809. so v Totis prišli Francozi, kakor Wuherer pripoveduje, in morali so jim delati tlako na cesti Na to so prišli Rusi in Prusi in jih pregnali. Po smrti svojega očeta je šla v Budimpešto. Ondi je bila 1870 leta, ko so ljudje močno mrli za kolero. V Budimpešti se je omožila z nekim možem, ki je bil vojak in bil pri Lipsiji težko ranjen Njen mož je bil priden delavec in dobro sta živela. Leta 1848. je bilo hudo, ko je general Hentzi Budim bombardoval in njen mož več tednov ni imel dela. Njen mož je vsled dobljenih ran postal nesposoben za delo in so vsled tega njega in njo vzeli v invalidno hišo na Dunaju. Tukaj jej je umrl mož pred 12 leti v 94 letu Sama ni mogla več ostati v invalidni hiši. Bivala je pri raznih tujih ljudeh Leta 1889 in 1894. je bila kot najstaiša pri umivanji nog pri dvoru
—   Pogorelo mesto. Mesto Lojeva v guberniji Minsk ¦na Ruskem je pogorelo. Ogenj je uničil 180 hiš, več proda-jalnic in skladišč Tri mrtve ljudij so izvlekli izpod razvalin, 8  se jih pogreša   700 rodbin je brez strehe.
—   Poroka z milijonarko. V Novem Jorku se mnogo govori o tem, da se je koncermi vodja glavnega opernega gledališča Natan Franko tajno poročil z gospico Kornelijo Rup-pert, hčerjo desetkratnega milijonarja Jakoba Rupperta. Franko
je pri tem pristopil v katoliško vero.
—   Razpok parnega kotla. Kotel ladije „Louise", ki vozi po reki mej Laekenom in Alle-Vertom v Belgiji se je razpočil   Tri osebe so mrtve,  več pa ranjenih.
—   Oblak se je utrgal minolo nedeljo v Olanestiji v Ruinuniji. Pol sela je razrušilo. Mnogo ljudij je utonilo 10 so mrtvih izvlekli iz vode, mej njimi učitelja in njegovih pet otrok
—   Samomor nune. V samostanu svete Ane v Turinu se je zastrupila 201etna nuna Kasila Faro in ker ni bila precej mrtva, je skočila iz tretjega nadstropja na dvorišče.
—   Konzul — morilec. Pred petimi leti je francoski konzul na Kreti zastrupil dopisnika časopisa „Gaston Telegraph Companv" imenom Almona, da je potem vzel njegovo vdovo. Bila sta poprej že znana. To stvar je sedaj razkrila neka ženska Schwartz, ki je tudi s tem francoskim konzulom imela znanje. Tej ženski je baje pravil ruski konzul, kateri je tedaj bil zraven Vse se je godilo na nekem lovu. Francoski konzul   je dal dopisniku   piti,   Češ,   da ima   pri sebi   posebno
-----   281    -----
dobro pijačo. Dopisnik je km^u potem umrl.   Sedaj se je začela preiskava v tej stvari.
—   Dvoglavi orel. V Pečuhu na Ogerskem je te dni po noči ukraden s poslopja vojaškega vojnega poveljniška cesarski dvoglavi orel.
—   Viharji v Ameriki. V državah Illinois, Wisconsin, Missouri, Giorgia in Kanzas so bili veliki viharji, ki so napravili veliko škode. V Newtornu je vihar podrl 34 hiš in je 25 ljudij budo poškodovanih. V Lake-Geneu je vihar podrl čoln, ko se je neka družba po reki za zabavo voziia. Sest ljudij je utonilo
—   Mesto Sambrov v guberniji Lomza v Rusiji je pogorelo 239 hiš je požar popolnoma uniči. 2000 ljudij je brez strehe.
—   Dečki kot tatje. Na Dunaji je te dni 75letna Hedvika SteinHl na nekem sprehajališči sedela na klopi in čitala list. V tem so jej trije dečki ukrali kukalo, zlata očala in vezenje, katero je položila poleg sebe. Opazila je tatove, a jih ni mogla dobiti. Naznanila je policiji, ki je res našla tatove. Tatovi so dečki od 8 do 10 let. Henrik in Alojzij Schneider ter Žiga Hit Očala in kukalo so bili v neki gostilni prodali za vrček piva
—   Povodenj v Daruvaru. V zdravišči Daruvar na Hrvatskem se je bil oblak utrgal. Voda je poplavila polja, tekla v hiše in poškodovala več mostov. Skoda je znatna. Dva Človeka sta utonila Tudi v Pakrasu je bila povodenj vse preplavila.
—   Povoženi vojaški konji. Pri vaji gardskih vlanov pri Podsdamu odtrgalo se je osem konj in jih je pridrdrajoči vlak povozil. Več druzih konj, ki so drli za njimi, je poškodovanih
—   Zaradi sleparij zaprli so v Rimu profesorja Ale-gianija, ki je ponaredil na neki menici podpis svoje matere, soproge brata pokojnega kardinala Antonellija. Isti dan zaprli so nekega lahkoživca B^ luscija, ki je poneveril 30 000 lir, katere mu je dala neka ženska v Monte Carlu, da bi jih nesel nekemu grofu v Neapel.
—  Nesreča v kopelji. Dne 30. junija prišlo je 40 kmetov v Stolni B^ligrad, ogledat si tainošnjo parno kopel). Družbo je vodil ekonom Fran Pal. Isti je hotel obiskovalcem pokazati, kako se „p)dkuriu s parom in v ta namen odprl je velikega petelina Sikaje je šinil par iz cevi in hipoma je bila vsa soba, kakor v razbeljeni megli Ljudje se kričali, da naj zapre cev, toda Pa1 je hotel petelina še bolj odpreti in vsled tega pritiska se je. odlomilo držalo. Ubogi ljudje v vročih oblakih niso mogli nijti vrat in gotovo bi bili vsi poginili, da ni v tem trenotku nekdo po naključji vstopil ter otvorivši vrata, videl, kaj se je zgodilo Dasi so spravili ljudi nasjlo na zrak. bilo jih je vendar že, 25 silno opečenih. Proti Palti uveli so sodnijsko preiskavo
—   Po noči so ga obesili. John Molnar, 23 let star Madjar je bil dne 26 junija ob 1. uri po noči v Columbusu v Ameriki obešen Molnar je v družbi Laško Dahorista in Frank Kastvra dne 7 junija 1894 ustrelil svojega zemljaka Daniela Geihringa. Njegova tovariši so obsojena na žive dni zapora. Vsi trije Midjari so bili ljubosumni na Geihringa, ker je bil zaljubljen v  hčer njih gospodinje.
—   Mnogo umorov otrok v Londonu. Poslednji čas je prebivalstvo Londona zelo razburjeno, na sled so prišli, da v tem mestu otroke pogostoma more. V teku 14 dnij so našli v vzhodnem delu Londona 16 umorjenih otrok, v teku osmih mesecev pa 102 otroški trupli Novorojenci so bili ali zadavljeni, ali pa zadušeni vsled pritisnjenja naobraznice Zagotavlja se, da se v Londonu nahaja mnogo babic in strežaic, katere za tri do sedem šilingov starišetn store to prijazaost, da jim odstranijo neljube otroke.
—   Nečuvena surovost. Williaia Hertel, star farmar v Napoleonu v državi Ohio v Ameriki, katerega posestvo se nahaja v predmestji, je žrtev neČuveoe surovosti. Zlikovci so mu zažgali hišo, kakih 30 surovežev pa je ponoči prišo na njegovo polje, kjer je krompir rastel, uničili so mu ves nasad s tem, da so mu ga izruvali. Starega moža se polastuje blaznost, ker je vsa njegova imovina uničena. Hertel je baje vodja neke verske sekte in si radi te nakopal sovraštvo.
—   Razstrelba tovarne za smodke. Dne 26. m m. je bila Matteo Gerorda v Hazletonu v Ameriki tovarna za smodke z dinamitom razstreljena, na to pa je nastal požar in vpelil troje hiš v vrednosti 8000 dolarjev. Gerord je obdolžil tega zločina Petra Pascillo, odpuščenega delavca, da je zlo-dejstvo storil iz maščevanja. Pascillo so zaprli.
282